Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1. rešitev Schrödingerjeve enačbe za radialni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska
|
|
- Ῥεβέκκα Κορωναίος
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1 1 Vodikov atom 1.1 Kvantna števila 1. Pokaži, da je Y 20 (ϑ) = A(3 cos 2 ϑ 1) rešitev Schrödingerjeve enačbe za kotni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska konstanta? (Vstavi Y 20 v enačbo za Φ(ϑ, ϕ), A = 5/8.) 2. Pokaži, da je R 10 (r) = Ae r/a 0 rešitev Schrödingerjeve enačbe za radialni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska konstanta? (Vstavi R 10 v enačbo za R(r), A = 2a 3/2 0.) 3. Pokaži, da je R 21 (r) = A a 3/2 0 r a 0 e r/(2a 0) rešitev Schrödingerjeve enačbe za radialni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska konstanta? (Vstavi R 21 v enačbo za R(r), upoštevaj tudi n = 2, l = 1; A = 1.) 4. Zapiši normalizirano valovno funkcijo Ψ 2,1, 1 (r, ϑ, ϕ) za vodikov atom! Uporabi tabele! (Ψ 2,1, 1 (r, ϑ, ϕ) = (8 π a 3/2 0 ) 1 (r/a 0 ) e r/(2a 0) sin ϑ e iϕ ) 5. Primerjaj vrtilno količino elektrona, ki je v osnovnem stanju vodikovega atoma, z vrtilno količino elektrona v osnovnem stanju po Bohrovem modelu! (Bohr: Γ = n h, osn. stanje: n = 1, Γ = h; val. funkcije: Γ = h l(l + 1); Γ 1s = 0) 6. Zapiši valovno funkcijo elektrona v vodikovem atomu, ki je v drugem vzbujenem stanju, ima velikost vrtilne količine 6 h ter komponento z vrtilne količine h! (n = 3, l = 2, m = 1; Ψ 3,2, 1 =...) 7. Kdaj je L z enaka L? (Ko l = m l = 0) 8. Kolikšen kot oklepa L z osjo z, ko je l enak 1 oziroma 2? (cos ϑ = L z /L = m l / l(l + 1)) 9. Katera magnetna kvantna števila so mogoča, ko je l = 4? (m l = 0, ±1, ±2, ±3, ±4) 10. Katere kombinacije kvantnih števil so možne, če je glavno kvantno število n = 4? (l = 0, m l = 0; l = 1, m l = 0, ±1;... do l = 3)
2 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, Za koliko odstotkov se razlikujeta L in L z vodikovega atoma, ki je v p, d ali f stanju in ima maksimalno z komponento vrtilne količine? (L z,max /L = l/ l(l + 1) ) 1.2 Verjetnostna gostota 1. Kdaj je verjetnostna gostota krogelno simetrična? (Ko je l = 0.) 2. Elektron v vodikovem atomu je v stanju 2p. Pri kateri oddaljenosti od jedra atoma ima verjetnostna gostota maksimum? Kolikšna je najverjetnejša oddaljenost elektrona od jedra? Kolikšna je pričakovana vrednost oddaljenosti elektrona od jedra? Vse oddaljenosti izrazi z Bohrovim polmerom. (Verjetnostna gostota ima v stanju 2p maksimum pri 2a 0, najverjetnejša oddaljenost elektrona od jedra pa je v istem stanju 4a 0 ; r 2p = 5a 0.) 3. Valovna funkcija elektrona v vodikovem atomu v 2p stanju je odvisna od smeri in tudi od oddaljenosti od jedra. Kje ima verjetnostna gostota v atomu z elektronom v 2p stanju, ki ima m l enak 0, maksimum v smeri osi z in kje v ravnini xy? (xy: Ψ 2,1,0 (ϑ = π/2) = 0; z: max pri r = 2a 0.) 4. Kolikšna je pričakovana vrednost oddaljenosti 3d elektrona od jedra vodikovega atoma? (10,5 a 0 ) 5. Verjetnostna gostota v odvisnosti od oddaljenosti od jedra ima za 2s elektron dva maksimuma. Kje? (Pri r 0 = 0 in pri r 2 = 4a 0, pri r 1 = 2a 0 ima minimum.) 6. Kolikšno je razmerje med verjetnostjo, da je 1s elektron oddaljen od jedra a 0 /2 in verjetnostjo, da je oddaljen 2a 0? (1,26) 7. Kolikšna je povprečna oddaljenost 1s elektrona od jedra vodikovega atoma? (3a 0 /2) 8. Kolikšna je verjetnost, da je oddaljenost 1s elektrona od jedra vodikovega atoma večja od a 0? Ko je razdalja med elektronom in jedrom 2a 0, je celotna energija atoma enaka njegovi potencialni energiji. V okviru klasične razlage se elektron ne more bolj oddaljiti od jedra. Kolikšna je verjetnost po kvantni obravnavi, da je razdalja med elektronom in jedrom večja od 2a 0? (P 1s (r > a 0 ) = 5 e 2 ; P 1s (r > 2a 0 ) = 13 e 4.) 9. Kolikšno je razmerje med verjetnostima, da sta znotraj a 0 1s in 2s elektrona? (P 1s (r < a 0 ) = 1 5 e 2 ; P 2s (r < a 0 ) = 1 (21/8) e 1 ).)
3 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, Osnovno stanje elektrona v vodikovem atomu opišemo z valovno funkcijo Ψ(r, ϑ, ϕ) = A e r/a 0, kjer je a 0 Bohrov polmer. Izračunaj normalizacijsko konstanto A in pričakovano vrednost potencialne energije elektrona v polju jedra. (A = 1/ πa 3 0 ; W p = e 2 /(4πε 0 a 0 ).) 11. Osnovno stanje vodikovega atoma opišemo z valovno funkcijo Ψ( r) = 1 e r/a 0, πa 3 0 kjer je a 0 Bohrov polmer. Kako bi izračunal polmer krogle okoli jedra atoma, da je verjetnost, da v njej najdemo elektron, 1/2? 1.3 Izbirna pravila 1. Vodikov atom je v stanju 4p z magnetnim kvantnim številom +1. V katera stanja lahko preide s sevanjem? (V 3d z m = 0, 1 ali 2; v 3s z m = 0; v 2s z m = 0; v 1s z m = 0) 2. V vodikovem atomu je elektron v 2p stanju z magnetnim kvantnim številom 0. Naštej pet stanj, v katera lahko preide z absorpcijo fotona! ((n, l, m) = (3, 2, 0), (3, 2, 1), (3, 2, 1), (3, 0, 0), (4, 2, 1),...) 3. Vodikov atom je v 5 f stanju z magnetnim kvantnim številom 2. V katera stanja z glavnimi kvantnimi števili 4, 3, 2 ali 1 lahko preide s sevanjem? ((n, l, m) = (4, 2, 2), (4, 2, 1), (3, 2, 2), (3, 2, 1).) 4. V vodikovem atomu je elektron v stanju 4d z magnetnim kvantnim številom 1. Naštej tri stanja, v katera lahko preide z emisijo fotona, ter tri stanja, v katera lahko preide z absorpcijo fotona. 5. Kolikšna je največja in kolikšna je najmanjša možna tirna vrtilna količina vodikovega atoma, če je elektron v stanju z glavnim kvantnim številom n = 4? Zapiši štiri stanja, v katera lahko preide s sevanjem ali absorpcijo iz stanja z največjo možno tirno vrtilno količino in n = 4, če je magnetno kvantno število elektrona v začetnem stanju enako m = 0. (L max = h 12, L min = 0;... ) 6. V neskončni 1D potencialni jami je delec v stanju z n = 3. V katera stanja lahko preide z emisijo in v katera z absorpcijo fotona? (Emisija: dovoljen prehod v stanje n = 2, z absorpcijo lahko preide v stanja z n = 4, 6, 8,...)
