NUMERIČNE METODE UNIVERZITETNI ŠTUDIJ 2006/07 ZAPISKI Z VAJ. asist. mag. Andrej Kotar
|
|
- Κλεισθένης Ζάππας
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 NUMERIČNE METODE UNIVERZITETNI ŠTUDIJ 006/07 ZAPISKI Z VAJ asist. mag. Andrej Kotar
2 . vaja Prijava z uporabniškim imenom Vaje. Kreiranje nove mape na My Documents\vaje\ime_priimek. Navodilo za delo s programom MATLAB 7.0.4:. Zagon programa: dvoklik ikone MATLAB na namizju ali Start All Programs MATLAB MATLAB Začetek pisanja M-datoteke v Editor: klik ikone New M-File ali File New M-File 3. Z urejevalcem teksta napišemo program. 4. Izvajanje napisanega programa klik ikone Save and run ali Debug Save and Run 5. V oknu Command Window se izpišejo rezultati. Po zaključku dela vse napisane M-datoteke shranite v svojo mapo!
3 . naloga: a) Napišite program za računanje volumna krogle: START RAČUNAM VOLUMEN KROGLE ANDREJ KOTAR PODAJ POLMER KROGLE R V4*π*R^3/3 IZRAČUNANI VOLUMEN JE V STOP % Program za racunanje volumna krogle % Program sprejme polmer krogle % Program vrne volumen krogle % A. Kotar, close all; Rinput('Podaj polmer krogle: '); pi ; V4*pi*R^3/3; fprintf(,'volumen %.8f \r',v);
4 b) Napišite program za računanje volumna stožca. Uporabite spodnjo formulo za izračun volumna V 3 r πh
5 % Vaja.a % Program za racunanje volumna krogle % Program sprejme polmer krogle % Program vrne volumen krogle % A. Kotar, % ocisti komandno okno close all; % zapre vsa odprta graficna okna Rinput('Podaj polmer krogle: '); pi ; V4*pi*R^3/3; fprintf(,'volumen %.8f \r',v); % test: R3.5, V % Vaja.b % Program za racunanje volumna stozca % Program sprejme polmer in visino stozca % Program vrne volumen stozca % A. Kotar, close all; rinput('podaj polmer osnovne ploskve: '); hinput('podaj visino stozca: '); Vr^*pi*h/3; fprintf(,'volumen %.8f \r',v); % test: r3.5, h5, V
6 . vaja. naloga: a. Izračunajte naslednjo vsoto in produkt za poljuben x. 0 i i i x s 0 i i i x p b. Izračunajte vsoto prvih stotih števil. 00 i i s. naloga: Napišite program za izračun faktorjele. 3. naloga: V kartezijevem koordinatnem sistemu narišite srčnico, ki ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo r a(+cosϕ), a3.5 in 0 ϕ π. Funkcijo tabelirajte s korakom ϕ naloga: Za spodaj napisani matriki A in B naredite: a) Transponirajte matriki A in B b) Združite transponirani matriki A T in B T v novo matriko c) Narišite graf matrik A T in B T A B 5. naloga: Matlabova funkcija sech se izračuna po formuli +,3,5 ) / ( 4 ) ( ) ( 4 ) sech( i i x i i s x π π Če seštejemo nekaj členov (do n305), dobimo približek funkcije. Za izbrani x izračunajte vrsto s in z Matlabovim ukazom funkcijo sech(x). Vse tri vrednosti izpišite na 5 decimalnih mest.
7 % Vaja.a % Program izračuna vsoto in produkt vrste. % A.K., xinput('vpisite x: '); i[::0]; a(x./i).^i; ssum(a); pprod(a); %izpis fprintf(,'vsota elementov vrste: s %0.6f \r',s); fprintf(,'produkt elementov vrste: p %0.6f \r',p); %test: x7, s , p % Vaja.b % Program izračuna vsoto prvih stotih stevil. % A.K., i[::00]; ssum(i); fprintf(,'vsota prvih stotih stevil: s %0i \r',s); %test: s5050 % Vaja. % Program za izračun faktorjele. % A.K., ninput('vpisite n: '); i[::n]; faktprod(i); fprintf(,'faktorjela: n! %8i \r',fakt); %test: n, n!
8 % Vaja.3 % Program v kartezijevem koordinatnem sistemu nariše srčnico, % ki ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo ra(+cos(fi)), % a3.5 in 0<fi<pi. Funkcija je tabelirana s korakom fi0.. a3.5; fi[0:0.:*pi]; % boljše bi bilo - filinspace(0,*pi,00) ra*(+cos(fi)); xr.*cos(fi); yr.*sin(fi); X[min(x),max(x)] Y[min(y),max(y)] plot(x,y,x,[0,0],'r -',[0,0],Y,'g -'); % Vaja.4 % Program transponira matriki A in B in ju nato združi. % Na osnovi transponiranih matrik A in B nariše graf. % A. Kotar, close all; fprintf(,'matrika A: \r'); A[ ] fprintf(,'matrika B: \r'); B[ 5 3 5; 5 5; ] fprintf(,'transponirani matriki AT in BT \r'); ATA' BTB' fprintf(,'zdruzeni matriki AT in BT \r'); C[AT,BT] % risanje plot(at,bt); % Vaja.5 % Matlab funkcija sech se izračuna z vrsto. % Če seštejemo člene do n305, dobimo nek približek funkcije. % Program izračuna funkcijo sech z vrsto in Matlabovim ukazom % za vrednosti x med 0 in. clc xinput('podaj x: '); n305; i(::n); clen(-).^((i-)/).*i./((i*pi).^+4*x^); s4*pi*sum(clen); fprintf(,'x,s,sech(x) %8.5f%8.5f%8.5f\r',x,s,sech(x))
9 3. vaja. naloga: Izračunajte razliko dveh vektorjev nato pa dolžino izračunane razlike. Določite tudi število elementov vektorja c. a r (.,.8,3.4) b r ( 3.6,.9,0.7 ) r r r c a b dc c r c + c + c x y z. naloga: Izračunajte povprečje števil zapisanih v datoteki»podatki.txt«. 3. naloga: Napišite program, ki ustvari matriko M kot magični kvadrat reda 3. Preverite njeno magičnost in izračunajte njeno determinanto. Izračunajte matriko B, ki je inverzna matrika od matrike M. Izračunajte produkta B M E in M B E, nato pa preverite, da je EE. Za konec določite še enotsko matriko E reda naloga: Napišite program, ki množi matriki A in B na različne načine. A B 3 Nato dodajte matriki A vrstico [-,3,-] in matriki B stolpec [, -3,], ter tako dopolnjeno matriko A pomnožite z enotsko matriko.
