Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA
|
|
- θάνα Βικελίδης
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M117411* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Sreda, 1. avgust 011 SPLOŠN MTUR RIC 011
2 M PODROČJE PREVERJNJ 1 Izračunajte vrednosti spodaj navedenih veličin v zahtevanih enotah. 4 a) = 10 kn =... N (1 točka) b) a = mm =... m min s (1 točka) kn c) σ = 1, 8 =... Pa cm (1 točka) d) I = mm =... m (1 točka) g kg e) ρ = 0, 007 =... mm m (1 točka) 4 4 a) = 10 kn = N =, N...1 točka b) c) mm 10 m m a = = = 0,1...1 točka min (60 s) s kn 10 N 7 σ = 1, 8 = 1, 8 = 1, 8 10 Pa...1 točka cm (10 m) d) ( ) I = mm = m = m...1 točka e) g 10 kg kg ρ = 0, 007 = 0, 007 = točka mm (10 m) m
3 M Homogen nosilec pravokotnega prereza h b na dva načina obesimo na sistem palic, kakor prikazujeta sliki 1 in. Upoštevajte lastno težo nosilca. h b h > b L 1 a a a a c L b c L h Slika 1 Slika V vsaki skupini trditev obkrožite črko pred tisto trditvijo, ki je pravilna. a) Nosilec je: C D v primeru 1 podprt statično nedoločeno, v primeru pa statično določeno; v primeru 1 podprt statično določeno, v primeru pa statično nedoločeno; v primeru 1 podprt statično nedoločeno, v primeru pa statično predoločeno; v primeru 1 podprt statično predoločeno, v primeru pa statično določeno. (1 točka) b) V levi podpori: je v primeru 1 enako velika reakcija kakor v primeru. je v primeru 1 večja reakcija kakor v primeru. C je v primeru 1 manjša reakcija kakor v primeru. D ni reakcije niti v primeru 1 niti v primeru. (1 točka)
4 4 M c) Nosilec je v obeh primerih obremenjen na: C D nateg in upogib; tlak in upogib; strig in upogib; strig, nateg in upogib. (1 točka) d) Skicirajte potek napetosti zaradi upogiba po prerezu - v primeru 1 in potek napetosti zaradi upogiba po prerezu - v primeru. odite pozorni na velikost narisanih napetosti. 1 c L b c L h Primer 1 Primer ( točki) a) Nosilec je: D v primeru 1 podprt statično predoločeno, v primeru pa statično določeno...1 točka b) V levi podpori: je v primeru 1 enako velika reakcija kakor v primeru...1 točka c) Nosilec je v obeh primerih obremenjen na: C strig in upogib...1 točka d) Potek napetosti: c L b...1 točka h c L...1 točka
5 M Na vodoravni podlagi je telo mase m. Na telo deluje sila pod kotom α. Količnik statičnega trenja (lepenja) na dotikalnih ploskvah je μ. T α a) Narišite v skico vse sile, ki delujejo na telo. b) Izpeljite enačbo za silo trenja v odvisnosti od podanih veličin. c) V odvisnosti od podanih veličin zapišite pogoj, ki mora biti izpolnjen, da telo ne bo drselo po podlagi. a) T α 1t tr 1t n g...x1 točka b) = μn...1 točka tr = μ( sin ) tr g α...1 točka c) tr > cosα...1 točka
6 6 M Elementa iz umetne snovi (1 in ) debeline s sta oblikovno zvezana tako, kot kaže skica. Zveza je obremenjena s silo. Prerez 1 d a b a s a) Obkrožite pravilno trditev. Prerez je obremenjen na: tlak nateg C strig D upogib E vzvoj Napišite enačbo za izračun napetosti v prerezu. b) Napišite enačbo za največjo natezno napetost v elementu 1. c) Napišite enačbo za največjo natezno napetost v elementu. ( točke) (1 točka) (1 točka) : a) ) nateg... točki σ =...1 točka bs b) c) σ = ( b d) s...1 točka σ = ( b a) s...1 točka