4 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, Zeemanov efekt 1. Vzorec določenega elementa damo v magnetno polje z gostoto 0,30 T. Za koliko se razlikujeta valovni dolžini Zeemanovih komponent spektralne črte z valovno dolžino 450 nm? (2,83 pm) 2. V mionskema atomu je elektron zamenjan z negativnim mionom, ki ima maso 207 m e. Ali bi iz Zeemanovega efekta lahko ločili mionski atom vodika od navadnega? Kako? (Razcep je manjši, ker E Zeeman m 1 ; λ µ / λ e = m e /m µ = 1/207.) 3. Zeemanovi komponenti črte z valovno dolžino 500 nm se razlikujeta za 0,0116 nm, kadar je atom v zunanjem magnetnem polju z gostoto 1,00 T. Kolikšno je razmerje e/m? (1, As/kg) 4. Vodikov atom je na začetku v stanju z glavnim kvantnim številom 3. Koliko je različnih prehodov v končno stanje z glavnim kvantnim številom 2? Koliko različnih fotonov lahko izseva vodikov atom pri teh prehodih, če ni zunanjega magnetnega polja in koliko, če B = 0? (15, 1, 3) 5. S spektrometrom z ločljivostjo 0,01 nm želimo opazovati Zeemanov razcep spektralne črte z valovno dolžino 400 nm. Kolikšna vsaj mora biti magnetna poljska gostota, da Zeemanov razcep opazimo? (1,34 T) 6. Kolikšne so energije fotonov, ki jih izsevajo vodikovi atomi pri prehodu iz stanja 3d v stanje 2p, če so v magnetnem polju z gostoto 0,5 T? 2 Atomi z več elektroni 2.1 Periodni sistem elementov 1. Koliko je lahko elektronov na isti podlupini f? (14) 2. Kako bi se spremenila periodna tabela elementov, če bi imeli elektroni spin 1 in možna stanja s z = 1, 0 in 1 (in bili še vedno fermioni)? Kateri elementi bi bili v tem primeru žlahtni plini? (Elementi z vrstnimi števili 3, 15,... ) 3. Koliko elementov bi imel periodni sistem, če bi bilo število elektronov, ki jih lahko ima atom, omejeno z največjim kvantnim številom N = 6? (182)
5 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 5 4. Kolikšen je efektivni naboj, ki ga čutijo elektroni v zunanji lupini kalijevega atoma? Oceni ionizacijsko energijo! (1 e 0 ; 0,85 ev) 5. Oceni efektivni naboj jedra, ki ga čutijo elektroni v zunanji lupini kalcijevega atoma! Oceni enako za atom žvepla! Kateri od atomov ima večjo ionizacijsko energijo? () 2.2 Vrtilna količina 1. Določi kvantna števila J, L in S atoma, ki ima dva elektrona s tirnima kvantnima številoma 1 in 3! (L = 2, 3 ali 4; S = 0 (singlet) ali 1 (triplet); J = 1, 2, 3, 4 ali 5.) 2. Atom ima zunaj zaključenih lupin en sam elektron. Kolikšna je celotna vrtilna količina tega atoma, če je njegovo stanje P ali D? (možna stanja: 2 P 1/2, 2 P 3/2, 2 D 3/2, 2 D 5/2 ) 3. Če je j enak 5/2, kateri vrednosti l so možne? (2 ali 3) 4. Poišči vrednosti L, S in J za vsako od naslednjih stanj: 1 S 0, 3 P 2, 2 D 3/2, 3 D 3/2, 5 F 5, 6 H 5/2! ( 1 S 0 : L = S = J = 0; 3 P 2 : L = S = 1, J = 2; 2 D 3/2 : L = 2, S = 1/2, J = 3/2; 3 D 3/2 : ni takega stanja; 5 F 5 : L = 3, S = 2, J = 5; 6 H 5/2 : L = 5, S = J = 5/2) 5. Za katere od elementov Ne, Mg, Cl, Ca, Cu, Ag in Ba pričakuješ, da so njihovi energijski nivoji razdeljeni v singletna in tripletna stanja? (Ne, Mg, Ca, Ba) 6. V katerih od stanj 1 S 0, 1 S 1/2, 2 P 3/2, 2 P 2, 3 D 2, 3 F 5/2 je lahko (neioniziran) atom helija? ( 1 S 0, 3 D 2.) 7. Atom je v tripletnem stanju s skupno vrtilno količino enako h 20. Kolikšno je lahko kvantno število L za skupno tirno vrtilno količino? (L = 3, 4 ali 5.) 8. Označi stanje ter ugotovi, kolikšna je lahko največja skupna vrtilna količina (a) atoma Na, ki ima valenčni elektron v stanju z glavnim kvantnim številom 4, ostale pa v najnižjih stanjih. (b) atoma z elektronsko konfiguracijo 1s 2 2p 3d. (4 2 F 7/2, J max = h 63/2; 3 3 F 4, J max = 2 h 5.) 9. Za določeni stanji F in D je znano, da imata obe enako število možnih kombinacij za kvantno število J in sicer 5. Kolikšna je spinska vrtilna količina v teh dveh stanjih? (F : S = h 6; D : S h 6.)
