Vaja 9: LEDVICE. Filtracija, reabsorbcija in sekrecija Hitrost nastajanja urina in Sestava urina Dopplerjeva sonografija 1 UVOD
|
|
- ÆΑἴθων Παπακωνσταντίνου
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Vaja 9: Ledvice 61 Vaja 9: LEDVICE Filtracija, reabsorbcija in sekrecija Hitrost nastajanja urina in Sestava urina Dopplerjeva sonografija 1 UVOD Voda predstavlja % telesne mase človeka. Prehaja med znotraj- (~ 40 % telesne mase) in zunajceličnim prostorom (~ 20 % telesne mase) po principu osmoze. Primarna naloga ledvic je uravnavanje količine in sestave zunajcelične tekočine in s tem posredno tudi znotrajcelične, ki se v fizioloških razmerah spreminjata predvsem po vnosu hrane in tekočin ter med telesno aktivnostjo. Stalnost notranjega okolja je zagotovljena le, če sta količina in sestava vnesenih in izločenih elektrolitov in vode uravnotežena (t. i. ničelno ravnotežje). 1.1 PREHAJANJE SNOVI V LEDVICAH Filtriranje in izločanje snovi je vodeno preko glomerulne filtracije, tubulne reabsorbcije in sekrecije ter hormonskega uravnavanja predvsem v distalnih tubulih in zbirnih vodih. Poleg filtracije se snovi izločajo v urin še s sekrecijo in vračajo nazaj v kri s procesom reabsorpcije (slika 9.1). Slika 9.1: Prehajanje snovi v ledvicah Glomerulna filtracija Slika 9.2: Glomerulna filtracija. Snovi prehajajo v nefron preko ultrafiltracije, pri čemer nastaja primarni seč. Glomerulna filtracija je pasivna filtracija krvi, ko ta teče skozi glomerul. Poganjajo jo tlačne razlike v glomerulni kapilari in Bowmanovi kapsuli (slika 9.2), pri tem sta pomembna hidrostatski (P) in osmotski (π) tlak (P G pospešuje filtracijo, π G zavira filtracijo). Učinkovitost filtracije je odvisna od molekularne velikosti snovi, njene vezave na beljakovine, naboja in polarnosti ter ledvičnih pretokov.
2 62 Vaja 9: Ledvice Iz navedenih vrednosti je razvidno, da se filtrira samo približno % krvi, ki priteče v ledvice. Hitrost izločanja snovi (x) iz krvi preko ledvic določa klirens (C x ). Definiran je kot navidezni volumen plazme, ki se v ledvici v določenem času očisti topljenca. Izrazi se v ml/min in izračuna, kot prikazuje enačba: C x = U x x V x /P x kjer je U x koncentracija snovi x v urinu, V x minutni volumen izločenega urina in P x koncentracija snovi x v plazmi. Vsaka snov v urinu ima različen klirens, ki je odvisen od hitrosti glomerulne filtracije ter tubulne reabsorpcije in sekrecije. Pri ugotavljanju klirensa je pomembno vedeti naslednje: hitrost pretoka krvi skozi ledvice je ~ ml/min (20 25 % minutnega srčnega volumna), hitrost glomerulne filtracije je ~ 125 ml/min, hitrost nastajanja urina je ~ 1,0 1,5 ml/min Tubulna reabsorbcija/sekrecija Ker je filtracija pasiven proces, se filtrira večina ionov in manjših molekul (npr. glukoza, aminokisline). Te molekule so pomembne za normalno delovanje telesa (npr. Na +, H 2 O, glukoza) zato jih je potrebno (aktivno) reabsorbirati v ledvičnih tubulih (slika 9.3). Slika 9.3: Reabsorbcija ionov v proksimalnem tubulu (levo) in debelem ascendentnem delu Henlejeve zanke (desno). Debeli ascendentni del Henlejeve zanke je za vodo neprepusten. Tu poteka dodatna reabsorbcija ionov. Večji del ionov (Na +, Cl -, HCO 3-, K +, H + ), manjših molekul (glukoza, aminokisline) in vode se reabsorbira v proksimalnem tubulu, kjer transport temelji na