10 % Vaja 3. % Program za racunanje razlike in dolzine vektorjev % Program sprejme vektorja a in b % Program vrne njuno razliko, dolzino ter st. elementov % A. Kotar, % vektor a fprintf(,'podaj komponente vektorja a: \r'); a()input('a() '); a()input('a() '); a(3)input('a(3) '); % vektor b fprintf(,'podaj komponente vektorja b: \r'); b()input('b() '); b()input('b() '); b(3)input('b(3) '); % razlika dveh vektorjev ca-b; fprintf(,'razlika vektorjev c a - b: \r'); fprintf(,'%.8f \r',c); % dolzina vektorja c dcsqrt(c()^+c()^+c(3)^); fprintf(,'dolzina vektorja c: %.8f \r',dc); % stevilo elementov vektorja c nclength(c); fprintf(,'st. elementov vektorja c: %3i \r',nc); % test: c [ , , ] % dc , nc 3 %vaja3. %Povprečje stevil zapisanih v datoteki %A.K., stload('podatki.txt'); %bere vsa števila nlength(st); ssum(st); povps/n; %povprecje fprintf(,'povprecje stevil: %0.6f \r',povp); % test: podatki.txt 7 9
11 %vaja3.3 %Matricne operacije z matriko M reda 3, ki %je zapisana kot magični kvadrat tretjega reda. % A.K., Mmagic(3) %magični kvadrat Vsum(M) %vsota po stolpcih Rsum(M') %vsota po vrsticah dsum(diag(m)) %vsota elementov diagonale ddet(m) %determinanta matrike M Binv(M) %inverzna matrika EB*M %produkt inverzne in magične EM*B %produkt inverzne in magične Eeye(3) %enotska matrika % Vaja 3.4 % Program množi matriki A in B na različne načine. % A. Kotar, A[ 3 5 ; 7 8] B[- ; - 3] CA*B CA'*B' CA.*B' DB*A CB'*A' CB.*A' A[A;-,3,-] % dodatna vrstica matrike A B[B,[;-3;]] % dodatni stolpec matrike B % B[B,[,-3,]'] Eeye(3) FE*A % množenje z enotsko matriko FA*E
12 4. vaja. naloga: Napišite program za izračun korenov kvadratne enačbe. ax + bx + c 0 Vrednosti koeficientov a, b in c preberite iz datoteke.. naloga: Napišite program, ki bo za vpisane cifre med in 5 izpisal njihova imena z besedo. 3. naloga: Izračunajte funkcijo sin(x) s pomočjo neskončne vrste sin( x ) x! 3 x 3! + 5 x 5! 7 x 7! +... na 6 decimalnih mest natančno. Vrednost funkcije sin(x), ki ste jo izračunali s pomočjo vrste primerjajte z vrednostjo izračunano z Matlab-ovo funkcijo. Na enak način s pomočjo vrste izračunajte tudi funkcijo cos(x). cos( x ) x! + 4 x 4! 6 x 6! naloga: Narišite funkcijo signum na intervalu od - do.
13 %vaja4. %Izračun korenov kvadratne enačbe %A.K., stload('kvadratna.txt'); nlength(st); %stevilo vrstic for i:n ast(i,); bst(i,); cst(i,3); if a0 if b0 if c0 fprintf(,'koeficienti so 0, neskoncno resitev!\r\r'); else fprintf(,'samo c je razlicen od 0, protislovje!\r\r'); else x-c/b; fprintf(,'linearna enacba!\r'); fprintf(,'x %0.6f \r\r',x); else db^-4*a*c; if d>0 x(-b+sqrt(d))/(*a); x(-b-sqrt(d))/(*a); fprintf(,'x %0.6f \r',x); fprintf(,'x %0.6f \r\r',x); else fprintf(,'kompleksni resitvi!\r'); x(-b+sqrt(d))/(*a) x(-b-sqrt(d))/(*a) kvadratna.txt x x Linearna enacba! x Kompleksni resitvi! x i x i Koeficienti so 0, neskoncno resitev! Samo c je razlicen od 0, protislovje!