6 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, Spin elektrona 1. Curek elektronov prileti v homogeno magnetno polje z gostoto 1,20 T. Kolikšna je razlika med energijami elektronov, katerih spin je vzporeden polju in elektronov z nasprotnovzporednim spinom? (1, ev) 2. Proton in elektron v vodikovem atomu imata vsak spin 1/2. Osnovno stanje atoma je razcepljeno na dve podstanji, ki ustrezata vzporedni in nasprotno vzporedni orientaciji spinov protona in elektrona. Stanje z nasprotnima spinoma ima višjo energijo. Iz tega stanja lahko atom preide v stanje z vzporednima spinoma, če se protonu ali elektronu spin obrne. Pri tem odda foton z valovno dolžino 21 cm. Astronomi zaznajo EM valovanje s tako valovno dolžino iz medzvezdnega prostora. Kolikšno povprečno magnetno polje, ki izvira iz magnetnega dipolnega momenta protona, čuti elektron v vodikovem atomu, ko ta preide med opisanima spinskima stanjema z izsevanjem fotona? (0,05 T) 3. Pri atomih natrija se zaradi spinsko orbitalne sklopitve razcepi izsevana črta pri prehodu iz 3P v 3S stanje v dve črti. Prva ima valovno dolžino 589,00 nm in ustreza prehodu 3P 3/2 3S 1/2, druga pa ima valovno dolžino 589,06 nm in ustreza prehodu 3P 1/2 3S 1/2. Kolikšno efektivno magnetno polje čuti elektron kot posledico svojega tirnega gibanja v natrijevem atomu? (1,86 T) 2.4 Spekter rentgenskih žarkov 1. Kateri element ima valovno dolžino črte K α enako 0,144 nm? (cink) 2. Kolikšna je valovna dolžina črte K α pri aluminiju? (0,84 nm) 3. Efektivni naboj, ki ga čuti elektron v M-ti lupini pri atomu z vrstnim številom Z = 29 je približno (Z 7,4)e 0. Poišči valovno dolžino črte K β za ta atom! (0,124 nm) 4. V rentgenski cevi v tarčo iz volframa (Z = 74) trkajo elektroni. S kolikšno napetostjo naj bodo vsaj pospešeni, da bomo v spektru izsevane svetlobe lahko opazili značilni črti K α in K β? Kolikšna je najkrajša valovna dolžina fotonov zavornega sevanja pri tej pospeševalni napetosti? Izračunaj valovno dolžino črt K α in K β! Vezavna energija elektronov v volframovi lupini K je 69,5 kev, v lupini L 11,3 kev in v lupini M 2,3 kev. (69,5 kv; 17,9 pm; λ Kα = 21,3 pm; λ Kβ = 18,5 pm)
7 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 7 3 Molekule 3.1 Vodikova molekula 1. Energija, ki je potrebna, da odtrgamo elektron iz vodikovega atoma je 13,6 ev. Energija, ki je potrebna, da odtrgamo elektron iz vodikove molekule, pa je 15,7 ev. Ali je razumljivo, da je ionizacijska energija vodikove molekule večja od ionizacijske energije vodikovega atoma? 2. Protona v molekularnem ionu H + 2 sta oddaljena 0,106 nm. Vezavna energija iona je 2,65 ev. Kolikšen negativni naboj bi morali postaviti na sredino med oba protona, da bi imel sistem p + xe 0 p+ enako vezavno energijo? (x = 0,30) 3.2 Rotacijska stanja 1. Kolikšne so energije in valovne dolžine fotonov, ki jih molekule NO absorbirajo pri prehodih med rotacijskimi stanji J = 1 J = 2 in J = 2 J = 3? Vztrajnostni moment molekule NO je 1, kgm 2. (0,84 mev, 1,47 mm; 1,26 mev, 0,98 mm) 2. Absorpcijska črta rotacijskega prehoda J = 0 J = 1 ima v 12 C 16 O frekvenco 1, Hz. Pri neznanem izotopu? C 16 O ima ista absorpcijska črta frekvenco 1, Hz. Kolikšno je masno število neznanega izotopa ogljika? (13) 3. Kolikšne so energije štirih najnižjih rotacijskih stanj molekul H 2 in D 2? Razdalja med jedroma je v obeh molekulah 0,106 nm. (H 2 : 0 ev, 7,41 mev, 22,2 mev, 44,4 mev, 74,1 mev; D 2 : 0 ev, 3,7 mev, 11,1 mev, 22,2 mev, 37,0 mev) 4. Rotacijski spekter molekule HCl ima absorpcijske črte pri valovnih dolžinah 12, m, 9, m, 8, m, 6, m in 6, m. Molekulo sestavljata atoma 1 H in 35 Cl. Kolikšna je v molekuli razdalja med njunima jedroma? (0,128 nm) 5. Molekula 200 Hg 35 Cl seva pri prehodu med rotacijskima stanjema J = 1 in J = 0 fotone z valovno dolžino 4,4 cm. Kolikšna je medatomska razdalja v tej molekuli? (0,223 nm) 6. Dvoatomna molekula HCl odda pri prehodu med dvema rotacijskima stanjema foton z valovno dolžino 156 µm. Katero je začetno in katero je končno stanje molekule? Razdalja med jedroma atomov H in Cl je 128 pm. (Prehod: j = 3 j = 2.) 7. Molekula O 2 je na začetku v rotacijskem stanju, ki ima rotacijsko energijo 2,16 mev. Kolikšna je vrtilna količina v tem stanju? Iz začetnega stanja preide v stanje z manjšo
8 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 8 vrtilno količino. Kolikšna je valovna dolžina izsevanega fotona? Razdalja med jedroma atomov je 121 pm. ( h 12; 1,16 mm.) 3.3 Vibracijska stanja 1. Vodikov izotop devterij ima približno dvakratno maso navadnega vodika. Katera od molekul H 2 in HD ima večjo vezavno energijo? (HD, ker je vibracijska energija osnovnega stanja te molekule manjša.) 2. Elastična konstanta vezi v molekuli 1 H 19 F je približno 966 N/m. Kolikšna je vibracijska frekvenca molekule? (1, Hz) 3. Energijska razlika med najnižjimi sosednjimi vibracijskimi nivoji v neki dvoatomni molekuli je 0,266 ev, njena elastična konstanta pa je 1, N/m. Eden od atomov je kisik 16 O, kateri je najverjetneje drugi? (Ogljik.) 4. Predpostavi, da se molekula H 2 obnaša kot harmonski oscilator z elastično konstanto 573 N/m. Kolikšna je energija osnovnega vibracijskega stanja? Kolikšno je kvantno število vibracijskega stanja, ki ima dovolj veliko energijo, da raztrga molekulo? Vezavna energija molekule je 4,5 ev. (0,27 ev; 9) 5. Ogljikov monoksid je raztopljen v tekočem ogljikovem tetrakloridu. Raztopina absorbira sevanje s frekvenco 6, Hz. Ogljikov tetraklorid je za to frekvenco prozoren, zato sklepamo, da sevanje absorbirajo molekule CO. Kolikšna je elastična konstanta vezi v molekuli CO? Kolikšna je energijska razlika med sosednjimi vibracijskimi stanji? Kolikšna je amplituda nihanja molekule CO v osnovnem stanju? Koliko odstotkov dolžine vezi je to, če je ravnovesna razdalja med jedroma 112 pm? (1852 N/m; 0,265 ev; 4, m; 4,3 %) 6. Odvisnost potencialne energije V dvoatomne molekule kisika O 2 od razmika med jedroma r približno izrazimo z V(r) = V 0 (e 2(r r 0)/a 2e (r r 0)/a ), kjer je V 0 = 3 ev, a = 0,12 nm, r 0 pa je ravnovesna razdalja med jedroma. Kolikšna je nihajna energija molekule kisika v osnovnem in v prvem vzbujenem stanju? Vzemi približek linearnega harmonskega oscilatorja in upoštevaj, da težišče molekule miruje. (0,023 ev; 0,070 ev) 7. Ob predpostavki, da so rotacijska stanja neodvisna od vibracijskih stanj molekule, ugotovi, koliko je rotacijskih stanj med osnovnim in prvim vzbujenim vibracijskim stanjem molekule HF. Razdalja med atomoma v molekuli je 91,7 pm, njena lastna