sekundarnem aktivnem transportu, Na + -kotransportu (slika 9.3). V Henlejevi zanki je prehajanje vode in ionov vezano predvsem na proces koncentriranja urina. Tu se dodatno reabsorbira manjši delež vode (tanki descendentni del) in ionov (debeli ascendentni del; slika 9.3) Uravnavanje reabsorbcije in sekrecije Ena pomembnejših nalog ledvic je uravnavanje volumna in sestave zunajcelične tekočine. Hormonsko regulirano uravnavanje reabsorbcije in sekrecije vode in ionov poteka predvsem v končnem delu
3 Vaja 9: Ledvice 63 distalnih tubulov in v zbirnih vodih (glej naslednje poglavje). Pri tem imata poglavitno vlogo zlasti hipofizni antidiuretični hormon (ADH) oz. vazopresin in renin-angiotenzin-aldosteronski sistem (RAA-sistem). 1.2 URAVNAVANJE VOLUMNA in SESTAVE TELESNIH TEKOČIN Kot smo omenili, večji del uravnavanja poteka v končnih delih distalnih tubulov in zbirnih vodih. Seveda je pri tem pomembno tudi uravnavanje pretoka preko ledvic z vazokonstrikcijo oz. vazodilatacijo aferentne in eferentne glomerulne kapilare ter regulirana reabsorbcija predvsem Na + ionov v proksimalnih tubulih. Najpomembnejšo vlogo pri uravnavanju imata ADH in RAA-sistem. Medtem ko ADH uravnava prisotnost vodnih kanalov (akvaporinov) v luminalni membrani in s tem bistveno vpliva na količino reabsorbirane vode v zbirnih vodih oz. koncentriranje urina, pa RAA-sistem uravnava reabsorbcijo pomembnih ionov (Na +, K +, Cl - ) tako, da uravnava dinamiko prehoda ionov skozi ionske kanale ter prenašalce. Skupno delovanje ledvic se odraža z izločanjem različnih količin različno koncentriranega urina. Recimo, če spijemo veliko tekočine, se izloči velika prostornina hipotoničnega seča. Temu pojavu pravimo vodna diureza, do katere pride, kadar je osmolarnost telesnih tekočin zmanjšana. Osmoreceptorji (receptorji, občutljivi na spremembo v koncentraciji telesne tekočine) v hipotalamusu zavrejo izločanje ADH iz hipofize in s tem postanejo distalni tubuli neprepustni za vodo. Velja tudi obratno, koncentriran hipertonični seč je posledica zaužite majhne količine vode in pomeni varčevanje z vodo. Pojav imenujemo antidiureza. Vzdraženi osmoreceptorji spodbudijo izločanje ADH. Slednji zveča prepustnost distalnih tubulov za vodo z vgradnjo akvaporinov v luminalno membrano tubulov (proces eksocitoze). Antidiureza je vsakodneven pojav, saj se pri običajnem pitju in zaužitju hrane izloči hipertoničen seč v primerjavi s plazmo. 1.3 NALOGE LEDVIC Poleg vzdrževanja homeostaze vode in elektrolitov v telesu izločajo ledvice škodljive (npr. kreatinin, sečna kislina, sečnina, nebeljakovinske dušikove spojine itd.) in telesu tuje snovi (zdravila), v sodelovanju s pljuči vzdržujejo acido-bazno ravnovesje (z izločanjem/reabsorbcijo H + in HCO 3- ) in sodelujejo pri srednjeročnem in dolgoročnem uravnavanju arterijskega tlaka. Nezanemarljiva je tudi vloga ledvic kot endokrinega organa (eritropoetin, kalcitriol). 