14 %vaja4. %Uporava switch stavka %A.K., iinput('vstavite stevilko od do 5: '); switch i case fprintf('ena.\r'); case fprintf('dve.\r'); case 3 fprintf('tri.\r'); case 4 fprintf('stiri.\r'); case 5 fprintf('pet.\r'); otherwise fprintf('ni stevilka med ena in pet.\r'); %vaja4.3 %Sinus izračunan z neskončno vrsto %sin(x)x/!-x3/3!+x5/5!-x7/7!+... %A.K., xinput('vstavi x: '); clenx; s0; i0; while(abs(clen)>e-7) ii+; ss+clen; clen-clen*x^/((i*)*(i*+)); fprintf(,'st. clenov za izracun: %3i \r',i); fprintf(,'vrsta: sin(x) %.8f \r',s); fprintf(,'funkcija: sin(x) %.8f \r',sin(x)); %vaja4.4 %Nariše funkcijo signum na intervalu [-,] % clear all; X-:0.00:; Y[]; for xx if x<0 Y[Y,-]; elseif x0 Y[Y,0]; else Y[Y,]; plot([-,],[0,0],'r-',[0,0],[-,],'r-',x,y);
15 5. vaja. naloga: Napišite program, ki vam iz podanih točk v ravnini izračuna dolžine stranic lika, nato pa vam določi najdaljšo izmed stranic. Koordinate točk preberite iz datoteke»podatki.txt«.. naloga: Izračunajte funkcijo sinh(x) s pomočjo neskončne vrste e sinh( x) x e x n x x x x x ! 5! 7! (n )! Za izračun faktorjele napišite samostojno funkcijo. 3. naloga: Izračunajte funkcijo exp(x) s pomočjo neskončne vrste na 6 decimalnih mest natančno: 3 4 x x x x e x !! 3! 4! Vrednost funkcije exp(x), ki ste jo izračunali s pomočjo vrste primerjajte z vrednostjo izračunano z Matlab-ovo funkcijo. 4. naloga: Z uporabo rekurzijske formule izračunajte integrale I n 0 x n e x dx, kjer je n0,,, Integriranje po delih nam pri n > 0 da I n x I n 0 e x 0 0 e n x 0 x n dx e e x x 0 dx e ni n
16 %vaja5. %Izračun najdaljše stranice lika %A.K., razdaljainline('sqrt((x-x)^+(y-y)^)','x','y','x','y'); stload('podatki.txt'); nlength(st); for i:n x(i)st(i,); y(i)st(i,); for i:n- d(i)razdalja(x(i),y(i),x(i+),y(i+)); d(n)razdalja(x(n),y(n),x(),y()); dmaxd(); m; for i:n if(d(i)>dmax) dmaxd(i); mi; fprintf('najdaljsa stranica je med tockama:\r'); if(mn) fprintf('x%0.6f,y%0.6f,x%0.6f,y%0.6f \r',x(n),y(n),x(),y()); else fprintf('x%0.6f,y%0.6f,x%0.6f,y%0.6f\r',x(m),y(m),x(m+),y( m+)); fprintf('razdalja %0.6f \r',d(m)); plot([x,x()],[y,y()]); podatki.txt
17 %vaja5. %glavni program za funkcijo sinh(x) xinput('podaj argument za sinh ') prim; sx; i3; eps while prim>eps clx^i/fakt(i); ss+cl; primcl/s; ii+; fprintf('vsota %.5f\n',s); fprintf('sinh %.5f\n',sinh(x)); fprintf('upoštevano členov : %6.0f \n',(i+)/); function ffakt(n) %racuna faktorielo pozitivnega celega števila if n<0 error(' n mora biti nenegativen') elseif n0 f; else if ceil(n)~n; f; for i:n ff*i; %vaja5.3 %Eksponentna funkcija izračunana z neskončno vrsto %A.K., xinput('vstavi x: '); clen; s; i; while (abs(clen)>e-6) clenclen*x/i; ss+clen; ii+; fprintf(,'vrsta: exp(x) %.8f \r',s); fprintf(,'funkcija: exp(x) %.8f \r',exp(x));
18 %vaja5.4a %Rekurzijska formula - nestabilen algoritem n0; I-/exp(); fprintf(' n In \r'); fprintf('%3i %6.6f \r',n,i); for n:5 I-n*I; fprintf('%3i %6.6f \r',n,i); n In %vaja5.4b %Rekurzijska formula - stabilen algoritem n6; I0; fprintf(' n In \r'); fprintf('%3i %6.6f \r',n-,i); for n5:-: I(-I)/n; fprintf('%3i %6.6f \r',n,i);
19 6. vaja. naloga: Izračunajte funkcijo a x s pomočjo neskončne vrste na 6 decimalnih mest natančno: a x e x ln a + xln a! ( xln a) +! ( xln a) + 3! 3 ( xln a) + 4! naloga: V pravokotniku poznamo dolžino diagonale d in ploščino S. Dolžina diagonale je d.0 enoti, ploščina S pa je velikosti, 0., 0.0,,0-8 ploščinskih enot. Za dane vrednosti diagonale d in ploščin S izračunajte stranici a in b po formulah ( ) d + S + d S a, ( ) d + S d S b. Nato izračunajte še manjšo stranico b po formuli bs/a. 3. naloga: Izračunajte število π po Arhimedu, iz obsegov pravilnih mnogokotnikov, ki so včrtani krogu s polmerom r 0.5. Najprej računajte po formuli nato pa še po formuli S S n n ( S n) n n, S n + ( S n) S črko S n je označen obseg pravilnega n-kotnika. Iteracije začnemo s pravilnim šestkotnikom, kjer je obseg enak S n 6 r 3. n.