9 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 9 vibracijska frekvenca pa je 1, Hz. (14) 8. Vibracijska frekvenca vodikove molekule ω je 8, Hz, razdalja med jedroma pa je 74 pm. Koliko je rotacijskih stanj med osnovnim vibracijskim in prvim vzbujenim vibracijskim stanjem? (Osnovno in 7 vzbujenih.) 3.4 Maxwell Boltzmannova statistika 1. Pri kateri temperaturi je tisočina atomov v plinu enoatomnega vodika v prvem vzbujenem stanju? (14260 K) 2. Temperatura na površju Sonca je približno 5000 K. Koliko odstotkov vodikovih atomov je v osnovnem, prvem, drugem, tretjem,... vzbujenem stanju? Upoštevaj degeneracijo različnih nivojev. (Deleži atomov stanjih: osnovno : 1 2, ; 1. vzbujeno : 2, ; 2. vzbujeno : 5, ;... ) 3. Energija vzbujenega stanja Na atoma 3 2 P 1/2 je za 2,093 ev večja kot energija osnovnega stanja 3 2 S 1/2. Kolikšno je razmerje med številoma atomov v obeh stanjih v natrijevih parah pri 1200 K? (n(3 2 P 1/2 )/n(3 2 S 1/2 ) = 4, ) 4. Množica elektronov, od katerih je vsak v svoji neskončno visoki 1D potencialni jami s širino 0,9 nm, je v temperaturnem ravnovesju pri temperaturi 1500 K. Kolikšno je razmerje med številom elektronov v drugem vzbujenem stanju in številom elektronov v prvem vzbujenem stanju? (n(2)/n(1) = 0,4) 5. V molekuli CO je razdalja med atomoma 0,113 nm. Kolikšna je temperatura plina CO, če ugotovimo, da je razmerje med številom molekul v drugem vzbujenem vrtilnem stanju in številom molekul v prvem vzbujenem vrtilnem stanju 1,55? (6000 K) 6. Vztrajnostni moment molekule H 2 je 4, kgm 2. Koliko odstotkov molekul je v vrtilnih stanjih z J = 0, 1, 2, 3 in 4 pri 300 K? Ali obstaja temperatura, kjer sta zasedenosti stanj z J = 2 in J = 3 enaki? Če obstaja, kolikšna je? (N(J = 1) = N(J = 0) 1,69; N(J = 2) = N(J = 0) 0,89; N(J = 3) = N(J = 0) 0,22; 1540 K) 7. Katero vrtilno stanje je najbolj zasedeno v plinu H 2 s temperaturo 500 K? Ravnovesna razdalja med atomoma v molekuli je 0,0742 nm. (J = 1)
10 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, Klasična frekvenca nihanja molekule H 2 je 1, Hz. Koliko odstotkov molekul je v vibracijskih stanjih z n = 0, 1, 2, 3, 4 pri 5000 K? Ali obstaja temperatura, pri kateri sta zasedenosti stanj z n = 2 in n = 3 enaki? Če obstaja, kolikšna je? (72 %, 20 %, 5,7 %, 1,5 %, 0,4 %; ne.) 9. Kolikšen je delež vodikovih molekul, ki so pri temperaturi 875 K v osnovnem vibracijskem stanju, ter kolikšen je delež molekul, ki so v osnovnem rotacijskem stanju? Ne pozabi upoštevati degeneracije. Upoštevaj rotacijska stanja do vključno stanja z J = 8. Vztrajnostni moment molekule H 2 je 4, kgm 2, vibracijska frekvenca pa 1, Hz. (1 7, ; 0,096.) 10. V magnetnem polju z gostoto 1 T je kilomol srebrovih par pri temperaturi 1300 C. Kolikšna je razlika med številom atomov s spinom v smeri magnetnega polja in številom atomov s spinom v nasprotni smeri? Atom srebra ima spin 1/2 in magnetni moment 1 µ B. ( N = N A 4, ) 4 Atomsko jedro 4.1 Lastnosti jedra 1. Koliko je v jedrih 6 3Li, 22 10Ne, 94 40Zr in Hf nevtronov in protonov? (3 p, 3 n; 10 p, 12 n; 40 p, 54 n; 72 p, 108 n) 2. V naravi je bor mešanica dveh izotopov, 10 5 B in 11 5 B, in ima atomsko maso 10,82 u. Koliko odstotkov vsakega od izotopov je v naravnem boru? (18 % 10 5 B, 82 % 11 5 B) 3. Kolikšna je energija elektronov, ki imajo valovne dolžine primerljive z dimenzijami jedra zlata Au? (λ 2R; 89 MeV) 4. Kolikšno je razmerje med radijem Bohrove orbite 1s elektrona in radijem jedra pri atomu vodika 1 1H in kolikšno pri atomu urana U? 5. Na podlagi lupinskega modela jedra znanstveniki ocenjujejo, da je jedro atoma z Z = 110 in A = 294 posebno dolgoživo. Oceni njegov radij! (8 fm) 6. Kolikšno je razmerje med povprečno gostoto atoma vodika 1 1H in gostoto njegovega jedra? Predpostavi, da ima atom polmer prve Bohrove orbite. (ρ j /ρ at = 8, ) 7. Kolikšni sta magnetni potencialni energiji elektrona in protona v magnetnem polju z gostoto 0,10 T? (proton: 8, ev, elektron: 5, ev)
11 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, Vezavna energija 1. Kolikšna je vezavna energija na nukleon pri atomih 22 10Ne, 56 26Fe, 79 35Br in Au? (8,08 MeV/nukleon, 8,79 MeV/nukleon, 8,69 MeV/nukleon, 7,92 MeV/nukleon) 2. Kolikšna energija je potrebna, da iz jedra 4 2He odstranimo najprej nevtron, nato iz preostalega jedra proton in nazadnje še razdvojimo nevtron in proton? Primerjaj vsoto teh energij s celotno vezavno energijo 4 2 He. (20,6 MeV; 5,5 MeV; 2,2 MeV) 3. Prost nevtron razpade na proton in elektron. Kolikšna mora biti najmanjša vezavna energija, ki jo nevtron prispeva k jedru, da ne razpade, kadar je vezan? (0,783 MeV) 4. Kolikšna je vezavna energija nevtrona v jedru 11 B in kolikšna je vezavna energija protona v istem jedru? (11,46 MeV; 10,67 MeV) 4.3 Kapljični model 1. Uporabi semiempirično formulo za vezavno energijo in izračunaj, kolikšna je za jedro 40 20Ca. Za kolikšen odstotek odstopa od dejanske vrednosti? (E semp = 348 MeV; E vez = 342 MeV) 2. S pomočjo semiempirične formule najdi energijo, ki je potrebna, da iz jedra 81 Kr, 82 Kr ali 83 Kr odstranimo nevtron. Zakaj se energija, potrebna za odstranitev nevtrona iz 82 Kr, močno razlikuje od ostalih dveh? (7,76 MeV, 9,87 MeV, 7,04 MeV) 3. Dve jedri z enakim masnim številom in z vrstnima številoma za kateri velja, da je Z 1 = N 2 in Z 2 = N 1, imenujemo zrcalni izobari. Zrcalna izobara sta npr N in 15 8 O. Konstanto w 3 v semiempirični formuli lahko izračunamo iz razlike v masah takih izobarnih jeder, če je eno jedro sodo-liho, drugo pa liho-sodo. Izpelji izraz za w 3 v odvisnosti od razlike med masama, njunih masnih števil in manjšega od vrstnih števil ter mas vodikovega atoma in nevtrona! Z izpeljanim izrazom izračunaj vrednost w 3, če za podatke uporabiš zrcalni jedri 15 7 N in 15 8 O! 4. S semiempirično masno formulo poišči najmanjšo energijo fotona, ki iz jedra 56 Fe izbije proton, in najmanjšo energijo fotona, ki iz jedra izbije nevtron. (proton: 9,4 MeV; nevtron: 11,7 MeV) 5. Kateri izobar z masnim številom 75 je po predvidevanjih kapljičnega modela najbolj stabilen? (Z = 33, As) 6. Kateri izobar z masnim številom 120 je po predvidevanjih kapljičnega modela najbolj stabilen?