1.4 PROTEINURIJA in GLUKOZURIJA Pri patofiziologiji ledvic velja izpostaviti vsaj dve abnormalnosti: proteinurijo in glukozurijo Proteinurija je definirana s prisotnostjo beljakovin v seču. Negativni naboj in velikost beljakovin onemogočata prehod beljakovin (albumina in imunoglobulinov) iz plazme v filtrat. Pri poškodbi glomerulov se tako beljakovine nabirajo v seču, ki zato postane penast. Pri manjšem povečanju beljakovin v seču govorimo o mikroalbuminuriji ( mg/24 h), ki je lahko tudi kazalnik srčnožilnih bolezni. Pri napredovanju ledvične bolezni se izloči vedno več beljakovin v seč, kar privede do nefrotske proteinurije (več kot 3500 mg/24 h) oz. nefrotskega sindroma. Povečan krvni tlak, povečana telesna masa in diabetes mellitus sodijo med povzročitelje proteinurije. Proteinurija je lahko posledica bolezni ledvic, lahko pa tudi zgolj vročinskega stanja, napora O glukozuriji govorimo, ko seč vsebuje glukozo. Glukoza se v proksimalnem tubulu reabsorbira s sekundarnim aktivnim transportom (luminalna membrana) in olajšano difuzijo (peritubulni prostor). Ledvice delujejo kot varnostni ventil, ko se koncentracija glukoze v krvi poveča (pri sladkorni bolezni). Takrat je koncentracija glukoze v glomerulnem filtratu (primarni seč) tako velika, da presega maksimalno kapaciteto tubulnega transporta glukoze. Zato se del glukoze izloči s sečem, saj se vsa glukoza v proksimalnem tubulu ne uspe reabsorbirati, v distalnem delu nefrona pa ni glukoznih prenašalcev. Istočasno se izloča tudi voda zaradi osmoznega učinka glukoze (osmozna diureza = poliurija).
4 64 Vaja 9: Ledvice Vprašanja v razmislek 1. Kaj je diureza in katere tipe diureze poznamo? 2. Razmislite o diagnozi: levkociti 50/μl, nitriti +, proteini 30 mg/l, glukoza 0, eritrociti 2/μl. 3. Hormonsko uravnavanje reabsorbcije vode. 2 NAMEN VAJE Izmeriti minutni volumen izločene vode preko ledvic. Kemična analiza urina. Določitev osmolalnosti urina. Merjenje krvnega pretoka z Dopplerjevo sonografijo (demonstracijska vaja). 3 PRIPOMOČKI urinski lističi; ph-meter; osmometer; tehtnica; račinalo in ravnilo. 4 POTEK VAJE Preden se lotite izvedbe nalog, natančno preberite navodila! HITROST NASTAJANJA URINA Pri tem delu vaje boste določili količino urina, ki se izloči na časovno enoto pri antidiurezi in vodni diurezi. NALOGA 1: 1. Pred vajo najprej popolnoma izpraznite mehurje (mikcija). 2A. Polovica skupine bo v času 10 min spila tolikšno količino vode, ki ustreza približno 2 % telesne mase (npr. 60-kilogramska oseba spije 1,2 l vode) in nato 3-krat izpraznila mehur v 30-minutnih intervalih. 2B. Druga polovica študentov v času poskusa ne bo pila in bo po 60 min zbrala vzorce urina (abstinenti). 3. Po vsaki mikciji stehtajte plastični kozarec z urinom (pazi tara!), ki naj služi za približek prostornine nastalega urina (g ml). Če je količina izločenega urina majhna, uporabi pipeto za določitev prostornine. IZRAČUNI: prostornino izločenega urina izrazite kot minutni volumen (ml/min)! minutni V (izločenega urina) [ml/min] = prostornina (izločenega urina)/zbiralni čas KEMIČNA ANALIZA URINA Uporabite testne (urinske) lističe za merjenje prisotnosti levkocitov, eritrocitov, nitritov, proteinov (albuminov), glukoze, ketonov, urobilinogena, bilirubina in specifične teže. Določite tudi ph urina! NALOGA 2: 1. Pomočite testni listič v urin za 1 sek tako, da se vsa merilna okna zmočijo. 2. Nato vstavite testni listič v napravo, ki izmeri kemično sestavo urina ALI počakajte 60 sek, da se merilna okna obarvajo in nato po legendi na embalaži določite sestavo urina. Za natančno ugotavljanje prisotnosti levkocitov morate počakati dodatnih sek. 3. V literaturi poiščite standardne vrednosti (navedite vir) in primerjajte rezultate s svojimi.