20 %vaja6. %Potenčna funkcija izračunana z neskončno vrsto %A.K., ainput('vstavi a: '); xinput('vstavi x: '); clen; s; i; while (abs(clen)>e-6) clenclen*x*log(a)/i; ss+clen; ii+; fprintf(,'vrsta: a^x %.8e \r',s); fprintf(,'funkcija: a^x %.8e \r',a^x); %a5, x0, x-0 %vaja6. %Računanje stranic pravokotnika %A.K., d; S; fprintf(' d S a b b \r'); for i:0 a0.5*(sqrt(d^+*s)+sqrt(d^-*s)); b0.5*(sqrt(d^+*s)-sqrt(d^-*s)); bs/a; fprintf(' %4.f %4.e %5.3f %6.4e %6.4e \r',d,s,a,b,b); S0.*S; %vaja6.3 %Število pi po Arhimedu %A.K., r0.5; n6; Sn*r; Sn*r; fprintf(' n Sn Sn \r'); fprintf(' %0i %9.7f %9.7f \r',n,s,s); for i:8 S*n*sqrt((-sqrt(-(S/n)^))/); SS*sqrt(/(+sqrt(-(S/n)^))); fprintf(' %0i %9.7f %9.7f \r',*n,s,s); n*n;
21 7. vaja. naloga: Napišite program za reševanje spodnjega trikotnega sistema linearnih enačb L c b, kjer sta L 0 b naloga: Napišite program za reševanje zgornjega trikotnega sistema linearnih enačb U x c, kjer sta 4 7 U 0 c naloga: Napišite program za reševanje spodnjega in zgornjega sistema linearnih enačb. Podatki so enaki kot pri prvih dveh nalogah. Za reševanje spodnjega in zgornjega sistema enačb zapišite samostojni funkciji. 4. naloga: Izračunajte rešitev sistema linearnih enačb x + x + 0x 3 + 3x 4 4 x + x - x 3 + x 4 3x - x - x 3 + x 4-3 -x + x + 3x 3 - x 4 4 po postopku Gaussove eliminacije. Glavni program naj kliče podprogram za izračun po Gaussovi metodi.
22 %vaja7. %Reševanje spodnjega trikotnega sistema linearnih enačb L[ 0 0; 0; -4.5 ] b[ ] c()b()/l(,); c()(b()-l(,)*c())/l(,); c(3)(b(3)-l(3,)*c()-l(3,)*c())/l(3,3); %izpis fprintf('c() %6.3f \r',c()); fprintf('c() %6.3f \r',c()); fprintf('c(3) %6.3f \r',c(3)); %test: c()7.000, c()6.000, c(3)8.000 %vaja7. %Reševanje zgornjega trikotnega sistema linearnih enačb U[ 4 ; 0 -; 0 0-9] c[ ] x(3)c(3)/u(3,3); x()(c()-u(,3)*x(3))/u(,); x()(c()-u(,)*x()-u(,3)*x(3))/u(,); %izpis fprintf('x() %6.3f \r',x()); fprintf('x() %6.3f \r',x()); fprintf('x(3) %6.3f \r',x(3)); %test: x()5.000, x().000, x(3)-.000 %vaja7.3 %Reševanje sistema linearnih enačb % podatki L[ 0 0; 0; -4.5 ] U[ 4 ; 0 -; 0 0-9] b[ 7; 3; 5] % funkcija - reševanje spodnjega trikotnega sistema cspodnja(l,b) % funkcija - reševanje zgornjega trikotnega sistema xzgornja(u,c) %test: x()5.000, x().000, x(3)-.000
23 % Reševanje spodnjega trikotnega sistema function cspodnja(l,b) [m,n]size(l); rlength(b); if m~n m~r error('podatki niso pravi'); for i:n for ji+:n if L(i,j)~0 error('matrika ni trikotna'); ddet(l); if d0 error('sistem nima enolične rešitve'); c(:n)0; c()b()/l(,); for i:n c(i)(b(i)-dot(l(i,:i-),c(:i-)))/l(i,i); % Reševanje zgornjega trikotnega sistema function xzgornja(u,c) [m,n]size(u); rlength(c); if m~n m~r error('podatki niso pravi'); for i:n for j:i- if U(i,j)~0 error('matrika ni trikotna'); ddet(u); if d0 error('sistem nima enolične rešitve'); x(:n)0; x(n)c(n)/u(n,n); for in-:-: x(i)(c(i)-dot(u(i,i+:n),x(i+:n)))/u(i,i);
24 %vaja7.4 %Resevanje sistema linearnih enačb - Gauss A[ 0 3; - ; ; ]; b[4-3 4]'; A[A,b]; %podprogram - reševanje z Gaussovo metodo xgauss(a); [n,m]size(a); for i:n fprintf('x(%i) %6.3f \r',i,x(i)); %test: x()-, x(), x(3)0, x(4) %podprogram - Gaussova metoda function xgauss(a) [n,m]size(a); %postopek primitivne Gaussove eliminacije for i:n- for ji+:n fa(j,i)/a(i,i); %tvorba zgornjega trikotnega sistema A(j,i:n+)A(j,i:n+)-f*A(i,i:n+); %resevanje zgornjega trikotnega sistema x(n)a(n,n+)/a(n,n); for in-:-: sa(i,n+); for ji+:n ss-a(i,j)*x(j); x(i)s/a(i,i);
25 8. vaja. naloga: Izračunajte rešitev sistema linearnih enačb x - x + x 3 - x 4-8 (6) x - x + 3x 3-3x 4-0 (0) x + x + x 3 - (-) x - x + 4x 3 + 3x 4 4 (8) po Gaussovi metodi z delnim pivotiranjem. Program naj kliče podprogram»sistem_lin_enacb«, obravnavanim na predavanjih.. naloga: Izračunajte rešitev sistema linearnih enačb po Gauss-Jordanovi metodi. x + x + 0x 3 + 3x 4 4 x + x - x 3 + x 4 3x - x - x 3 + x 4-3 -x + x + 3x 3 - x naloga: Izračunajte rešitev sistema linearnih enačb v prvi nalogi po LU metodi. Uporabite Matlabovo funkcijo linsolve. Zatem naredite še dekompozicijo matrike A z Matlabovo funkcijo lu. 4. naloga Izračunajte rešitev sistema linearnih enačb po metodi Cholesky. 6x + 5x + 55x 3 8 5x + 55x + 5x x + 5x + 979x naloga Rešite četrto nalogo z uporabo Matlab-ovih funkcij.