12 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, Pri katerih elementih so po predvidevanjih kapljičnega modela najbolj stabilna jedra z masnimi števili 97, 169, 80 in 194? Er, 80Se, 194 ( Mo, Os) 8. Uporabi kapljični model in ugotovi, kateri od izobarov Te in I (jod) razpade en v drugega. S katerim razpadom? ( 127 β 52 Te I) 9. S semiempirično masno formulo izračunaj vezavno energijo in maso jeder 4 2 He, 12 6 C, 56 26Fe, 65 28Ni, 95 37Rb, Cs, Pb, Po, Pa, U, U! Dobljene rezultate primerjaj s pravimi vrednostmi, podanimi v tabeli. 5 Jedrski razpadi in reakcije 5.1 Radioaktivnost 1. Tritij razpada beta z razpolovno dobo 12,5 let. Kolikšen del tritija bo ostal nerazpadel po 25 letih? (1/4) 2. Najverjetnejša termična kinetična energija nevtronov pri sobni temperaturi je 0,025 ev. Na kolikšni razdalji bo v curku nevtronov s tako energijo samo še polovica nerazpadlih? Razpolovni čas nevtrona je 10,3 minute, razpade pa na elektron, proton in antinevtrino. (1350 km) 3. Kolikšna je verjetnost, da neko jedro 38 Cl razpade v času 1 s? Razpolovna doba je 37,2 minuti. (3, ) 4. Aktivnost nekega radionuklida se zmanjša za 15 % v 10 dneh. Kolikšna je razpolovna doba tega radionuklida? (42,7 dni) 5. Aktivnost izotopa 55 Co se vsako uro zmanjša za 4 %. Kolikšen je razpolovni čas? (17 ur) 6. Aktivnost enega grama 226 Ra je 1 Ci. Kolikšna je njegova razpolovna doba? (1582 let) 7. Aktivnost nekega radionuklida merimo vsako uro. Izmerjene vrednosti so 80,5 MBq, 36,2 MBq, 16,3 MBq, 7,3 MBq in 3,3 MBq. Poišči razpolovno dobo radionuklida! (52,08 minut) 8. Razpolovni čas neona 25 Ne je 15 ur. Koliko časa traja, da razpade 80 % 25 Ne? Katera je najverjetnejša razpadna reakcija? (34,8 ur; razpad beta v 25 Na)
13 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, Naravni torij 232 Th razpada α z razpolovno dobo 1, let. Neka skala je kristalizirala pred 3,5 milijardami let in danes vsebuje 0,10 % torija. Kolikšen % torija je vsebovala v času svojega nastanka? (0,12 %) 10. Kos lesa iz antičnih ruševin ima aktivnost ogljika 14 C 13 razpadov v minuti na gram ogljika, ki ga vsebuje. Aktivnost ogljika 14 C v živem lesu je 16 razpadov v minuti na gram ogljika. Pred koliko leti so posekali drevo? Razpolovni čas ogljika 14 C je 5760 let. (Pred 1700 leti.) 11. Najtežja jedra so verjetno nastala v eksplozijah supernov, nato pa jih je ista eksplozija razpihnila po vesolju. Po tej predpostavki je bil delež 235 U in 238 U ob času eksplozije enak. Kasneje je iz te snovi nastala Zemlja. Kdaj je bila eksplozija supernove, če je danes na Zemlji le 0,7 % 235 U in 99,3 % 238 U? Razpolovna doba 235 U je let, 238 U pa 4, let. (Pred 5,93 miljardami let.) 12. Pri radioizotopski preiskavi so bolniku v krvni obtok vbrizgali majhno količino raztopine, ki je vsebovala radioaktivni izotop 24 Na. Aktivnost vbrizgane raztopine je bila na začetku razpadov na sekundo. Čez pet ur so bolniku odvzeli 1 cm 3 krvi in izmerili njeno aktivnost, ki je bila tedaj 16 razpadov/(min cm 3 ). Razpolovni čas 24 Na je 15 ur. Izračunaj prostornino krvi v celotnem krvnem obtoku tega človeka. (6 litrov) 13. Radioaktivna jedra 24 Na razpadajo z razpadom beta, razpolovni čas je 15 ur. Koliko elektronov emitira v eni uri 1,0 µg radioaktivnega izotopa 24 Na? (1, ) 14. Pri reakcijah v jedrskem reaktorju nastane vsako sekundo 2, jeder radioaktivnega izotopa fosforja 32 P. Kolikšna je aktivnost tega izotopa v stacionarnem stanju, ko se število jeder s časom ne spreminja? Kolikšno je število jeder v stacionarnem stanju? Razpolovni čas izotopa 32 P je 14,3 dni. Ko reaktor zaženemo, jeder izotopa 32 P še ni. Po kolikšnem času je aktivnost tega izotopa polovica aktivnosti v stacionarnem stanju? (2, Bq; 4, ; 9,3 µs) 5.2 Razpadi α, β in γ 1. Jedro urana 232 U razpada α v torij 228 Th. Kolikšna je energija, sproščena pri razpadu? Ali lahko uran 232 U razpade v uran 231 U z emisijo nevtrona? Ali lahko razpade v protaktinij 231 Pa z emisijo protona? (5,42 MeV; ne; ne) 2. Energija, sproščena pri α razpadu radija 226 Ra, je 4,87 MeV. V kaj razpade? Kolikšna je kinetična energija delca α in kolikšna je kinetična energija nastalega jedra?
14 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 14 ( 222 Rn; 4,78 MeV; 0,086 MeV) 3. Jedro polonija 210 Po razpada z razpadom α. Zapiši reakcijo in oceni sproščeno energijo, uporabi kapljični model! (9,86 MeV) 4. Jedro polonija 210 Po razpade v jedro svinca 206 Pb tako, da odda delec α. Kolikšna je kinetična energija delca α? (5,32 MeV) 5. Mirujoče jedro 200 Pb v nekem trenutku emitira delec α s kinetično energijo 5,77 MeV. Zapiši reakcijo. Kolikšna je hitrost nastalega jedra? Kolikšen del celotne energije, ki se sprosti ob razpadu začetnega jedra, odnese delec α? (v jed = 3, m/s; 98 %) 6. Izotop 238 U razpada z razpadi α in β v verigi, v kateri je končni stabilni izotop 206 Pb. Koliko razpadov α in koliko razpadov β se zvrsti od 238 U do 206 Pb? Koliko energije se v celoti sprosti? (8 razpadov α in 6 razpadov β ; 51,7 MeV) 7. Kateri izotop je na koncu verige petih razpadov α in štirih razpadov β radioaktivnega jedra 226 Ra? Kolikšna je celotna reakcijska energija te verige razpadov? ( 206 Pb; 35,3 MeV) 8. Vzorec naravnega samarija z maso 1 g odda vsako sekundo 120 delcev α. Nestabilni izotop, ki pri tem razpada, je 147 Sm. V naravnem samariju je tega izotopa 15 %. Zapiši razpadno reakcijo ter izračunaj njen razpolovni čas. ( 147 Sm 143 Nd + α; t 1/2 = 1, let.) 9. S semiempirično masno formulo poišči kinetično energijo delca α, ki ga odda jedro 229 Pa pri razpadu α! (Q = 11,1 MeV; W α = 10,9 MeV) 10. Za koliko mora biti večja masa starševskega elementa X od hčerinskega Y, da jedro X lahko razpade v Y z emisijo delca α, z emisijo elektrona, pozitrona ali z ujetjem elektrona? (razpad α: m(x) m(y) m( 4 2 He); razpad β : m(x) m(y) 0; razpad β + : m(x) m(y) 2m(e); ujetje elektrona: m(x) m(y) 0) 11. Jedro 7 Be razpada v 7 Li z ujetjem elektrona. Zakaj ne razpade z emisijo pozitrona? (Ker m( 7 Be) m( 7 Li) < 2m(e).) 12. Prosti nevtroni spontano razpadajo z razpadom β. Zapiši reakcijo! Koliko energije se sprosti ob razpadu mirujočega nevtrona? Kolikšna je lahko največja kinetična energija emitiranega elektrona? Predpostavi, da se ob nekem takem razpadu (mirujočega nevtrona) sproščena energija porazdeli le med protonom in antinevtrinom. Kolikšne so gibalne količine nastalih delcev? Nariši jih! Kolikšna je energija antinevtrina, ki je brezmasni (ultrarelativističen) delec? (0,78 MeV; 0,78 MeV;... )