5 Vaja 9: Ledvice 65 DOLOČANJE OSMOLALNOSTI URINA Število delcev v raztopini ustvari t. i. koncentracijski gradient (št. delcev na enoto prostornine), ki definira smer gibanja vode. Delec je lahko nenabit (molekula) ali nabit (ion). Nekatere molekule, kot npr. NaCl (kuhinjska sol), disociirajo v vodi v ione (Na + in Cl - ione), pri čemer iz vsake molekule NaCl nastaneta dva iona. Po drugi strani glukoza ne disociira, tako da glukozna molekula predstavlja en sam delec v vodi. Aktualnega števila delcev v raztopini zaradi ionizacije ne moremo izraziti kot molarnost, zato v ta namen uporabljamo koncept osmolarnosti. Za izračun osmolarnosti moramo upoštevati, da v resnici vse molekule v raztopini ne disociirajo popolnoma. Npr. 1 M raztopina NaCl je 1,8 Osm in ne 2 Osm, kot bi pričakovali. Tako dejansko osmolarnost raztopine izračunamo z uporabo disociacijske konstante: molarnost [mol/l] x disociacijska konstanta = osmolarnost [Osm/l[ Normalna osmolarnost tekočin v človeškem telesu znaša med mosm/l. Če je osmolarnost manjša od navedene, govorimo o hipotonični raztopini, pri večji pa o hipertonični. Če imata dve raztopini enako koncentracijo, potem sta izoosmotski. Osmolalnost je definirana kot št. osmotsko aktivnih delcev na kilogram tekočine (topila). V klinični praksi je to primernejši način, kako izraziti koncentracijo zdravila, saj je enostavneje meriti telesno maso kakor prostornino tekočin. Osmolalnost urina pade pri vodni diurezi do 50 mosm/kg, medtem ko pri antidiurezi doseže vrednost 1200 mosm/kg. Običajna osmolalnost urina niha med mosm/kg. Osmolalnost urina bomo določili preko točke ledišča, ki je odvisna od koligativnih lastnosti raztopine, t. j. od števila raztopljenih delcev v njej. Čista voda zmrzne pri temperaturi 0 C (pri normalnem atmosferskem tlaku). Raztopljeni delci v tekočini znižajo ledišče vode, pri čemer je znižanje ledišča sorazmerno s koncentracijo vseh raztopljenih delcev. V ta namen bomo uporabili osmometer, s katerim boste vzorce urina ohladili pod ledišče. NALOGA 3: 1. Odpipetirajte 50 µl nerazredčenega urina v plastične epruvetke. 2. Z osmometrom izmerite osmolalnost urina. MERJENJE KRVNEGA PRETOKA z DOPPLERJEVO SONOGRAFIJO demonstracijska vaja Dopplerjeva sonografija je ultrazvočna metoda, s katero transkutano merimo hitrost in smer krvnega toka v tkivih. Podlaga za merjenje hitrosti pretoka krvi je uporaba valovanja s frekvenco, večjo od 20 khz, ki presega prag slišnosti človeškega ušesa. To omogoča prodor valovanja globoko v tkivo, pri čemer se del valovanja odbije od gibljivih eritrocitov v žilah. Frekvenca odbitih valov je višja od poslanih valov, ko se eritrociti gibljejo proti smeri valovanja, in nižja, ko se eritrociti gibljejo stran od vira ultrazvoka. Temu pojavu pravimo Dopplerjev efekt. Razlika v frekvenci, ki pri tem nastane, je sorazmerna hitrosti gibanja eritrocitov in s tem hitrosti krvi. Prekrivanje oz. seštevanje oddanega in sprejetega ultrazvoka rezultira v tonu, ki ga s primernim ojačanjem lahko slišimo. 5 ANALIZA REZULTATOV 5.1 Analiza rezultatov za nalogo 1 izmerite volumen zbranega urina in rezultate vnesite v tabelo. Izračunajte hitrost nastajanja urina. Primerjajte rezultate v skupini in poskušajte razložiti vzroke za razlike.