26 %vaja8. %Reševanje sistema s funkcijo sistem_lin_en A[ ]; b[ ; 6 0-8]' % dve desni strani pivot; % pivot0, pivotiranje izključeno [X,D,L,U,pog_st,P]sistem_lin_enacb(A,b,pivot) %[X,D]sistem_lin_enacb(A,b); disp(' Resitev sistema enacb...') disp(x) % Resitev sistema enacb... % % % % function [X,D,L,U,pog_st,P]sistem_lin_enacb(A,b,pivotiranje) %A matrika koeficientov %b matrika desnih strani %X rešitev sistema enačb if (nargin) % pivotiranje je izključeno pivotiranje0; if(nargin3 & nargout5) % št. vhodnih in izhodnih argumentov warning(' L U razcep bo lahko neuporaben') BA; A[A,b]; % razširjena matrika A [m,n]size(a); % m št. vrstic, n št. stolpcev Peye(m); D; % začetna vrednost
27 for i:m- % indeks vrstice % delno pivotiranje if pivotiranje [e,k]max(abs(a(i:m,i))); kk+i-; if k~i % zamenjava vrstic pva(i,i:n); A(i,i:n)A(k,i:n); A(k,i:n)pv; DD*(-); % sprememba predznaka Peye(m); pvp(:,k); P(:,k)P(:,i); P(:,i)pv; PP*P; if(abs(a(i,i))<.e-0) % pivotni element je enak 0 error('matrika koeficientov je singularna') % eliminacija - tvorba zgornjega trikotnega sistema for ji+:m L(j,i)A(j,i)/A(i,i); A(j,i)0; A(j,i+:n)A(j,i+:n)-L(j,i)*A(i,i+:n); DD*prod(diag(A)); % determinanta x(:m)0; L[L,x']+eye(m); % sestavljanje matrike L UA(:m,:m); % opustitev desne strani % reševanje zgornjega trikotnega sistema z več desnimi stranmi for km+:n % k števec desnih strani for im:-: x(i)(a(i,k)-dot(a(i,i+:m),x(i+:m)))/a(i,i); if km+ Xx'; %postavim rešitev kot stolpec else X[X,x']; %dodajam stolpce if nargout>5 pog_stcond(b,); else pog_st0;
28 %vaja8. %Reševanje sistema po Gauss-Jordanovi metodi A[ ]; b[4-3 4]'; A[A,b]; [n,m]size(a); for i:n %normiranje A(i,i:m)A(i,i:m)/A(i,i); for j:n if ij continue %eliminacija A(j,i:m)A(j,i:m)-A(j,i)*A(i,i:m); disp(a) for i:n fprintf('x(%i) %6.3f \r',i,a(i,n+)) %test: x()-, x(), x(3)0, x(4) %vaja8.3 %Resevanje sistema linearnih enačb LU metoda %podatki A[ ]; b[ ]'; %podprogram - reševanje z LU metodo xlinsolve(a,b); [n,m]size(a); %izpis for i:n fprintf('x(%i) %6.3f \r',i,x(i)) %dekompozicija matrike A [L,U,P]lu(A) %test: x()-7, x()3, x(3), x(4)
29 %vaja8.4 %Reševanje po metodi Choleskega clear all; A[ ; ; ]; b[ ]'; nlength(a); %razcep matrike v spodnjo in zgornjo trikotno matriko Uzeros(n); for i:n %določa stolpec for ji:n %določa vrstico if ij U(i,i)sqrt(A(i,i)-dot(U(:i-,i),U(:i-,i))); else U(i,j)(A(i,j)-dot(U(:j-,i),U(:j-,j)))/U(i,i); U U'*U %rešujemo spodnji trikotni sistem Lcb ->cb/l LU' c()b()/l(,); for i:n c(i)(b(i)-dot(l(i,:i-),c(:i-)))/l(i,i); c %rešujemo zgornji trikotni sistem Uxc -> xc/u x(:n)0; for in:-: x(i)(c(i)-dot(u(i,i+:n),x(i+:n)))/u(i,i); x %test: x(), x()8, x(3)- %vaja8.5 %Reševanje po metodi Choleskega %podatki A[ ; ; ]; b[ ]'; %razcep v spodnjo in zgornjo trikotno matriko Uchol(A) LU' L*U %reševanje spodnjega in zgornjega sistema cl\b xu\c %test: x(), x()8, x(3)-
30 9. vaja. naloga: Z metodo konjugiranih gradientov za reševanje pozitivno definitnih simetričnih sistemov rešite sistem enačb. 4x - x - x 4 0 -x + 4x - x 3 - x 5 5 -x +4x 3 - x 6 0 -x +4x 4 x 5 6 -x - x 4 +4x 5 - x 6 - -x 3 - x 5 + 4x 6 6. naloga Izračunajte rešitev sistema linearnih enačb 6x + 3x - x 3 - x + 3x - x 3-7 -x - x + 3x 3 7 z Gauss-Seidlovo iterativno metodo. 3. naloga: Za spodnjo tabelo izračunajte Newtonov interpolacijski polinom. Nato izračunajte vrednost polinoma pri x
31 4. naloga: Z uporabo inverzne interpolacije po Newtonovi metodi izračunajte ničlo tabelirane funkcije