15 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, Kolikšna je največja kinetična energija, ki jo lahko ima elektron emitiran pri razpadu β jedra 12 B? (13,37 MeV) 14. Kolikšna mora biti energija nevtrina, ki sproži reakcijo ν + 37 Cl 37 Ar + e s katero eksperimentalno zaznajo nevtrine s Sonca? (0,804 MeV) 15. Ko vzbujeno jedro emitira žarek γ, se nekaj sproščene energije porabi za odriv jedra. Kolikšno je razmerje med energijo žarka γ in odrivno energijo jedra z masnim številom 200? Emitirani γ žarek ima energijo 2,0 MeV. Življenjska doba vzbujenega stanja jedra je reda velikosti s. Primerjaj nedoločenost energije vzbujenega stanja z velikostjo odrivne energije! (W γ /W odr = 1, ; W/W odr = 0,02) 16. Prosto, mirujoče jedro 191 Ir v vzbujenem stanju, ki ima energijo za 129 kev večjo od energije osnovnega stanja, preide v osnovno stanje z emisijo fotona γ. Kolikšen del energije, ki se sprosti ob tem razpadu, odnese foton γ? (p γ c/q = 1 3, ) 17. Jedro tehnecija 95 Tc razpade z zajetjem elektrona v molibden 95 Mo. Pri tem se sprosti energija 1,6 MeV. Kolikšno energijo odnese nevtrino? (Nevtrino odnese 1,6 MeV (1 9, ).) 5.3 Jedrske reakcije 1. Dopolni naslednje jedrske reakcije: 6 3 Li +? 7 4 Be + n 35 17Cl +? S He 4 2 He Be He +? Br H 2n +? ( 2 1 H; 1 1 H; n; Kr) 2. Kolikšna je najmanjša kinetična energija, ki jo mora imeti nevtron v laboratorijskem sistemu, da sproži reakcijo n O + 2,20 MeV 13 6 C He? (2,34 MeV) 3. Jedro tritija s kinetično energijo 15 MeV trči v drugo enako mirujoče jedro. Pri tem nastanejo delec α in dva nevtrona. Kolikšna je kinetična energija produktov v težiščnem sistemu? (18,83 MeV) 4. Kolikšna mora biti v laboratorijskem sistemu kinetična energija nevtrona, da lahko sproži reakcijo 14 N + n 13 N + 2n? (11,31 MeV)
16 Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, Kolikšno kinetično energijo mora imeti najmanj proton, ki trči ob mirujoče jedro devterija, da ga razcepi? Zapiši reakcijo. (3,34 MeV; p H p H + n) 6. Kolikšno minimalno kinetično energijo mora imeti proton, da lahko sproži reakcijo 15 N + p 15 O + n? (3,77 MeV) 5.4 Razcep in zlivanje jeder 1. Jedro 238 U se spontano razcepi na 96 Y in 140 I ter dva nevtrona. Kolikšna je sproščena energija? Uporabi semiempirično formulo! (165,5 MeV) 2. Jedri tritija in devterija se spojita v helij, sprosti pa se nevtron. Zapiši reakcijo! Kolikšna je sproščena energija? (17,6 MeV) 3. Oceni, koliko vodika zgori v helij vsako sekundo v Soncu, če predpostaviš, da izvira vsa energija, ki jo Sonce izseva, iz te reakcije. Gostota energijskega toka, ki pride do Zemlje, je 1,4 kw/m 2, oddaljenost Zemlje od Sonca je 1, m. Na Soncu teče reakcija 4 1 H 4 He + 2e + + 2ν, pri kateri se sprosti 24,7 MeV. (6, kg) 4. Glavna reakcija v Soncu je zlivanje vodikovih jeder v helijeva. Običajno poteka v treh korakih 2(p + + p + ) 2( 2 H + e + ) 2(p H) 2( 3 He) 3 He + 3 He 4 He + 2p + Koliko energije se sprosti v celotnem zaporedju reakcij, ki vodijo k nastanku enega jedra 4 He? (24,7 MeV)
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότερα4. Z električnim poljem ne moremo vplivati na: a) α-delce b) β-delce c) γ-žarke d) protone e) elektrone
1. Katera od naslednjih trditev velja za katodne žarke? a) Katodni žarki so odbijajo od katode. b) Katodni žarki izvirajo iz katode c) Katodni žarki so elektromagnetno valovanje z kratko valovno dolžino.
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραe 2 4πε 0 r i r j Ze 2 4πε 0 r i j<i
Poglavje 9 Atomi z več elektroni Za atom z enim elektronom smo lahko dobili analitične rešitve za lastne vrednosti in lastne funkcije energije. Pri atomih z več elektroni to ni mogoče in se moramo zadovoljiti
Διαβάστε περισσότεραΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)
ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.
Διαβάστε περισσότεραΤο άτομο του Υδρογόνου
Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 10. Molekule Kovalentna vez
Poglavje 10 Molekule Atomi se vežejo v molekule. Vezavo med atomi v molkuli posredujejo zunanji - valenčni elektroni. Pri vseh molekularnih vezeh negativni naboj elektronov posreduje med pozitinvimi ioni
Διαβάστε περισσότεραAtomi, molekule, jedra
Atomi, molekule, jedra B. Golli, PeF 25. maj 2015 Kazalo 1 Vodikov atom 5 1.1 Modeli vodikovega atoma........................... 5 1.2 Schrödingerjeva enačba za vodikov atom.................. 5 Nastavek
Διαβάστε περισσότεραAtomi, molekule, jedra
Atomi, molekule, jedra B. Golli, PeF 25. maj 2015 Kazalo 1 Vodikov atom 5 1.1 Modeli vodikovega atoma............................. 5 1.2 Schrödingerjeva enačba za vodikov atom.................... 5 Nastavek
Διαβάστε περισσότεραantična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/
ZGRADBA ATOMA 1.1 - DALTON atom (atomos nedeljiv) antična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/ dokaz izpred ~ 200 let Temelj so 3 zakoni: ZAKON O OHRANITVI MASE /Lavoisier, 1774/ ZAKON
Διαβάστε περισσότεραΝόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.
Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού. Περιοδικός πίνακας: α. Είναι µια ταξινόµηση των στοιχείων κατά αύξοντα
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραΑλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη
Άσκηση 8 Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Δ. Φ. Αναγνωστόπουλος Τμήμα Μηχανικών Επιστήμης Υλικών Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων Ιωάννινα 2013 Άσκηση 8 ii Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Πίνακας περιεχομένων
Διαβάστε περισσότεραZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM
ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM Kemijske lastnosti elementov se periodično spreminjajo z naraščajočo relativno atomsko maso oziroma kot vemo danes z naraščajočim vrstnim številom. Dmitrij I. Mendeljejev,
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραΝΟΜΟΣ ΤΗΣ ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΤΗΤΑΣ : Οι ιδιότητες των χηµικών στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.
1. Ο ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ Οι άνθρωποι από την φύση τους θέλουν να πετυχαίνουν σπουδαία αποτελέσµατα καταναλώνοντας το λιγότερο δυνατό κόπο και χρόνο. Για το σκοπό αυτό προσπαθούν να οµαδοποιούν τα πράγµατα
Διαβάστε περισσότεραČe je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):
ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραEstimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design
Supplemental Material for Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design By H. A. Murdoch and C.A. Schuh Miedema model RKM model ΔH mix ΔH seg ΔH
Διαβάστε περισσότεραModerna fizika (FMF, Matematika, 2. stopnja)
Moderna fizika (FMF, Matematika, 2. stopnja) gradivo za vaje Vsebina Elektromagnetno polje 2 1.01.EMP: Maxwellove enačbe I 2 1.02.EMP: Maxwellove enačbe II 3 1.03.EMP: Maxwellove enačbe III 4 1.04.EMP:
Διαβάστε περισσότερα5 Modeli atoma. 5.1 Thomsonov model. B. Golli, Izbrana poglavja iz Osnov moderne fizike 5 december 2014, 1
B. Golli, Izbrana poglavja iz Osnov moderne fizike 5 december 204, 5 Modeli atoma V nasprotju s teorijo relativnosti, ki jo je formuliral Albert Einstein v koncizni matematični obliki in so jo kasneje
Διαβάστε περισσότεραΙ ΙΟΤΗΤΕΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ. Παππάς Χρήστος Επίκουρος Καθηγητής
ΗΛΕΚΤΡΟΝΙΚΗ ΟΜΗ ΚΑΙ Ι ΙΟΤΗΤΕΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ Παππάς Χρήστος Επίκουρος Καθηγητής ΤΟ ΜΕΓΕΘΟΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ Ατομική ακτίνα (r) : ½ της απόστασης μεταξύ δύο ομοιοπυρηνικών ατόμων, ενωμένων με απλό ομοιοπολικό δεσμό.
Διαβάστε περισσότεραΠΕΡΙΟΔΙΚΟ ΣΥΣΤΗΜΑ ΤΩΝ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ (1) Ηλία Σκαλτσά ΠΕ ο Γυμνάσιο Αγ. Παρασκευής
ΠΕΡΙΟΔΙΚΟ ΣΥΣΤΗΜΑ ΤΩΝ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ (1) Ηλία Σκαλτσά ΠΕ04.01 5 ο Γυμνάσιο Αγ. Παρασκευής Όπως συμβαίνει στη φύση έτσι και ο άνθρωπος θέλει να πετυχαίνει σπουδαία αποτελέσματα καταναλώνοντας το λιγότερο δυνατό
Διαβάστε περισσότεραΠΕΡΙΟΔΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ
ΠΕΡΙΟΔΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ Περίοδοι περιοδικού πίνακα Ο περιοδικός πίνακας αποτελείται από 7 περιόδους. Ο αριθμός των στοιχείων που περιλαμβάνει κάθε περίοδος δεν είναι σταθερός, δηλ. η περιοδικότητα
Διαβάστε περισσότεραPITAGORA, ki je večino svojega življenja posvetil številom, je bil mnenja, da ves svet temelji na številih in razmerjih med njimi.
ZGODBA O ATOMU ATOMI V ANTIKI Od nekdaj so se ljudje spraševali iz česa je zgrajen svet. TALES iz Mileta je trdil, da je osnovna snov, ki gradi svet VODA, kar pa sploh ni presenetljivo. PITAGORA, ki je
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραFizika na maturi, Moderna fizika
6. MODERNA FIZIKA Fizika na maturi, 2013 6. 1. FOTON Energija elektromagnetnega valovanja je kvantizirana. Kvant te energije imenujemo foton. Energija fotonov: Planckova konstanta: Čim večja je frekvenca
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραOsnove jedrske fizike Stran: 1 od 28 Mladi genialci
Osnove jedrske fizike Stran: 1 od 28 Mladi genialci KAZALO 1 ATOMARNA ZGRADBA SNOVI...3 1.1 Elementi, atomi, spojine in molekule... 3 1.2 Relativna atomska in molekulska masa... 3 2 ZGRADBA ATOMA...5 2.1
Διαβάστε περισσότερατροχιακά Η στιβάδα καθορίζεται από τον κύριο κβαντικό αριθµό (n) Η υποστιβάδα καθορίζεται από τους δύο πρώτους κβαντικούς αριθµούς (n, l)
ΑΤΟΜΙΚΑ ΤΡΟΧΙΑΚΑ Σχέση κβαντικών αριθµών µε στιβάδες υποστιβάδες - τροχιακά Η στιβάδα καθορίζεται από τον κύριο κβαντικό αριθµό (n) Η υποστιβάδα καθορίζεται από τους δύο πρώτους κβαντικούς αριθµούς (n,
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραSTRUKTURA ATOMA IN PERIODNI SISTEM ELEMENTOV
4. STRUKTURA ATOMA IN PERIODNI SISTEM ELEMENTOV STRUKTURA ATOMA IN PERIODNI SISTEM ELEMENTOV V začetku 19. st. (Dalton) so domnevali, da je atom najmanjši in nedeljivi delec snovi. Že Faraday (1834) je
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραEksperimenti iz Atomov, molekul in jeder
Eksperimenti iz Atomov, molekul in jeder Gregor Bavdek, Bojan Golli, Matjaž Koželj Pedagoška fakulteta UL Ljubljana 2017 Kazalo 1 Franck-Hertzov poskus 2 2 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραAppendix B Table of Radionuclides Γ Container 1 Posting Level cm per (mci) mci
3 H 12.35 Y β Low 80 1 - - Betas: 19 (100%) 11 C 20.38 M β+, EC Low 400 1 5.97 13.7 13 N 9.97 M β+ Low 1 5.97 13.7 Positrons: 960 (99.7%) Gaas: 511 (199.5%) Positrons: 1,199 (99.8%) Gaas: 511 (199.6%)
Διαβάστε περισσότερα1.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti!
UNI: PISNI IZPIT IZ Atomike in optike, 3. junij, 7.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti!.naloga:
Διαβάστε περισσότεραOsnovne stehiometrijske veličine
Osnovne stehiometrijske veličine Stehiometrija (grško: stoiheion snov, metron merilo) obravnava količinske odnose pri kemijskih reakcijah. Fizikalne veličine, s katerimi kemik najpogosteje izraža količino
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραΑναπληρωτής Καθηγητής Τμήμα Συντήρησης Αρχαιοτήτων και Έργων Τέχνης Πανεπιστήμιο Δυτικής Αττικής - ΣΑΕΤ
Γενική και Ανόργανη Χημεία Περιοδικές ιδιότητες των στοιχείων. Σχηματισμός ιόντων. Στ. Μπογιατζής 1 Αναπληρωτής Καθηγητής Τμήμα Συντήρησης Αρχαιοτήτων και Έργων Τέχνης Π Δ Χειμερινό εξάμηνο 2018-2019 Π
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραSUPPLEMENTAL INFORMATION. Fully Automated Total Metals and Chromium Speciation Single Platform Introduction System for ICP-MS
Electronic Supplementary Material (ESI) for Journal of Analytical Atomic Spectrometry. This journal is The Royal Society of Chemistry 2018 SUPPLEMENTAL INFORMATION Fully Automated Total Metals and Chromium
Διαβάστε περισσότεραElektron u magnetskom polju
Quantum mechanics 1 - Lecture 13 UJJS, Dept. of Physics, Osijek 4. lipnja 2013. Sadržaj 1 Bohrov magneton Stern-Gerlachov pokus Vrtnja elektrona u magnetskom polju 2 Nuklearna magnetska rezonancija (NMR)
Διαβάστε περισσότεραEnergije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Διαβάστε περισσότεραIzpit iz predmeta Fizika 2 (UNI)
0 0 0 4 1 4 3 0 0 0 0 0 2 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 2 (UI) 26.1.2012 1. Svetloba z valovno dolžino 470 nm pada
Διαβάστε περισσότεραcot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.
TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραSpektroskopija. S spektroskopijo preučujemo lastnosti snovi preko njihove interakcije z različnimi področji elektromagnetnega valovanja.
Spektroskopija S spektroskopijo preučujemo lastnosti snovi preko njihove interakcije z različnimi področji elektromagnetnega valovanja. Posamezna tehnika ima ime po območju uporabljenega elektromagnetnega
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότερα2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραVaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva
Διαβάστε περισσότεραSTRUKTURA ATOMOV IN MOLEKUL
Vsebina: Osnovni principi kvantne mehanike: Enostavni modeli in aproksimacije: kvantni pojavi, dvojnost valovanje-delec, načelo nedoločenosti, Schrödingerjeva enačba, valovna funkcija, verjetnostna gostota,
Διαβάστε περισσότερα1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni
1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni drči Pri vaji opazujemo lastna nihanja molekul CO in CO 2 na preprostem modelu na zračni drči. Pri molekuli CO 2 se omejimo na lastna nihanja, pri
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 3. Gibanje v treh dimenzijah
Poglavje 3 Gibanje v treh dimenzijah Posplošimo dosedanja spoznanja na trorazsežni prostor. Valovna fukcija je tedaj odvisna od treh koordinat in časa, Ψ (x, y, z, t). Njen absolutni kvadrat je gostota
Διαβάστε περισσότεραΛΥΣΕΙΣ. 1. Χαρακτηρίστε τα παρακάτω στοιχεία ως διαµαγνητικά ή. Η ηλεκτρονική δοµή του 38 Sr είναι: 1s 2 2s 2 2p 6 3s 2 3p 6 3d 10 4s 2 4p 6 5s 2
ΛΥΣΕΙΣ 1. Χαρακτηρίστε τα παρακάτω στοιχεία ως διαµαγνητικά ή παραµαγνητικά: 38 Sr, 13 Al, 32 Ge. Η ηλεκτρονική δοµή του 38 Sr είναι: 1s 2 2s 2 2p 6 3s 2 3p 6 3d 10 4s 2 4p 6 5s 2 Η ηλεκτρονική δοµή του
Διαβάστε περισσότεραEliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare
Za mnoge reakcije vrijedi Arrheniusova jednadžba, koja opisuje vezu koeficijenta brzine reakcije i temperature: K = Ae Ea/(RT ). - T termodinamička temperatura (u K), - R = 8, 3145 J K 1 mol 1 opća plinska
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραSATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραSimbolni zapis in množina snovi
Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo
Διαβάστε περισσότεραF A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),
Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI), 5. 12. 2003 1. Dve kladi A in B, ki sta povezani z zelo lahko, neraztegljivo vrvico, vlečemo navzgor po klancu z nagibom 24 o s konstantno silo 170 N tako,
Διαβάστε περισσότεραMatematika. Funkcije in enačbe
Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana
Διαβάστε περισσότεραΜάθημα 12ο. O Περιοδικός Πίνακας Και το περιεχόμενό του
Μάθημα 12ο O Περιοδικός Πίνακας Και το περιεχόμενό του Γενική και Ανόργανη Χημεία 201-17 2 Η χημεία ΠΠΠ (= προ περιοδικού πίνακα) μαύρο χάλι από αταξία της πληροφορίας!!! Καμμία οργάνωση των στοιχείων.
Διαβάστε περισσότεραvezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραPisni izpit iz Mehanike in termodinamike (UNI), 9. februar 07. Izpeljite izraz za kinetično energijo polnega homogenega valja z maso m, ki se brez podrsavanja kotali po klancu navzdol v trenutku, ko ima
Διαβάστε περισσότεραMatematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda
Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:
Διαβάστε περισσότεραVAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.
VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do
Διαβάστε περισσότεραKOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane.
KOLI»INSKI ODNOSI Kemik mora vedeti koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane 4 Mase atomov in molekul 42 tevilo delcev masa in mnoæina snovi 43 RaËunajmo maso mnoæino in πtevilo
Διαβάστε περισσότεραFizikalna kemija II Uvod v statistično termodinamiko. V. Vlachy in B. Hribar Lee Šolsko leto:
Fizikalna kemija II Uvod v statistično termodinamiko V. Vlachy in B. Hribar Lee Šolsko leto: 2012 2013 6. marec 2013 Predgovor k izdaji 2012 2013 Nova, popravljena izdaja Zapiskov prinaša nekaj novih računskih
Διαβάστε περισσότερα11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune
11. Valovanje Frekvenca ν = 1 t 0 hitrost valovanja c = λ t 0 = λν λ [m] - Valovna dolžina hitrost valovanja na napeti vrvi frekvence lastnega nihanja strune interferenca valovanj iz dveh enako oddaljenih
Διαβάστε περισσότερα1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006
1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006 1. Dana je množica predpostavk p q r s, r t, s q, s p r, s t in zaključek t r. Odloči, ali je sklep pravilen ali napačen. pravilen, zapiši
Διαβάστε περισσότεραΚεφάλαιο 8. Ηλεκτρονικές Διατάξεις και Περιοδικό Σύστημα
Κεφάλαιο 8 Ηλεκτρονικές Διατάξεις και Περιοδικό Σύστημα 1. H απαγορευτική αρχή του Pauli 2. Η αρχή της ελάχιστης ενέργειας 3. Ο κανόνας του Hund H απαγορευτική αρχή του Pauli «Είναι αδύνατο να υπάρχουν
Διαβάστε περισσότεραKEMIJA PRVEGA LETNIKA
KEMIJA naravoslovna znanost oz. veda, ki proučuje zakonitosti v naravi družboslovje proučuje zakonitosti v medčloveških odnosih matematika je veda, ki služi kot pripomoček k drugim naravoslovnim in družboslovnim
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραElektronska paramagnetna resonanca (EPR)
Elektronska paramagnetna resonanca (EPR) Pregled predavanja o EPR snovni princip delovanja EPR v primerjavi z NMR Instrumentacija Analiza EPR signala Primeri praktične uporabe EPR Posebne metode, ki temeljijo
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραSnov v električnem polju. Električno polje dipola (prvi način) Prvi način: r + d 2
Snov v lktričnm polju lktrično polj ipola (prvi način) P P - Prvi način: z r = r Δr r = r Δr Δr Δ r - r r r r r r Δr rδr =, = 4πε r r 4πε r r r r = r cos, r r r = r cos. r Vlja: = cos, r r r r r = cos,
Διαβάστε περισσότεραKVANTNA FIZIKA. Svetloba valovanje ali delci?
KVANTNA FIZIKA Proti koncu 19. stoletja je vrsta poskusov kazala še druga neskladja s predvidevanji klasične fizike, poleg tistih, ki so vodila k posebni teoriji relativnosti. Ti pojavi so povezani z obnašanjem
Διαβάστε περισσότερα