6 66 Vaja 9: Ledvice 5.2 Analiza rezultatov za nalogo 2 vnesite vrednosti v tabelo. V literaturi poiščite standardne vrednosti in jih vnesite v tabelo. Primerjajte svoje vrednosti s standardnimi in komentirajte. Razložite, zakaj določamo vrednosti različnih snovi v urinu in kaj nam povedo. 5.3 Analiza rezultatov za nalogo 3 vnesite vrednosti v tabelo. Razpravljajte, od česa je odvisna osmolalnost urina in kako je uravnavana.
Motnje ledvične funkcije
Univerza v Ljubljani december 2005 Medicinska fakulteta Inštitut za patološko fiziologijo Motnje ledvične funkcije Avtorji: Petra Adamič Nina Ana Albreht Vesna Amon Jernej Avsenik Vesna Bančič Tadej Borovšak
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραIzločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
Διαβάστε περισσότεραAleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραFARMAKOKINETIKA. Eliminacija zdravil. Tatjana Irman Florjanc
FARMAKOKINETIKA Eliminacija zdravil Tatjana Irman Florjanc Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Eliminacija zdravila Glavne poti ekskrecije
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραSimbolni zapis in množina snovi
Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραCENTRALNI LABORATORIJ
CENTRALNI LABORATORIJ I.ODVZEM IN POŠILJANJE VZORCEV 1 KAPILARNI ODVZEM KRVI DA DA 30min/15min 2 ODVZEM FECESA DA NE 30min/15min 3 ODVZEM URINA DA DA 30min/15min 4 POŠILJANJE BIOLOŠKIH VZORCEV ( EKSPEDIT)
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότερα1. Splošna varnostna priporočila za ravnanje z biološkim materialom. 2. Opredelitev nekaterih kemijskih pojmov
Splošni del 1. Splošna varnostna priporočila za ravnanje z biološkim materialom Pri ravnanju z biološkim materialom veljajo splošna varnostna priporočila: biološki material je potencialno kužen in nevaren;
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MARTINA STRMČNIK DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MARTINA STRMČNIK DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO MARTINA STRMČNIK POVEZAVA MED OZNAČEVALCI
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότερα2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραvaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Διαβάστε περισσότεραBojan Božič, Jure Derganc, Gregor Gomišček, Vera Kralj-Iglič, Janja Majhenc, Mojca Mally, Praktikum iz biofizike Študijsko leto 2017/2018
Bojan Božič, Jure Derganc, Gregor Gomišček, Vera Kralj-Iglič, Janja Majhenc, Mojca Mally, Primož Peterlin, Saša Svetina in Boštjan Žekš Praktikum iz biofizike Študijsko leto 2017/2018 Ljubljana, oktober
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότεραII. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA. Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika
II. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA Mentor vsebine: Irena Ilc, prof. Avtor: Andreja Urlaub Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika Selnica ob Dravi, januar 2005 KAZALO VSEBINE
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
Διαβάστε περισσότεραČe je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):
ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραTRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Διαβάστε περισσότερα10. Blato Uvod. Za laboratorijsko analizo je primeren sveţ vzorec blata, konzerviran vzorec pa le za nekatere preiskave.
Specialni del 10. Blato Uvod Blato (lat. feces) je končni produkt presnove organizma. Z blatom se iz telesa izločajo odvečne snovi in prebavljeni produkti, npr. voda, neprebavljene in neabsorbirane sestavine
Διαβάστε περισσότεραFARMAKOKINETIKA. Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija. Tatjana Irman Florjanc
FARMAKOKINETIKA Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija Tatjana Irman Florjanc Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, MF, Univerza v Ljubljani V praksi - kontrola
Διαβάστε περισσότερα3.1 Površinska napetost
3 Tekočine Lastnosti tekočin so za fiziologijo pomembne, saj kar približno 70 % človeškega telesa sestavlja najpomembnejša tekočina voda. Osnovna lastnost tekočin je, da ohranjajo prostornino, ne pa tudi
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραSlika, vir: http://www.manataka.org
KEMIJA Slika, vir: http://www.manataka.org RAZTOPINE SPLOŠNE INFORMACIJE O GRADIVU Učno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine
OSNOVE HIDROSTATIKE - vede, ki preučuje mirujoče tekočine HIDROSTATIKA Značilnost, da je sila na katero koli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne
Διαβάστε περισσότεραVaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO URŠKA POLANC DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO URŠKA POLANC DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ FARMACIJE Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO URŠKA POLANC PREUČEVANJE VPLIVOV ZDRAVIL,
Διαβάστε περισσότεραcot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.
TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραZajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom
VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότεραvaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραAlgebraične strukture
Poglavje V Algebraične strukture V tem poglavju bomo spoznali osnovne algebraične strukture na dani množici. Te so podane z eno ali dvema binarnima operacijama. Binarna operacija paru elementov iz množice
Διαβάστε περισσότεραVPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE Avtorica: M. P. Študijska smer: Načrtovanje
Διαβάστε περισσότεραΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Διαβάστε περισσότεραOBTOK KRVI V KAPILARAH poročilo o laboratorijskem delu
OBTOK KRVI V KAPILARAH poročilo o laboratorijskem delu 24. april 2006 Kapilare so najmanjše krvne žilice in merijo 5 10 μm. Njihove stene so sestavljene iz ene plasti celic. Skozi njih lahko prehajajo
Διαβάστε περισσότερα0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.
1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Διαβάστε περισσότεραEndokrino tkivo. otočki v pankreasu obščitnične žleze hipofiza s hipotalamusom ščitnica nadledvična žleza gonade placenta (prehodno)
Endokrino tkivo otočki v pankreasu obščitnične žleze hipofiza s hipotalamusom ščitnica nadledvična žleza gonade placenta (prehodno) rast in reproduktivna funkcija odziv na nihanja v notranjem okolju, vključujoč
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραFAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer
Διαβάστε περισσότεραEnergije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότερα1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )
VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]
Διαβάστε περισσότεραTokovi v naravoslovju za 6. razred
Tokovi v naravoslovju za 6. razred Bojan Golli in Nada Razpet PeF Ljubljana 7. december 2007 Kazalo 1 Fizikalne osnove 2 1.1 Energija in informacija............................... 3 2 Projekti iz fizike
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραCO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
Διαβάστε περισσότερα17. Električni dipol
17 Električni dipol Vsebina poglavja: polarizacija prevodnika (snovi) v električnem polju, električni dipolni moment, polarne in nepolarne snovi, dipol v homogenem in nehomogenem polju, potencial in polje
Διαβάστε περισσότεραDominantna uloga bubrega u dugoronoj regulaciji arterijskog pritiska:
Dominantna uloga bubrega u dugoronoj regulaciji arterijskog pritiska: RAAS, kalikrein-kinin sistem, Eikosanoidni sistem - Skraena verzija predavanja - Doc. Dr Zvezdana Koji Institut za fiziologiju Decembar,
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραEffect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek
Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe 8 Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe barvanih poliestrskih filamentnih tkanin po drgnjenju July November
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραIzpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega
Izeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega 1. Najosnovnejše o konveksnih funkcijah Definicija. Naj bo X vektorski rostor in D X konveksna množica. Funkcija ϕ: D R je konveksna,
Διαβάστε περισσότεραV tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.
Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,
Διαβάστε περισσότεραMolekule. Za vodik dobimo gostoto 0,09 g/dm 3, za kisik 1,43 g/dm 3 in za ogljikov oksid 2,00 g/dm 3. Merilni balon
23 Molekule Tehtanje plinov Reakcijska razmerja Molekule v plinih Molekule v gosti snovi Valenca atomov Velikost molekul Kilomol in kilomolska masa Splošna plinska konstanta Raztopine Osmozni tlak Reakcijske
Διαβάστε περισσότεραPošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Διαβάστε περισσότερα