32 %vaja9. %Reševanje diagonalno dominantnega sistema %po Gauss-Seidelovi iterativni metodi clc, clear all A[ ]; b[- -7 7]'; nlength(a); x(:n)0; xnx; napaka.; while napaka>.e-4 for i:n xn(i)(b(i)-dot(a(i,:i-),xn(:i-))-dot(a(i,i+:n),x(i+:n)))/a(i,i); napakanorm(x-xn); xxn; fprintf('%8.5f%.5f%.5f%7.8f\n',x,napaka) %test: x(), x()-, x(3) %vaja9.3 %Newtonova interpolacijska metoda close all; x[ ] y[ ] cpolynewtkoef(x,y) xtx():0.0:x(); nlength(xt); yt[]; for i:n yt(i)polynewtvred(c,x,xt(i)); plot(xt,yt,x,y,'b+'); %vrednost polinoma v točki x0 x0input('podajte x0: '); y0polynewtvred(c,x,x0) %test: y(4.).00 %Izračun koeficientov interpolacijskega polinoma function kpolynewtkoef(x,y) nlength(x); f(:,)y'; for j:n+ for i:n-j+ f(i,j)(f(i+,j-)-f(i,j-))/(x(i+j-)-x(i)); kf(,:);
33 %Izračun vrednosti polinoma function ppolynewtvred(k,x,x) nlength(k); pk(n); for in-:-: pk(i)+(x-x(i))*p; %vaja9.4 %Inverzna interpolacija close all; y[ ]; x[ ]; cpolynewtkoef(x,y); xtx():0.0:x(); nlength(xt); yt[]; for i:n yt(i)polynewtvred(c,x,xt(i)); plot(xt,yt,x,y,'b+'); %vrednost polinoma v točki x0 x00; y0polynewtvred(c,x,x0) %test: x00.770
34 0. vaja. naloga: Za spodnjo tabelo izračunajte po Aitkenovi metodi vrednost polinoma pri x naloga: Aproksimirajte funkcijsko tabelo x y(x) s premico f(x,a,b)a + b x v smislu najmanjših kvadratov. 3. naloga: Aproksimirajte funkcijsko tabelo iz druge naloge s premico. Uporabite Matlab-ovo lastnost, da reši predoločen sistem enačb po metodi najmanjših kvadratov.
35 4. naloga: Izvedite nelinearno aproksimacijo z Matlab-ovo funkcijo lsqcurvefit(f,r 0,x,y). 5. naloga: Aproksimirajte funkcijsko tabelo v drugi nalogi z nelinearno funkcijo f(x,a,b)a e bx.
36 %vaja0. %Aitkenova interpolacijska metoda x[ ] y[ ] x0input('podajte x0: '); [p,dp]aitken(x,y,x0) %test: y(4.).00 napaka %Funkcija za Aitkenovo interpolacijsko metodo function [p,dp]aitken(x,y,x) nlength(x); a(:,)y; a(:,n+)x-x; for j:n for ij:n a(i,j)(a(j-,j-)*a(i,n+)-a(i,j-)*a(j-,n+))/(x(i)-x(j-)); a pa(n,n); %vrednost polinoma if nargout dpa(n,n)-a(n-,n-); %ocena napake ; %vaja0. %primer aproksimacije s premico clear all; x[ ] y[ ] nlength(x); hinline('x.^0','x'); hinline('x','x'); vh(x); vh(x); a(,)dot(v,v); a(,)dot(v,v); b()dot(y,v); a(,)a(,); a(,)dot(v,v); b()dot(y,v); a b rlinsolve(a,b') xvx():0.0:x(); yvr()*h(xv)+r()*h(xv); plot(xv,yv,x,y,'r+') %test: r0.800 r0.7
37 %vaja0.3 %primer aproksimacije s premico %sistem veliko enačb za malo neznank reši Matlab %v smislu metode najmanjših kvadratov clear all; x[ ] y[ ] hinline('x.^0','x') hinline('x','x') A[h(x') h(x')] by' ra\y' xvx():0.0:x(); yvr()*h(xv)+r()*h(xv); plot(xv,yv,x,y,'r+') %vaja0.4 % primer nelinearne aproksimacije clear all; x[ ] y[ ] xvx():0.0:x(); r0[0.7,0.6,-0.03,0.08,0.54] finline('r()+r().*x+r(3).*x.*x+r(4)*exp(r(5).*x.*x)','r','x') [r,raz]lsqcurvefit(f,r0,x,y) yvf(r,xv); plot(xv,yv,x,y,'ro') %vaja0.5 %primer aproksimacije z eksponentno funkcijo clear all; x[ ] y[ ] lnylog(y) nlength(x); hinline('x.^0','x'); hinline('x','x'); vh(x); vh(x); a(,)dot(v,v); a(,)dot(v,v); b()dot(lny,v); a(,)a(,); a(,)dot(v,v); b()dot(lny,v); a b rlinsolve(a,b') xvx():0.0:x(); yvexp(r())*exp(r()*h(xv)); plot(xv,yv,x,y,'r+')
NUMERIČNE METODE UNIVERZITETNI ŠTUDIJ 2006/07 ZAPISKI Z VAJ. asist. mag. Andrej Kotar. Zapiski z vaj 2. letnik UNI 2006/07 Stran 1
NUMERIČNE METODE UNIVERZITETNI ŠTUDIJ 2006/07 ZAPISKI Z VAJ asist. mag. Andrej Kotar Zapiski z vaj 2. letnik UNI 2006/07 Stran 1 1. vaja Prijava z uporabniškim imenom Vaje. Kreiranje nove mape na My Documents\vaje\ime_priimek.