7 M Iz pločevine s strižno trdnostjo 500 N mm želimo z eno delovno operacijo izsekovati (»štancati«) polizdelek, prikazan na skici. Izdelek je prikazan na mreži z dimenzijo kvadratka 5 5 mm. Debelina pločevine je s = mm. a) Izračunajte strižno površino. ( točke) b) Izračunajte potrebno silo, s katero mora rezilo izsekovalne naprave delovati na pločevino. ( točki) a) Površina striženja = o s...1 točka = ( 8 5) = 140 = 80 mm... točki b) Sila izsekovanja τm...1 točka = N...1 točka
8 8 M Nosilec s premerom d = 10 cm je obremenjen na vzvoj tako, da je maksimalna napetost v nosilcu 50 N mm. a) Narišite diagram razporeditve napetosti po prerezu. (1 točka) d b) Napišite enačbo za maksimalno vzvojno napetost in razložite pomen veličin v enačbi. c) Določite napetost cm od središča prereza. ( točki) ( točki) a) τ maks d...1 točka T τ =...1 točka W b) t maks t maks t τ maksimalna vzvojna (torzijska) napetost T vzvojni (torzijski) moment W torzijski (polarni) odpornostni moment prereza...1 točka t τmaks 5 c) =...1 točka τ N τ = τ = 50 = točka maks 5 5 mm
9 M Na skici sta narisani dve valjasti telesi in različnih premerov a enakih mas. Obe telesi J ω se vrtita z enako kotno hitrostjo. Enačba Ek = obravnava vrtenje teles. Telo Telo a) Napišite, katere veličine označujejo simboli v enačbi in njihove enote. ( točke) E :... k J :... ω :... b) Katero telo ima večjo kinetično energijo? Utemeljite odgovor. ( točki) a) Veličine, simboli in enote E kinetična energija v J...1 točka k J masni vztrajnostni moment v ω kotna hitrost v 1 s kg m...1 točka...1 točka b) Kinetična energija Večjo kinetično energijo ima telo...1 točka Ker ima telo večji vztrajnostni moment od telesa...1 točka
10 10 M V dvokrako posodo, ki je na levi strani zaprta, nalijemo kapljevino, kakor kaže skica. Nad gladino kapljevine v levem kraku posode se ujame zrak. bsolutni tlak ujetega zraka je p, absolutni tlak okolice je p 0. V kapljevini so označene točke T 1, T, T in T 4. Proučite odnose med absolutnimi tlaki in v vsaki od spodnjih skupin trditev obkrožite črko pred pravilno trditvijo. (V vsaki skupini je pravilna le ena trditev. Če v posamezni skupini obkrožite več kakor eno trditev, se ta odgovor točkuje z 0 točkami.) p T 1 (5 x 1 točka) p 0 T 4 T T a) p = p0 b) p0 = p1 c) p = p4 p < p0 p0 < p1 p < p4 C p > p0 C p0 > p1 C p > p4 d) p = p e) p > p4 > p > p > p1 > p0 p < p p > p4 = p > p > p1 > p0 C p > p C p4 = p < p a) C...1 točka b)...1 točka c)...1 točka d) C...1 točka e)...1 točka
11 M PODROČJE PREVERJNJ 1 Na skici je narisan lesen kotnik debeline 5 cm. Teža celega kotnika je 15 N. Kotnik je vrtljivo podprt vzdolž robu. Smer zemeljskega pospeška je nasprotna smeri y. 60 cm Prerez - 4 cm 4 cm 5 cm 94 cm y g x cm 4 cm 1 cm a) Imenujte podporo in ugotovite, ali je kotnik v narisani legi v ravnotežju. Odgovor utemeljite. ( točke) b) Dodajte in v skico vrišite horizontalno silo s prijemališčem v točki, tako da bo kotnik ostal v narisani legi. V skico vrišite tudi vse druge sile, ki delujejo na kotnik, ko je ta v narisani legi v ravnotežju. (4 točke)
12 1 M c) Izračunajte gostoto lesa, iz katerega je kotnik. d) Izračunajte velikost sile. (6 točk) (7 točk) a) Podpora je nepremična členkasta podpora...1 točka Kotnik ni v ravnotežju...1 točka Kotnik ni v ravnotežju, ker njegovo težišče ni pod vrtiščem (ali: ker vsota momentov vseh sil, ki nanj delujejo, ni enaka 0; ali: ker se zavrti)...1 točka b) t y t y x x g 1t ali 1t g g1 1t 1t c) g = mg...1 točka g 15 m = 1, 5 kg g = 9, 81 =...1 točka V = δ = ( + ) δ...1 točka 1 V = ( 0, 6 0, , 9 0, 04) 0, 05 = 10 m...1 točka m = ρv...1 točka m 1, 5 kg ρ = = = točka V 10 m x d) x = T i i i...1 točka 0,6 0,04 0,+ 0,9 0,04 0,0 x = = 0,1 m...1 točka T 0,6 0,04+ 0,9 0,04 M = točka i x + y =... točki g T 0
13 M x = g y T...1 točka 15 0,1 = =,1 N...1 točka 0, 9 (ali) g 15 = 0, 6 = 0, 6 = 6 N...1 točka g 1, 5 1, 5 = N g1 g = =...1 točka g M = točka i x x + y = 0... točki g1 T1 g T x + x 1 T1 T = g g...1 točka y 6 0,+ 9 0,0 = =,1 N...1 točka 0, 9
14 14 M vtomobil se začne gibati s postajališča s pospeškom 0, m s, dokler ne doseže hitrosti 90 km h, nato se giblje enakomerno. V bližini postajališča, ki je 4 km oddaljeno od postajališča, začne zavirati s pojemkom 1 m s, dokler se ne ustavi na postaji. a) Izračunajte pot pospeševanja. b) Izračunajte pot zaviranja. c) Izračunajte pot enakomernega gibanja. d) Izračunajte skupni čas vožnje. e) Skicirajte diagrame pospeška a, hitrosti v in poti s v odvisnosti od časa t. (4 točke) (4 točke) ( točki) ( točke) (7 točk) v = v0 + a1 t1...1 točka v 5 t1 = = = 15 s...1 točka a 0, 1 11 at s1 = s točka at 11 0, 15 s1 = s0 + = 0 + = 156, 5 m...1 točka b) Pot zaviranja vk = v + a t ali vk = v a t...1 točka v 5 vk = 0 t = = = 5 s...1 točka a 1 at at 0 at at s = s + = vt + ali s = s0 = vt...1 točka 1 5 s = 5 5 = 1, 5 m...1 točka c) Pot enakomernega gibanja s = s1 + s + s...1 točka s = s ( s + s) = 4000 ( 156, 5 + 1,5) = 15 m...1 točka d) Skupni čas vožnje s = vt...1 točka s 15 t = = = 85 s...1 točka v 5 t = t1 + t + t = = 5 s...1 točka
15 M e) Diagrami a m/ s 0, m/s 0 m/s t t [] s 1 m/s v [ m/s] 5 m/s t t [] s s [ m] 156, 5 m 687, 5 m 4000 m t Številske vrednosti v diagramih niso obvezne. t s 15 s 10 s 5 s []...7 točk
16 16 M Iz odprtega zbiralnika deževnice ( ρ = 1000 kg m ) je speljan cevovod premera d 1 = 15 mm z izstopno šobo d = 5 mm, kakor kaže skica. Privzemimo, da je nivo gladine deževnice v zbiralniku stalen (dotok je enak odtoku) h 0 = 1 m. Iztočna odprtina iz zbiralnika je h 1 = 0,1 m nad njegovim dnom. Konec cevovoda je h = 1, 5 m pod gladino deževnice v zbiralniku. Vse upore v cevovodu zanemarimo. h 0 h 1 d 1 h d a) Izračunajte nadtlak na dnu zbiralnika. b) Zapišite ernoullijevo enačbo in iz nje izpeljite enačbo hitrosti iztekanja deževnice iz cevovoda v posodo za zalivanje ter izračunajte vrednost iztočne hitrosti. c) Izračunajte, v kolikšnem času se napolni 10-litrska posoda za zalivanje. d) Izračunajte hitrost pretakanja po cevovodu premera d 1. ( točki) (5 točk) (5 točk) ( točke) e) Izračunajte relativni tlak v vodoravnem delu cevovoda premera d 1 in napišite, ali gre za podtlak ali nadtlak. (5 točk) a) Nadtlak na dnu rezervoarja p = ρ g h točka p = , 81 1 = 9810 Pa...1 točka b) Iztočna hitrost 0 0 z0 + p v z p v ρg + g = + ρg + g...1 točka z0 = h = 1, 5 m, p 0 = 0, v 0 = točka z =, p = točka 0 v h = g
17 M v = gh...1 točka v = 9, 81 1, 5 = 5, 45 m s...1 točka c) Čas polnjenja π d π 0, = = = 19,6 10 m...1 točka qv = v = 19, , 45 = 0,1 10 m s... točki V qv =...1 točka t V 0, 01 t = = = 100 s...1 točka q 0,1 10 v d) Hitrost pretakanja po cevovodu premera d 1 v = v...1 točka 1 1 π d1 π d 1 v v =...1 točka 4 4 d v1 = v d 1 5 v1 = 5, 45 = 0, 60 m s točka e) Relativni tlak v vodoravnem delu cevovoda premera d 1 p 0 v z p v 1 z + ρg + g = + ρg + g...1 točka z0 = h = 1, 5 m, p 0 = 0, v 0 = točka z = h ( h h ) = 1,5 0,9 = 0,6 m, v 1 = 0, 60 m s...1 točka p1 0,60 1, = 0, , 81 9, 81 p 1 = 8647, Pa...1 točka V vodoravnem delu cevi je nadtlak...1 točka
18 18 M PODROČJE PREVERJNJ C C1 Nosilec C je vroče valjani jekleni profil I 140 po DIN 105-1: Obremenjen je z lastno težo in z bremenom teže r = 511, 5 N. Nosilec je z jekleno vrvjo C prečnega prereza 50 mm povezan s podporo. Lastno težo vrvi zanemarite. h = 4 m 1 α C Prerez nosilca x y y z 1 m L = 6 m z r a) Narišite skico računskega modela nosilca z vsemi silami, ki delujejo nanj, ter izračunajte komponente reakcije v podpori glede na koordinatni sistem xyz,, in silo v vrvi C. (11 točk) b) Izračunajte komponente reakcije v podpori glede na koordinatni sistem xyz.,, c) Zapišite reakcije v podporah in kot vektorja v koordinatnem sistemu xyz,, v obliki =,,. Upoštevajte, da konstrukcija in obtežba ležita v ravnini xz, ( y= 0). ( x y z) ( točke) ( točki) d) V prerezu 1-1 izračunajte normalno napetost σ n zaradi osne sile in robno normalno napetost σ f zaradi upogiba. Skicirajte potek obeh napetosti po višini prereza. V skici označite, katere napetosti so natezne (+) in katere tlačne ( ). (11 točk) σn σf y z e) Izračunajte spremembo dolžine Δ l (razteg) vrvi, ko je sila v vrvi 5 E = 10 MPa. = 997 N in ( točke)
19 M a) Reakcija v podpori in sila v vrvi Računski model... točki y x z α Q C C r z h 4 tan α = = α =, točka L 6 kg Iz tabele ρ l = 14,...1 točka m Q = ρl g L = 14, 9, 81 6 = 841, 7 N...1 točka = 0; cos α = točka ix x C iz = 0; z + Q C sin α + r = točka Momentna enačba (referenca podpora ) L Miy = 0; Q r L + C sin α L = točka Izračunamo L Q + r L 841, , 5 6 C = = = 997, 8 N...1 točka sin α L sin, 7 6 = cos α = 997 cos, 7 = 896, 9 N...1 točka x C = Q sin α + = 841, 7 997, 8 sin, ,5 = 40, 8 N..1 točka z C r b) Reakcija v podpori Računski model...1 točka x z C x C x = 0; = cos α = 997, 8 cos, 7 = 896, 9 N...1 točka ix = 0; = sin α = 997, 8 sin, 7 = 55, N...1 točka iz z C c) Vektorja sil = ( 896, 9; 0; 40, 8 ) N...1 točka = ( 896,9;0; 55, ) N...1 točka d) Napetosti Računski model...1 točka
20 0 M x M x z N y Q x T x z ix = 0; x + N = točka x Miy = 0; M + qx z x = točka Izračunamo silo in moment pri vrednosti x = m N = x = 896,9 N x x M = q + z x = ρlg + z x = 140, + 40, 8 = 61,1 Nm Odčitek iz tabel = 18, cm...1 točka N 896, 9 σn = = = 4, 6 MPa...x1 točka 180 Odčitek iz tabel W = 81, 9 cm...1 točka σ f Wy 81, 9 10 y M 61,1 10 = = = 7, 7 MPa...x1 točka Skica poteka napetosti... točki σ σ n f y + z e) Sprememba dolžine l C 997 7, 10 Δ l = = = 7,18 mm...x1 točka 5 E vr l = = 7, m...1 točka ali l = = 7, m...1 točka σ 199,4 4 ε = = = 9, točka 5 E 10 C 997 σ = = = 199,4 MPa vr 50 4 Δ l = l ε = 700 9,97 10 = 7,18 mm...1 točka
21 M C Zaboj teže 5 kn s preprostim dvigalom dvigamo iz vode z enakomerno hitrostjo 4, 8 m min, kakor kaže skica. Zaboj je na vogalih pritrjen na štiri enako dolge vrvi, ki so v točki C pripete na dvižno vrv. Ta je speljana prek škripca do navijalnega bobna s premerom D = 180 mm. Premer gredi, na katero je nasajen navijalni boben, je d = 100 mm. Gostota vode je 100 kg m, dolžina, širina in višina ter trenutni položaj zaboja pa so razvidni iz skice. Teža zaboja je enakomerno razporejena po celotni prostornini. Lastno težo vrvi lahko zanemarimo. d D dvižna vrv gladina vode C 0, m 1,4 m 4 m 1,8 m a) Skicirajte vse sile, ki delujejo na zaboj v narisanem položaju. ( točki) C gladina vode 0, m
22 M b) Izračunajte, s kolikšno silo je napeta dvižna vrv C v narisanem položaju zaboja. c) Izračunajte vrtilno frekvenco navijalnega bobna v 1 s in 1 min. (7 točk) (6 točk) d) Izračunajte silo v dvižni vrvi C in potrebno moč za dviganje, ko je zaboj v celoti iz vode. (4 točke) e) Izračunajte največjo torzijsko napetost v gredi navijalnega bobna. (7 točk) f) Z izračunom ugotovite, ali je bil zaboj pred začetkom dviganja v celoti potopljen. Utemeljite odgovor. (4 točke) a) C C vzg g... točki b) V aby k p 4 1,8 0,,16 m = = =...1 točka vzg = ρ V g = 100,16 9, 81 = 161 N...(1+1) točki k k + C vzg g = 0... točki = C g vzg = = 187 N...(1+1) točki c) v = ωr...1 točka 4, 8 D v = = ω...1 točka 60 v 4,8 1 ω = = = 0, 888 s...1 točka D 60 0,18 ω = π n...1 točka ω 0, n = = = 0,141 s = 8, 49 min...(1+1) točki π π d) vr = g...1 točka vr = 5000 N...1 točka P = vrv...1 točka P = , 08 = 800 W...1 točka (Enako točkujemo, če moč izračunamo tudi po drugi pravilni poti.)
23 hg M D P e) T = vr ali T =...1 točka ω 0,18 T = 5000 = 150 N m...1 točka W = πd... točki t W = π = mm...1 točka t 16 T τ = = = 16 N mm...(1+1) točki t W t f) V = 4 1,8 1,4 = 10,08 m...1 točka = Vρ g...1 točka g g z 5000 ρ z = = = 54 kg m...1 točka Vg 10,08 9,81 Zaboj ni bil v celoti potopljen, ker je ρz < ρ...1 točka k ali y vzg vzg =...1 točka k g g abyρ g =...1 točka g 5000 y = 0, 48 m abρ g = 4 1, , 81 =...1 točka k Zaboj ni bil v celoti potopljen, ker je y < h...1 točka
Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 30. avgust 2010 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Ponedeljek, 0. avgust 00 SPLOŠN MTUR RIC 00 M0-7-- PODROČJE PREVERJNJ Pretvorite podane veličine
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * SPOMLADANSKI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 9. junij 2007 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M0774* SPOMLDNSKI ROK MEHNIK NVODIL Z OCENJEVNJE Sobota, 9. junij 007 SPLOŠN MTUR RIC 007 M07-74-- PODROČJE PREVERJNJ Navedene vrednosti veličin pretvorite
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M0974* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVOIL Z OCENJEVNJE Četrtek, 7. avgust 009 SPLOŠN MTUR RIC 009 M09-74-- POROČJE PREVERJNJ Pretvorite dane veličine
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 29. avgust 2008 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M087411* JESENSKI IZPITNI ROK MEHNIK NVODIL Z OCENJEVNJE Petek, 9. avgust 008 SPLOŠN MTUR RIC 008 M08-741-1- PODROČJE PREVERJNJ 1 Preračunajte spodaj
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. maj 2010 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M1017411* MEHANIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 8. maj 010 SPLOŠNA MATURA RIC 010 M101-741-1- PODROČJE PREVERJANJA A A1
Διαβάστε περισσότερα1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραTRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραSlika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.
4. poglavje: Sile 5. Cestna svetilka visi na sredi 10 m dolge žice, ki je napeta čez cesto. Zaradi teže svetilke (30 N) se žica za toliko povesi, da pride sredina za 30 cm niže kot oba konca. Kako močno
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραPoglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)
Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje) V./4. Deska, ki je dolga 4 m, je podprta na sredi. Na koncu deske stoji mož s težo 700
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραNaloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.
1 Rešene naloge Naloge iz vaj: Sistem togih teles 1. Tročleni lok s polmerom R sestavljen iz lokov in je obremenjen tako kot kaže skica. Določi sile podpor. Rešitev: Lok razdelimo na dva loka, glej skico.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: med šolskim letom: objavljeno na vratih in na internetu pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότερα386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)
386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile oziroma Ker je virtualna sila δf L poljubna, je enačba 4.99) izpolnjena le, če je δf L u L F ) L A x E =. 4.99) u L = F L A x E. Iz prikazanega primera sledi, da
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραTehniška mehanika 1 [N]
Tehniška mehanika 1 Osnovni pojmi Togo in deformabilno telo, ter masno središče Obnašanje togega telesa lahko obravnavamo, kot obnašanje točke, v kateri je zbrana vsa masa telesa m. To točko imenujemo
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραMehanika fluidov. Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost.
Mehanika fluidov Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost. 1 Statika tekočin Če tekočina miruje, so vse sile, ki delujejo na tekočino v ravnotežju. Masne volumske sile: masa tekočine
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραTEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2014/2015
TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 014/015 BF : Viskokošolski strokovni študij 6. 10. 14 KINEMATIKA IN DINAMIKA TOČKE Kinematika Položaj točke P, opazovalec O, kartezični koordinatni
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραVsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6
Vsebina MERJENJE... 1 GIBANJE... 2 ENAKOMERNO... 2 ENAKOMERNO POSPEŠENO... 2 PROSTI PAD... 2 SILE... 2 SILA KOT VEKTOR... 2 RAVNOVESJE... 2 TRENJE IN LEPENJE... 3 DINAMIKA... 3 TLAK... 3 DELO... 3 ENERGIJA...
Διαβάστε περισσότεραDELO IN ENERGIJA, MOČ
DELO IN ENERGIJA, MOČ Dvigalo mase 1 t se začne dvigati s pospeškom 2 m/s 2. Izračunaj delo motorja v prvi 5 sekunda in s kolikšno močjo vleče motor dvigalo v tem časovnem intervalu? [ P mx = 100kW ( to
Διαβάστε περισσότερα6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda
596 6 Geometrijska nelinearnost nosilcev varnost V E pa z enačbo V E = F E F dej 6.92) Z A x je označena ploščina prečnega prereza nosilca, količina i min je najmanjši vztrajnostni polmer, F dej pa je
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE STROJNIŠTVA (OST)
OSNOVE STROJNIŠTV (OST) Pripravil vsebine: Uroš Lukič, univ.dipl.inž Velenje, Oktober 010 1 V mehatroniki se v kompleksnih elektromehanskih sistemih prepletajo vsebine strojništva, ki bazirajo na osnovah
Διαβάστε περισσότεραF A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),
Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI), 5. 12. 2003 1. Dve kladi A in B, ki sta povezani z zelo lahko, neraztegljivo vrvico, vlečemo navzgor po klancu z nagibom 24 o s konstantno silo 170 N tako,
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότερα3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N),
3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami. Sile so lahko prilačne ali odbojne, lahko delujejo ob dotiku ali na daljao. Silo merimo po principu, ki prai, da enake sile pozročajo enake učinke.
Διαβάστε περισσότεραTEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2009/2010
TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 009/010 BF : Viskokošolski strokovni študij 5 10 09 KINEMATIKA IN DINAMIKA TOČKE Kinematika Osnovne kinematične količine: položaj P, vektor hitrosti
Διαβάστε περισσότεραr T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa
1. Redukcija sile Izračunavanje rezultante porazdeljenih sil je lahko zamudno, mnogokrat si pomagamo tako, da porazdeljeno silo nadomestimo z drugim sistemom sil, ki je enostavnejši, njegov vpliv na opazovano
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραDimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe
Dimenzioniranje nosaa 1. Uvjeti vrstoe 1 Otpornost materijala prouava probleme 1. vrstoe,. krutosti i 3. elastine stabilnosti konstrukcija i dijelova konstrukcija od vrstog deformabilnog materijala. Moraju
Διαβάστε περισσότεραENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2.
ENOTE IN MERJENJA Fizika temelji na merjenjih Vsa važnejša fizikalna dognanja in zakoni temeljijo na ustreznem razumevanju in interpretaciji meritev Tudi vsako novo dognanje je treba preveriti z meritvami
Διαβάστε περισσότεραGovorilne in konzultacijske ure 2014/2015
FIZIKA Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015 Tedenske govorilne in konzultacijske ure: Klemen Zidanšek: sreda od 8.00 do 8.45 ure petek od 9.40 do 10.25 ure ali po dogovoru v kabinetu D17 Telefon:
Διαβάστε περισσότεραIZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Maks
Διαβάστε περισσότεραAksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)
Διαβάστε περισσότεραMerske enote. Računanje z napakami.
Vaje Merske enote. Računanje z napakami. tb 1. Enačba x= Ae sin ( at + α ) je dimenzijsko homogena. V kakšnih merskih enotah so x, a, b in α, če je A dolžina in t čas?. V dimenzijsko homogeni enačbi w
Διαβάστε περισσότεραMEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004
MEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004 NTF, Visokošolski strokovni program KINEMATIKA 18. 2. 2004 Osnovne kinematične količine.: položaj r, hitrost, brzina, pospešek. Definicija vektorja
Διαβάστε περισσότερα3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120
Srednja masinska skola OSOVE KOSTRUISAJA List1/8 355$&8158&1(',=$/,&(6$1$9-1,095(7(10 3ROD]QLSRGDFL maksimalno opterecenje Fa := 36000 visina dizanja h := 440 mm Rucna sila Fr := 350 1DYRMQRYUHWHQR optereceno
Διαβάστε περισσότερα2. VAJA IZ TRDNOSTI. Napetostno stanje valja je določeno s tenzorjem napetosti, ki ga v kartezijskem koordinatnem. 3xy 5y 2
. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor napetosti) (napetostni vektor, transformacija koordinatnega sistema, glavne normalne napetosti, strižne napetosti, ravninsko napetostno stanje, Mohrovi krogi, ravnotežne enačbe)
Διαβάστε περισσότεραprimer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE
Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L
Διαβάστε περισσότεραVAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.
VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότερα( , 2. kolokvij)
A MATEMATIKA (0..20., 2. kolokvij). Zadana je funkcija y = cos 3 () 2e 2. (a) Odredite dy. (b) Koliki je nagib grafa te funkcije za = 0. (a) zadanu implicitno s 3 + 2 y = sin y, (b) zadanu parametarski
Διαβάστε περισσότεραUPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU
UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU 1. Hitrost in opravljena pot sonde pri padanju v zraku Za padanje v zraku je odgovorna sila teže. Poleg sile teže na padajoče telo deluje tudi sila vzgona, ki je enaka teži
Διαβάστε περισσότεραLADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22.
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Višja dinamika Rešene naloge iz analitične mehanike Dr. Janko Slavič 22. avgust 2012 Zadnja različica
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: med šolskim letom: srede med 9:00 in 11:30 pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si,
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: med šolskim letom: srede med 9:00 in 11:30 pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si,
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραPošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Διαβάστε περισσότεραTelo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica drugega telesa, ki nanj učinkuje.
2. Dinamika 2.1 Sila III. PREDNJE 2. Dinamika (sila) Grška beseda (dynamos) - sila Gibanje teles pod vplivom zunanjih sil 2.1 Sila Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica
Διαβάστε περισσότερα- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)
MEHANIKA 1 1. KOLOKVIJ 04/2008. grupa I 1. Zadane su dvije sile F i. Sila F = 4i + 6j [ N]. Sila je zadana s veličinom = i leži na pravcu koji s koordinatnom osi x zatvara kut od 30 (sve komponente sile
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραMEHANIKA. Ljubljana Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo
Ljubljana 2007 MEHANIKA Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega roka 2009, dokler ni dolo~en novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo
Διαβάστε περισσότεραZadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače
Zadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače Rožnjača je statičkog sistema kontinualnog nosača raspona L= 5x6,0m. Usvaja se hladnooblikovani šuplji profil pravougaonog poprečnog preseka. Raster rožnjača: λ r 2.5m
Διαβάστε περισσότεραSATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Διαβάστε περισσότερα1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145. Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote
1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145 Smeri glavnih normalnih napetosti vzdolž osi nosilca Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote σ xx = M y z =
Διαβάστε περισσότεραTEHNIKA V KMETIJSTVU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO RAJKO BERNIK TEHNIKA V KMETIJSTVU UVOD V STROJNIŠTVO LJUBLJANA 1996 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Διαβάστε περισσότεραVaje iz fizike 1. Andrej Studen January 4, f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x) = x n. (f g) = f g + f g (2) f(x) = 2x
Vaje iz fizike 1 Andrej Studen January 4, 2012 13. oktober Odvodi Definicija odvoda: f (x) = df dx = lim f(x + h) f(x) h 0 h Izračunaj odvod funkcij po definiciji: (1) f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x)
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραZbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike
1 Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 in 2005/06 Avtorji: S. Fratina, A. Gomboc in J. Kotar Verzija: 6. februar 2007 Prosim, da kakršnekoli
Διαβάστε περισσότερα7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)
7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Pomik deformabilnega telesa je glede na kartezijski koordinatni sistem
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: med šolskim letom: srede med 9:00 in 11:30 pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si,
Διαβάστε περισσότεραFIZIKA. Predavanje 1. termin. dr. Simon Ülen Predavatelj za fiziko. Študijska smer: Fizioterapija PREDSTAVITEV SPLETNE UČILNICE
Evropsko središče Maribor Študijska smer: Fizioterapija dr. Simon Ülen Predavatelj za fiziko FIZIKA Predavanje 1. termin 1. termin: Biomehanika 2. termin: Tekočine, Termodinamika; Nihanje Valovanje; Zvok
Διαβάστε περισσότεραDinamika togih teles
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Dinamika togih teles Rešeni kolokviji in izpiti Dr Janko Slavič 5 oktober 01 Zadnja različica se nahaja
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine
OSNOVE HIDROSTATIKE - vede, ki preučuje mirujoče tekočine HIDROSTATIKA Značilnost, da je sila na katero koli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne
Διαβάστε περισσότεραFakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001
Naloge iz fizike I za FMT Aleš Mohorič Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001 1 Meritve 1. Izrazi svojo velikost v metrih, centimetrih, čevljih in inčah. 2. Katera razdalja je daljša, 100
Διαβάστε περισσότερα8.0 PREČNI PREREZI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 8.0 PREČNI PREREZI prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj Razvrščanje prečnih prerezov
Διαβάστε περισσότεραMatej Komelj. Ljubljana, september 2013
VAJE IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE FARMACIJE Matej Komelj Ljubljana, september 2013 Kazalo 1 Uvod 2 2 Kinematika v eni razsežnosti, enakomerno kroženje 3 3 Kinematika v dveh razsežnostih, statika, dinamika 5 4
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραPisni izpit iz Mehanike in termodinamike (UNI), 9. februar 07. Izpeljite izraz za kinetično energijo polnega homogenega valja z maso m, ki se brez podrsavanja kotali po klancu navzdol v trenutku, ko ima
Διαβάστε περισσότεραGlavni sistem:obremenjen s prvotno obtežbo: P. δ 10. 3 Pomik δ 10 :δ 10 = P (2L ) Reakciji pri levi in desni podpori: ΣV=0
OGM Metoda sil. METODA SIL. OIS METODE Metoda sil se uporablja za račun statično nedoločenih konstrukcij. V njej kot neznanke nastopajo sile. Namenjena je predvsem ročnemu računanju konstrukcij, ki so
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραFIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE
Dr`avni izpitni center *M0441113* JESENSKI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 31. avgust 004 SPLO[NA MATURA C RIC 004 M04-411-1-3 Rešitve: POLA 1 VPRAŠANJA IZBIRNEGA TIPA REŠITVE 1. C 1. D. B. A
Διαβάστε περισσότεραGeometrijske karakteristike poprenih presjeka nosaa. 9. dio
Geometrijske karakteristike poprenih presjeka nosaa 9. dio 1 Sile presjeka (unutarnje sile): Udužna sila N Poprena sila T Moment uvijanja M t Moment savijanja M Napreanja 1. Normalno napreanje σ. Posmino
Διαβάστε περισσότερα