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Osnove linearne algebre
Osnove linearne algebre Matrike Matrika razsežnosti n m je A = a 1 1 a 1 2 a 1 m a 2 1 a 2 2 a 2 m a n 1 a n 2 a n m Če je n = m, tedaj matriko imenujemo kvadratna matrika Elementi matrike so lahko realna
Reševanje sistema linearnih
Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.
Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,
Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Reševanje sistemov linearnih enačb
1 / 37 Reševanje sistemov linearnih enačb Meteorologija z geofiziko, I. stopnja http://ucilnica.fmf.uni-lj.si/ 2 / 37 Matrični zapis sistema linearnih enačb Sistem m linearnih enačb z n neznankami a 11
Poglavje 2. Sistemi linearnih enačb
Poglavje 2 Sistemi linearnih enačb Najpogostejši problem, na katerega naletimo pri numeričnem računanju, je reševanje sistema linearnih enačb Tak sistem lahko dobimo direktno iz matematične formulacije
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
8. Posplošeni problem lastnih vrednosti
8. Posplošeni problem lastnih vrednosti Bor Plestenjak NLA 13. april 2010 Bor Plestenjak (NLA) 8. Posplošeni problem lastnih vrednosti 13. april 2010 1 / 15 Matrični šop Dani sta kvadratni n n matriki
Oznake in osnovne definicije
Oznake in osnovne definicije B Plestenjak, JKozak: Numerične metode 2011-2012 1 / 53 Sistem n linearnih enačb z n neznankami a 11 x 1 + a 12 x 2 + + a 1n x n = b 1 a 21 x 1 + a 22 x 2 + + a 2n x n = b
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Zbirka rešenih izpitnih nalog iz numeričnih metod
Zbirka rešenih izpitnih nalog iz numeričnih metod Borut Jurčič - Zlobec Andrej Perne Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana 6 Kazalo Iterativno reševanje nelinearnih enačb 4 Navadna
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
INŽENIRSKA MATEMATIKA I
INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična
Navadne diferencialne enačbe
Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama
diferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE
11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE Hiperbolična kvazi linearna PDE ima obliko au xx + bu xy + cu yy = f, (1) kjer so a, b, c, f funkcije x, y, u, u x in u y, ter velja b 2 4ac > 0. Če predpostavimo,
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Matematika. Funkcije in enačbe
Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer
VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva. Martin Raič
VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva Martin Raič OSNUTEK Kazalo 1. Ponovitev 2 2. Ravninska in prostorska geometrija 5 3. Linearna algebra 7 4. Ponavljanje pred kolokvijem 8 M. RAIČ: VAJE IZ MATEMATIKE(GOZDARSTVO)
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
MATEMATIKA II TEORIJA
Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko MTEMTIK. letnik VSŠ MTEMTIK II TEORIJ Maribor, 202 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Tadeja Kraner Šumenjak MATEMATIKA. Maribor, 2010
Tadeja Kraner Šumenjak in Vilma Šuštar MATEMATIKA Maribor, 2010 2 CIP-kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor CIP številka Avtor Naslov publikacije/avtor, kraj, založnik ISBN Naslov
ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Andrej Perne ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II Skripta za vaje iz Matematike II (UNI + VSP) Ljubljana, determinante Determinanta det A je število, prirejeno
Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda
Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda
Interpolacija in aproksimacija funkcij
Poglavje 4 Interpolacija in aproksimacija funkcij Na interpolacijo naletimo, kadar moramo vrednost funkcije, ki ima vrednosti znane le v posameznih točkah (pravimo jim interpolacijske točke), izračunati
Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.
DN#3 (januar 2018) 3A Teme, ki jih preverja domača naloga: Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA II
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Petra Žigert Pleteršek MATEMATIKA II Maribor, 2016 Kazalo Uvod v linearno algebro 1 1.1 Matrike................................ 1 1.2 Računanje
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2009/2010
Matematika BF Lesarstvo Matjaž Željko Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 009/00 Izpis: 9 januar 00 KAZALO Kazalo Števila 5 Naravna števila 5 Cela števila 6 3 Racionalna števila 6 4 Realna števila 7
Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva
Matrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1
Poglavje II Matrike Matrika je pravokotna tabela realnih števil Na primer: [ ] 1 1 1, 2 3 1 1 0 1 3 2 1, 0 1 4 [ ] 2 7, Matrika je sestavljena iz vrstic in stolpcev Vrstici matrike [ ] 1 1 1 2 3 1 [ ]
Linearna algebra. Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko
Linearna algebra Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko 23. februar 205 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 52.64(075.8)(0.034.2) OREL, Bojan
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Funkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog
Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)
IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
22. Kdaj sta dva vektorja vzporedna? FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/ Kdaj so vektorji a 1, a 2,..., a n linearno neodvisni?
FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/06 1. Definicija enakosti množic (funkcij, kompleksnih števil, urejenih n teric)? 2. Definicija kartezičnega produkta množic A in B. Definicija množice R n. 3. Popolna
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
IZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 06/7 Vaje iz MATEMATIKE. Vektorji Vektorji: Definicija: Vektor je usmerjena daljica. Oznake: AB, a,... Enakost vektorjev: AB = CD: če lahko vektor AB vzporedno premaknemo
Osnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.
TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij
Uporabna matematika za naravoslovce
Uporabna matematika za naravoslovce Zapiski predavanj Študijski programi: Aplikativna kineziologija, Biodiverziteta Študijsko leto 203/4 doc.dr. Barbara Boldin Fakulteta za matematiko, naravoslovje in
Numerička matematika 2. kolokvij (1. srpnja 2009.)
Numerička matematika 2. kolokvij (1. srpnja 29.) Zadatak 1 (1 bodova.) Teorijsko pitanje. (A) Neka je G R m n, uz m n, pravokutna matrica koja ima puni rang po stupcima, tj. rang(g) = n. (a) Napišite puni
Univerza v Mariboru. Uporaba matematičnih metod v logistiki 1 Priročnik
Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko Uporaba matematičnih metod v logistiki 1 Priročnik BOJANA ZALAR Celje 2009 Izdala: Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Naslov: Uporaba matematičnih metod
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
MATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK
abc MATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK ŠTEVILA PRIBLIŽNO RAČUNANJE PRIBLIŽNO RAČUNANJE Ta fosil dinozavra je star 7 milijonov in šest let, pravi paznik v muzeju.??? Ko sem
Problem lastnih vrednosti 1 / 20
Problem lastnih vrednosti 1 / 20 2 / 20 1 Uvod 2 Potenčna metoda 3 Inverzna iteracija 4 QR iteracija 5 Metode za simetrične matrike Sturmovo zaporedje Jacobijeva iteracija 3 / 20 Uvod Naj bo A R n n. Paru
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Srednja elektro šola in tehniška gimnazija M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 006/007 NARAVNA ŠTEVILA Katera števila imenujemo naravna števila? Naštejte
3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.
3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti
Državni izpitni center. Osnovna raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 4. junij 2011 / 120 minut
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M11140111* Osnovna raven MATEMATIKA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sobota, 4. junij 011 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat
Bor Plestenjak. Numerične metode. delovna verzija. verzija: 4. marec 2010
Bor Plestenjak Numerične metode delovna verzija verzija: 4. marec 200 Kazalo Uvod 7. Numerična matematika................................. 7.2 Plavajoča vejica...................................... 0.3
D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,
Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga
Uvod v numerične metode (matematika)
Bor Plestenjak Uvod v numerične metode (matematika) delovna verzija verzija: 5. oktober 202 Kazalo Uvod 5. Numerična matematika................................. 5.2 Plavajoča vejica......................................
Problem lastnih vrednosti
Problem lastnih vrednosti Naj bo A R n n. Iščemo lastni par, da zanj velja Ax = λx, kjer je x C n, x 0 (desni) lastni vektor, λ C pa lastna vrednost. Vektor y 0, pri katerem je y H A = λy H, je levi lastni
DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Čas reševanja je 75 minut. 1. [15] Poišči vsa kompleksna števila z, za katera velja. z 2 +2 z +2 i 2 = Im. 1 2i
Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.
IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f
IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f 2. Nule i znak funkcije; presek sa y-osom IspitivaƬe
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.
II. FUNKCIJE 1. Osnovni pojmi 2. Sestavljanje funkcij 3. Pregled elementarnih funkcij 4. Zveznost Kaj je funkcija? Definicija Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi
Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija
Matematika 1 3. vaja B. Jurčič Zlobec 1 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija Matematika FE, Ljubljana, Slovenija 2011 Določi stekališča zaporedja a
Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I
Kemijska tehnologija Visokošolski strokovni program Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 29. 8. 2013 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.
3.1 Reševanje nelinearnih sistemov
3.1 Reševanje nelinearnih sistemov Rešujemo sistem nelinearnih enačb f 1 (x 1, x 2,..., x n ) = 0 f 2 (x 1, x 2,..., x n ) = 0. f n (x 1, x 2,..., x n ) = 0. Pišemo F (x) = 0, kjer je x R n in F : R n
Uvod v numerične metode
Uvod v numerične metode B. Plestenjak, J.Kozak: Uvod v numerične metode 2011-2012 1 / 56 Jernej Kozak Jadranska 21, IV. nadstropje, št. 407. Iz dvigala, v desno, do konca hodnika in korak v smeri Krima.
( , treći kolokvij) 3. Na dite lokalne ekstreme funkcije z = x 4 + y 4 2x 2 + 2y 2 3. (20 bodova)
A MATEMATIKA (.6.., treći kolokvij. Zadana je funkcija z = e + + sin(. Izračunajte a z (,, b z (,, c z.. Za funkciju z = 3 + na dite a diferencijal dz, b dz u točki T(, za priraste d =. i d =.. c Za koliko
SISTEMI NELINEARNIH JEDNAČINA
SISTEMI NELINEARNIH JEDNAČINA April, 2013 Razni zapisi sistema Skalarni oblik: Vektorski oblik: F = f 1 f n f 1 (x 1,, x n ) = 0 f n (x 1,, x n ) = 0, x = (1) F(x) = 0, (2) x 1 0, 0 = x n 0 Definicije
5.1 Predpogojevanje. K 1 Ax = K 1 b,
5.1 Predpogojevanje Konvergenca metod podprostorov za reševanje linearnega sistema Ax = b je v veliki meri odvisna od razporeditve lastnih vrednosti (in lastnih vektorjev) matrike A. Kadar je konvergenca
Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.
1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.
11. Posplošeni problemi lastnih vrednosti
11. Posplošeni problemi lastnih vrednosti Dani sta kvadratni n n matriki A in B. Množico vseh matrik oblike A λb, kjer je λ C, imenujemo matrični šop in označimo z (A, B) ali A λb. Karakteristični polinom
Matematka 1 Zadaci za drugi kolokvijum
Matematka Zadaci za drugi kolokvijum 8 Limesi funkcija i neprekidnost 8.. Dokazati po definiciji + + = + = ( ) = + ln( ) = + 8.. Odrediti levi i desni es funkcije u datoj tački f() = sgn, = g() =, = h()
Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA
Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa
vezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti
Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne