Elektronska paramagnetna resonanca (EPR)

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Elektronska paramagnetna resonanca (EPR)"

Transcript

1 Elektronska paramagnetna resonanca (EPR) Pregled predavanja o EPR snovni princip delovanja EPR v primerjavi z NMR Instrumentacija Analiza EPR signala Primeri praktične uporabe EPR Posebne metode, ki temeljijo na EPR Instrumentalna farmacevtska analiza 1

2 Kaj je EPR? Elektronska paramagnetna resonanca (EPR) Elektronska spinska resonanca (ESR) { Elektronska magnetna resonanca (EMR) } Spektroskopija: ne-destruktivna analizna tehnika dkritje EPR Yevgeny Zavoisky, Kazan 1944 CuCl 2, CuS 4, MnS 4 Instrumentalna farmacevtska analiza 2

3 Kakšne spojine lahko analiziramo? Zvrsti z enim ali več nesparjenimi elektroni Radikali (stabilnost!) Spojine z elementi prehodnih kovin Defekti v kristalnih rešetkah H H H H EPR Princip delovanja B 0 E h Instrumentalna farmacevtska analiza 3

4 Zeemanov efekt Degenerirano stanje Magnetno polje Magnetni momenti elektronov se v zunanjem magnetnem polju skoraj naključno porazdelijo na dva energijska nivoja. Ko je sistem v termičnem ravnovesju jih je nekoliko več na energijskem nivoju z nižjo energijo, saj sledijo Boltzmannovi porazdelitvi. Kaj povzroči razliko med energijskimi nivoji? B 0 Razcep energijskih nivojev elektronov v zunanjem magnetnem polju (B 0 ). Nižji energijski nivo: magnetni moment elektrona je poravnan z zunanjim magnetnim poljem B 0 (oz. precesira okoli smeri zunanjega mag. polja) Instrumentalna farmacevtska analiza 4

5 Kako opišemo energijska nivoja? S pomočjo elektronskega spina in z njim povezanega magnetnega momenta Za molekulo z enim nesparjenim elektronom: V zunanjem magnetnem polju je razlika med elektronskima energijskima nivojema enaka: E = g B B 0 M S g = sorazmernostni faktor M S = elektronsko spinsko kvantno število (+½ ali -½) B = Bohrov magneton B 0 = Magnetno polje Prehodi med energijskima nivojema B 0 E h Absorpcija mikrovalov Med spreminjanjem magnetnega polja (an. sweep) postanejo elektronski spini resonantni s frekvenco mikrovalov s katerimi obsevamo paramagnetni vzorec. Vzorec zato absorbira moč (energijo) mikrovalov, kar vodi v EPR prehod. Ta se slednjič po spin-lattice relaksaciji pretvori v toploto. Instrumentalna farmacevtska analiza 5

6 EPR meritev Energija M s ±½ M s = +½ E=h =g B B pp B = 0 B > 0 M s = -½ Magnetno polje (B) h Planckova konstanta x erg.s frekvenca (GHz ali MHz) g g-faktor (približno 2.0) Bohrov magneton ( x erg.g -1 ) B magnetno polje (G ali mt) Pri EPR meritvi paramagnetni vzorec v zunanjem magnetnem polju absorbira elektromagnetno valovanje (mikrovalove), ko je izpolnjen resonančni pogoj: pri izbrani frekvenci mora biti ustrezna jakost magnetnega polja. Frekvenca in polje EPR meri prehode elektronskih spinov med energijskimi nivoji Prehod inducira elektromagnetno valovanje z ustrezno frekvenco (mikrovalovi), s katerim vzorec obsevamo Frekvenca elektromagnetnega valovanja, ki je potrebna za prehod je odvisna od jakosti magnetnega polja Pas mikrovalov L S X K Q W Frekvenca [GHz] B res (za g=2) [G] bmočje mikrovalov GHz G = 1 T (gauss) (tesla) Instrumentalna farmacevtska analiza 6

7 Časovno okno EPR nsčasovna skala Za EPR so vse spremembe vezi prehitre, zato jih vidi povprečene. Spremembe konformacij kratkih verig (lipidi!) pa so ravno v časovnem oknu EPR, zato je EPR tako občutljiv na anizotropijo njihovega opletanja. Spremembe konformacij daljših polimerov (proteini) so za EPR prepočasne, zato jih zazna kot superpozicijo konformacij. EPR spekter Absorpcija, A Prvi odvod absorpcije, da/db Polje, B Polje, B EPR spekter je prvi odvod absorpcijskega spektra Instrumentalna farmacevtska analiza 7

8 g faktor Izmerjen iz sredine signala Za prost elektron Za organske radikale Pogosto blizu vrednosti za prosti elektron g = h / B Za spojine z elementi prehodnih kovin Večja odstopanja zaradi sklopitev s spinskimi orbitalami in zero-field splitting g faktor Mo(SCN) 5 2- V(acetilacetonat) e CH C 14 H 10 + (antracen) kation C 14 H 10 - (antracen) anion Cu(acetilacetonat) Instrumentalna farmacevtska analiza 8

9 g faktor g -factor 2 Manganese Plastocyanin Ferredoxin Metmyoglobin Magnetic field, mt Identifikacija kovinskih ionov preko njihovih g faktorjev EPR Instrumentacija Izvor Vzorec Detektor Instrumentalna farmacevtska analiza 9

10 Kako deluje EPR spektrometer? Mikrovalovni most dprtina za vzorec Resonator Elektromagnet Konzola Mikrovalovni most - diagram Magnet Instrumentalna farmacevtska analiza 10

11 Mikrovalovno polje v resonatorju Modulacija Če bi vzorec v resonatorju obsevali z enako močjo mikrovalov in spreminjali magnetno polje (an. sweep), bi bil izstopni tok na diodi sorazmeren absorpcijskemu spektru in ne prvemu odvodu. Prvi odvod dobimo z modulacijo zunanjega magnetnega polja (B 0 ), ki vodi do oscilacije absorpcijskega signala. Amplitudo oscilacije absorpcijskega signala detektiramo s fazno odvisnim detektorjem. Prednost tega dodatnega koraka je filtracija šuma, ki ne niha z modulacijsko frekvenco in neresonančne absorpcije mikrovalov, ki ni odvisna od magnetnega polja. Nadalje s prvim odvodom dosežemo boljšo resolucijo v primerjavi s samim absorpcijskim spektrom. Instrumentalna farmacevtska analiza 11

12 Potek EPR meritve EPR Multipliciteta EPR signala - hiperfina interakcija Instrumentalna farmacevtska analiza 12

13 Hiperfina interakcija Hiperfina interakcija Elektron S (½) Jedro I (½) M s +½ M I +½ a M S =±½ -½ E 1 E 2 B -½ E = g BS z + (ha 0 )S z I z E = g BS z + (a)s z I z (ha 0 (Hz) a (G) preko g-faktorja) -½ +½ Selekcijsko pravilo M S = ±1 (elektron) M I = 0 (jedro) dublet E 1 = g B + a/2 E 2 = g B -a/2 E 1 E 2 = a Instrumentalna farmacevtska analiza 13

14 Elektron S (½) Jedro I (1) M s M I M S =±½ +½ a E 1 E 2 E 3 -½ triplet B E = g BS z + (ha 0 )S z I z E = g BS z + (a)s z I z (ha 0 (Hz) a (G) preko g-faktorja) Selekcijsko pravilo M S = ±1 (elektron) M I = 0 (jedro) E 1 = g B + a E 2 = g B E 3 = g B -a Hiperfina interakcija EPR signal se razcepi zaradi sosednjih jedrer To imenujemo hiperfine interakcije Nam da informacije o: Številu in identiteti jeder Razdalji od nesparjenega elektrona Interakcije s sosednjimi jedri E = g B B 0 M S + am s m I a = hiperfina konstanta sklopitve m I = jedrsko spinsko kvantno število a - izmerjena kot razdalja med centroma dveh signalov Instrumentalna farmacevtska analiza 14

15 Katera jedra vstopajo v interakcijo? Enaka selekcijska pravila kot pri NMR Vsak izotop vsakega elementa ima jedersko spinsko kvantno število osnovnega stanja, I ki ima vrednost n/2, n je celo število Izotopi s sodim atomskim številom in sodim masnim številom imajo I = 0, in nimajo EPR spektra 12 C, 28 Si, 56 Fe, Izotopi z lihim atomskim številom in sodim masnim številom imajo sod n 2 H, 10 B, 14 N, Izotopi z lihim masnim številom imajo lih n 1 H, 13 C, 19 F, 55 Mn, Katera jedra vstopajo v interakcijo? 1 H I =1/2 13 C I =1/2 14 N I =1 15 N I =1/2 High spin Fe(III) I = 5/2 Low spin Fe(III) I =1/2 63 Cu(II) I =3/2 55 Mn(II) I =5/2 95 Mo(V) I =5/2 97 Mo(V) I =5/2 61 Ni(III) I =3/2 51 V I =7/2 Instrumentalna farmacevtska analiza 15

16 Hiperfina interakcija primer H H mt Atomarni vodik: interakcija e - z jedrom (protonom) s spinom ½ Hiperfina interakcija Sklopitveni vzorci enaki kot pri NMR Pogosteje vidimo sklopitve z jedri s spinom večjim od ½ Število črt: 2NI + 1 N = število ekvivalentnih jeder I = jedersko spinsko kvantno število Določa samo število črt ne pa intenzitet Instrumentalna farmacevtska analiza 16

17 Hiperfina interakcija Relativne intenzitete so določene s številom jeder, ki vstopajo v interakcijo Če vstopa v interakcijo samo eno jedro Imajo vse črte enako intenziteto Če vstopa v interakcijo več jeder Distribucije izpeljane na podlagi spina Za spin ½ (najpogosteje), sledijo interakcije binominalni porazdelitvi Relativne intenzitete I = ½ N Relativne intenzitete 1 1 : 1 1 : 2 : 1 1 : 3 : 3 : 1 1 : 4 : 6 : 4 : 1 1 : 5 : 10 : 10 : 5 : 1 1 : 6 : 15 : 20 : 15 : 6 : 1 Instrumentalna farmacevtska analiza 17

18 Relativne intenzitete I = ½ Relativne intenzitete I = 1 N Relativne intenzitete 1 1 : 1 : 1 1 : 2 : 3 : 2 : 1 1 : 3 : 6 : 7 : 6 : 3 : 1 1 : 4 : 10 : 16 : 19 : 16 : 10 : 4 : 1 1 : 5 : 15 : 20 : 45 : 51 : 45 : 20 : 15 : 5 : 1 1 : 6 : 21 : 40 : 80 : 116 : 141 : 116 : 80 : 40 : 21 : 6 : 1 Instrumentalna farmacevtska analiza 18

19 Relativne intenzitete I = 1 Hiperfine interakcije primer 1 Primer: V(acetilacetonat) 2 Interakcija e - z vanadijevim jedrom Za vanadij, I = 7/2 Zato, 2NI + 1 = 2(1)(7/2) + 1 = 8 Pričakujemo, da bomo videli 8 črt enake intenzitete Instrumentalna farmacevtska analiza 19

20 Hiperfine interakcije primer 1 EPR spekter vanadil acetilacetonata Hiperfine interakcije primer 2 Primer: Benzen radikal anion [C 6 H 6 ] - Elektron je delokaliziran čez vseh šest ogljikovih atomov Sklaplja se s šestimi ekvivalentnimi vodikovimi atomi Zato, 2NI + 1 = 2(6)(1/2) + 1 = 7 Zato ima spekter sedem črt z relativnimi intenzitetami 1:6:15:20:15:6:1 Instrumentalna farmacevtska analiza 20

21 Hiperfine interakcije primer 2 EPR spekter benzen radikal aniona Hiperfine interakcije Sklopitve z več seti jeder: Prva sklopitev z najbližjim setom jeder Največja vrednost a Razcep vsake od teh črt zaradi sklopitve z naslednjim najbližjim jedrom Naslednja največja vrednost a Nadaljuj 2-3 vezi vstran od lokacije nesparjenega elektrona Instrumentalna farmacevtska analiza 21

22 Hiperfine interakcije primer 3 Primer: Pirazin anion radikal Elektron je delokaliziran čez obroč Sklaplja se z dvema ekvivalentnima jedroma N (I = 1) 2NI + 1 = 2(2)(1) + 1 = 5 Nato se sklaplja s štirimi ekvivalentnimi H (I = ½) 2NI + 1 = 2(4)(1/2) + 1 = 5 Zato mora biti spekter kvintet z intenzitetami 1:2:3:2:1 in vsaka od teh črt se mora razcepiti v kvintet z intenzitetami 1:4:6:4:1 Hiperfine interakcije primer 3 EPR spekter pirazin radikal aniona Instrumentalna farmacevtska analiza 22

23 EPR Primeri praktične uporabe EPR 5P 7P 10P 12P 12C 14P 1 mt Kvantitativna & kvalitativna analiza Kvantitativna analiza signala: intenziteta (h), površina pod krivuljo Kinetika redukcije nitroksidov Kvantifikacija paramagnetnih centrov d 1 d 0 d -1 h 1 h 0 h -1 Kvalitativna analiza signala: oblika signala, širina črt (d), a N Nitroksidni radikali poročajo o svoji okolici: kisik, polarnost, ph, viskoznost, urejenost (ureditveni parameter) a N g 0 Instrumentalna farmacevtska analiza 23

24 Nitroksidi kot merilci reduktivnega statusa tkiva EPR Intenziteta t ½ ~ min EPR aktiven EPR neaktiven Čas (min) Kinetika redukcije nitroksidnega radikala ksimetrija brez 2 prisoten zračni 2 5P 1 mt Instrumentalna farmacevtska analiza 24

25 ksimetrija + Na - C S R R R R S S S C - Na + S R R R S S S S S R R R R S S R C - Na + LiPc (Lithium Phthalocyanine) Spojina občutljiva na kisik preko (T 2 ) Vpliv kisika na širino črte EPR širina črte v (G) naklon = 8.9 mg / mmhg Kisik (p 2 ) Ilangovan, G., Li, H., Zweier, J.L., Kuppusamy, P. J. Phys. Chem. B 104, 4047 (2000); 104, 9404 (2000); 105, 5323 (2001) 21% Kisik 0 % dziv na kisik Zrak zrak zrak N 2 N čas (sec) Instrumentalna farmacevtska analiza 25

26 GSH vsebnost glutationa ph H N R N R 15 N 15 N Instrumentalna farmacevtska analiza 26

27 ph-občutljivi nitroksidi ph Instrumentalna farmacevtska analiza 27

28 ph Polarnost okolice Instrumentalna farmacevtska analiza 28

29 Viskoznost Anizotropija Kristal Viskozna raztopina Neviskozna raztopina Kristalinična trdna snov je rigiden material s translacijsko simetrijo na dolge razdalje (ponavljanje osnovnih celic) Paramagnetni center v trdnem materialu nima rotacijskih ali translacijskih prostostnih stopenj zato se izrazi anizotropija magnetnih interakcij Instrumentalna farmacevtska analiza 29

30 Dinamika v bioloških membranah rotacija vezi s rotacijska difuzija»wobbling«10-8 s protruzija 10-9 s flip-flop s oscilacija vezi s lateralna difuzija 10-7 s undulacija 10-7 s 1 s Anizotropija spinskih označevalcev v bioloških membranah Gibanje amfifilne spinske probe je v lipidnem dvosloju omejeno. π orbitala nitroksida z nesparjenim e - je usmerjena v prostoru. Instrumentalna farmacevtska analiza 30

31 Anizotropno vs. izotropno gibanje S je ureditveni parameter c = korelacijsko rotacijski čas Izotropno gibanje c = 4 r³ / 3kT [Debye] Ureditveni parameter (S) Instrumentalna farmacevtska analiza 31

32 Primer spinske sonde v celični membrani N P PP 5P 7P 10P N P N 5P 12P 12C 14P N N N P P P N 7P N 10P N 12P rder parameter S 0,75 0,70 0,65 0,60 0,55 0,50 0,45 1 mt liposomes erytocyte MCF-7 cells N 0,40 P 14P N 0, Position of doxyl group Simulacija molekulske dinamike Instrumentalna farmacevtska analiza 32

33 EPR dozimetrija Hidroksiapatit sestavlja: ~95% mase zobnega emajla 70-75% dentina 60-70% kasti Klinični EPR spektrometri MAGNETIC FLUX LINES PATIENT SPHERE F HMGENEITY MAGNET CILS Instrumentalna farmacevtska analiza 33

34 EPR Posebne metode, ki temeljijo na EPR Spinske pasti (an. spin traps) DMP, 5,5-dimetilpirolin-N-oksid H 3 C H 3 C N H R. H 3 C H 3 C N. H R nitron nitroksid (ni radikal) (radikal) Instrumentalna farmacevtska analiza 34

35 Spinske pasti (an. spin traps) Site directed spin labeling (SDSL) Metantiosulfonatni spinski označevalec (SL) specifično reagira z SH skupino AK metionin v proteinu. SL poroča o dinamiki in svoji okolici. Instrumentalna farmacevtska analiza 35

36 Site directed spin labeling (SDSL) SDSL metoda je uporabna zlasti za študij (trans)membranskih proteinov, ki jih ne moremo kristalizirati ali pa so preveliki za študij z NMR. Site directed spin labeling (SDSL) Vpliv gibljivosti (zgoraj) in magnetne dipolarne interakcije na EPR spekter nitroksida (spodaj). Magnetna dipolarna interakcija med dvema radikaloma (nitroksidnima spinskima označevalcema) prispeva k širitvi črt. Tako lahko izmerimo razdaljo (r) med dvema nitroksidoma. Instrumentalna farmacevtska analiza 36

37 Primer: Rodopsin Aktivacija rodopsina s svetlobo: model razporeditve vijačnic rodopsina v mirujočem (modra vijačnica zgoraj) in aktiviranem stanju (rdeča vijačnica spodaj). Vsak mutant vsebuje samo en (levo) ali dva (desno) SL, zaradi preglednosti pa so prikazani vsi. ΔM s je sprememba v mobilnosti SL po aktivaciji s svetlobo. EPR Imaging Histološka slika organa in in vivo EPR slika. Presek debla Instrumentalna farmacevtska analiza 37

38 EPR Imaging Magnetic Resonance Insights 2008: Instrumentalna farmacevtska analiza 38

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Spektroskopija elektronska paramagnetna resonanca (EPR) - spinsko označevanje in spinsko lovljenje pri študiju supramolekularnih sistemov

Spektroskopija elektronska paramagnetna resonanca (EPR) - spinsko označevanje in spinsko lovljenje pri študiju supramolekularnih sistemov Spektroskopija elektronska paramagnetna resonanca (EPR) - spinsko označevanje in spinsko lovljenje pri študiju supramolekularnih sistemov Janez Štrancar Laboratory of Biophysics, IJS / C AMASTE Zakaj EPR?

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Spektroskopija. S spektroskopijo preučujemo lastnosti snovi preko njihove interakcije z različnimi področji elektromagnetnega valovanja.

Spektroskopija. S spektroskopijo preučujemo lastnosti snovi preko njihove interakcije z različnimi področji elektromagnetnega valovanja. Spektroskopija S spektroskopijo preučujemo lastnosti snovi preko njihove interakcije z različnimi področji elektromagnetnega valovanja. Posamezna tehnika ima ime po območju uporabljenega elektromagnetnega

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Elektron u magnetskom polju

Elektron u magnetskom polju Quantum mechanics 1 - Lecture 13 UJJS, Dept. of Physics, Osijek 4. lipnja 2013. Sadržaj 1 Bohrov magneton Stern-Gerlachov pokus Vrtnja elektrona u magnetskom polju 2 Nuklearna magnetska rezonancija (NMR)

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

INSTRUMENTALNA FARMACEVTSKA ANALIZA

INSTRUMENTALNA FARMACEVTSKA ANALIZA INSTRUMENTALNA FARMACEVTSKA ANALIZA Vaje in seminarji Nace Zidar, Rok Frlan, Janez Mravljak, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Zoran Lavrič ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM FARMACIJA KAZALO 1. NMR-SPEKTROSKOPIJA...

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

antična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/

antična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/ ZGRADBA ATOMA 1.1 - DALTON atom (atomos nedeljiv) antična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/ dokaz izpred ~ 200 let Temelj so 3 zakoni: ZAKON O OHRANITVI MASE /Lavoisier, 1774/ ZAKON

Διαβάστε περισσότερα

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)

Διαβάστε περισσότερα

Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1. rešitev Schrödingerjeve enačbe za radialni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska

Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1. rešitev Schrödingerjeve enačbe za radialni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1 1 Vodikov atom 1.1 Kvantna števila 1. Pokaži, da je Y 20 (ϑ) = A(3 cos 2 ϑ 1) rešitev Schrödingerjeve enačbe za kotni del valovne funkcije. Kolikšna

Διαβάστε περισσότερα

MAGNETNI MATERIALI. 1. Mehkomagnetni materiali 2. Trdomagnetni materiali

MAGNETNI MATERIALI. 1. Mehkomagnetni materiali 2. Trdomagnetni materiali MAGNETNI MATERIALI 1. Mehkomagnetni materiali 2. Trdomagnetni materiali Magnetni materiali in njihove lastnosti Slika 5.1 Magnetenje različnih vrst snovi Magnetne lastnosti snovi v B = µ v H Permeabilnost

Διαβάστε περισσότερα

ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM

ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM Kemijske lastnosti elementov se periodično spreminjajo z naraščajočo relativno atomsko maso oziroma kot vemo danes z naraščajočim vrstnim številom. Dmitrij I. Mendeljejev,

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

OPŠTA TEORIJA ELEKTRONSKE PARAMAGNETNE REZONANCIJE

OPŠTA TEORIJA ELEKTRONSKE PARAMAGNETNE REZONANCIJE OPŠTA TEORIJA ELEKTRONSKE PARAMAGNETNE REZONANCIJE Elektronska paramagnetna rezonancija (EPR), takođe poznata kao elektronska spinska rezonancija (ESR) ili elektronska magnetna rezonancija (EMR), je rezonantna

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

Slika 5.1 Magnetenje različnih vrst snovi

Slika 5.1 Magnetenje različnih vrst snovi 5. Magnetni materiali in njihove lastnosti Če opazujemo različne snovi v magnetnem polju, lahko pri vsaki ugotovimo magnetne lastnosti. Glede na izraženost magnetnih lastnosti oz. glede na obnašanje snovi

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 10. Molekule Kovalentna vez

Poglavje 10. Molekule Kovalentna vez Poglavje 10 Molekule Atomi se vežejo v molekule. Vezavo med atomi v molkuli posredujejo zunanji - valenčni elektroni. Pri vseh molekularnih vezeh negativni naboj elektronov posreduje med pozitinvimi ioni

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Gradniki TK sistemov

Gradniki TK sistemov Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

logo.pdf Oddelek za fiziko Avtor: Marjeta Tušek Ljubljana,

logo.pdf Oddelek za fiziko Avtor: Marjeta Tušek Ljubljana, logo.pdf Oddelek za fiziko Avtor: Marjeta Tušek Ljubljana, 1 Kazalo 1 UVOD 3 2 OSNOVE JEDRSKE MAGNETNE RESONANCE 3 2.1 Magnetne lastnosti jeder in resonanca............... 3 2.2 Radiofrekvenčni pulz.........................

Διαβάστε περισσότερα

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU Equatio n Section 6Vsebina poglavja: Navor kot vektorski produkt ročice in sile, magnetni moment, navor na magnetni moment, d'arsonvalov ampermeter/galvanometer.

Διαβάστε περισσότερα

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA 2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI (I deo)

IZVODI ZADACI (I deo) IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

4. Z električnim poljem ne moremo vplivati na: a) α-delce b) β-delce c) γ-žarke d) protone e) elektrone

4. Z električnim poljem ne moremo vplivati na: a) α-delce b) β-delce c) γ-žarke d) protone e) elektrone 1. Katera od naslednjih trditev velja za katodne žarke? a) Katodni žarki so odbijajo od katode. b) Katodni žarki izvirajo iz katode c) Katodni žarki so elektromagnetno valovanje z kratko valovno dolžino.

Διαβάστε περισσότερα

ANALITIČKA KEMIJA II BOLTZMANNOVA RASPODJELA. nositelj: prof.dr.sc. P. Novak održao: doc.dr.sc.t. Jednačak; ak.god. 2017/18.

ANALITIČKA KEMIJA II BOLTZMANNOVA RASPODJELA. nositelj: prof.dr.sc. P. Novak održao: doc.dr.sc.t. Jednačak; ak.god. 2017/18. ANALITIČKA KEMIJA II BOLTZMANNOVA RASPODJELA nositelj: prof.dr.sc. P. Novak održao: doc.dr.sc.t. Jednačak; ak.god. 2017/18. Ludwig Boltzmann rođen umro boravio nacionalnost struka 20. veljače 1844. Beč

Διαβάστε περισσότερα

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10 0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P

Διαβάστε περισσότερα

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto S53WW Meritve anten RIS 2005 Novo Mesto 15.01.2005 Parametri, s katerimi opišemo anteno: Smernost (D, directivity) Dobitek (G, gain) izkoristek (η=g/d, efficiency) Smerni (sevalni) diagram (radiation pattern)

Διαβάστε περισσότερα

Obrada signala

Obrada signala Obrada signala 1 18.1.17. Greška kvantizacije Pretpostavka je da greška kvantizacije ima uniformnu raspodelu 7 6 5 4 -X m p x 1,, za x druge vrednosti x 3 x X m 1 X m = 3 x Greška kvantizacije x x x p

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Mehanizem feromagnetnih domen in magnetne aplikacije

Mehanizem feromagnetnih domen in magnetne aplikacije Seminar- 4. letnik Mehanizem feromagnetnih domen in magnetne aplikacije Avtor: Jože BUH Mentor: Dr. Denis ARČON 7. januar 2011 Povzetek Za permanentne (trde) magnete je značilno, da ostanejo namagneteni,

Διαβάστε περισσότερα

12 Slikanje z jedrsko magnetno resonanco

12 Slikanje z jedrsko magnetno resonanco 12 Slikanje z jedrsko magnetno resonanco Pri tej vaji bomo spoznali, da so nekatera atomska jedra magnetni dipoli, in predstavili njihovo obnašanje v zunanjem magnetnem polju. Seznanili se bomo tudi s

Διαβάστε περισσότερα

11 Slikanje z jedrsko magnetno resonanco

11 Slikanje z jedrsko magnetno resonanco 11 Slikanje z jedrsko magnetno resonanco Pri tej vaji bomo spoznali, da so nekatera atomska jedra magnetni dipoli, in predstavili njihovo obnašanje v zunanjem magnetnem polju. Seznanili se bomo tudi s

Διαβάστε περισσότερα

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000, PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,

Διαβάστε περισσότερα

Elementi spektralne teorije matrica

Elementi spektralne teorije matrica Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena

Διαβάστε περισσότερα

Specifičnost spektrov. Princip emisijske spektrometrije. Atomizacija in vzbujanje

Specifičnost spektrov. Princip emisijske spektrometrije. Atomizacija in vzbujanje Princip emisijske spektrometrije Emisijska spektrometrija temelji na nastanku in detekciji spektrov, ki so posledica radiacijske deekscitacije vzbujenih elektronov. Pri teh procesih sodelujejo zunanji

Διαβάστε περισσότερα

e 2 4πε 0 r i r j Ze 2 4πε 0 r i j<i

e 2 4πε 0 r i r j Ze 2 4πε 0 r i j<i Poglavje 9 Atomi z več elektroni Za atom z enim elektronom smo lahko dobili analitične rešitve za lastne vrednosti in lastne funkcije energije. Pri atomih z več elektroni to ni mogoče in se moramo zadovoljiti

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA

STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA Katedra za elektroniku Elementi elektronike Laboratorijske vežbe Vežba br. 2 STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA Datum: Vreme: Studenti: 1. grupa 2. grupa Dežurni: Ocena: Elementi elektronike -

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa? TET I.1. Šta je Kulonova sila? elektrostatička sila magnetna sila c) gravitaciona sila I.. Šta je elektrostatička sila? sila kojom međusobno eluju naelektrisanja u mirovanju sila kojom eluju naelektrisanja

Διαβάστε περισσότερα

Molekularna spektrometrija

Molekularna spektrometrija Molekularna spektrometrija Absorpcija Fluorescenca Pojavi v snovi (posledica interakcije EM valovanje- snov): Elektronski prehodi Vibracije Rotacije Spekter Izvor svetlobe prizma Spekter Material, ki deloma

Διαβάστε περισσότερα

PRENOS SIGNALOV

PRENOS SIGNALOV PRENOS SIGNALOV 14. 6. 1999 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare Za mnoge reakcije vrijedi Arrheniusova jednadžba, koja opisuje vezu koeficijenta brzine reakcije i temperature: K = Ae Ea/(RT ). - T termodinamička temperatura (u K), - R = 8, 3145 J K 1 mol 1 opća plinska

Διαβάστε περισσότερα

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov 28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda

Διαβάστε περισσότερα

dt 2 I tretiramo kvantno-mehani ki, pokazati da vaºi

dt 2 I tretiramo kvantno-mehani ki, pokazati da vaºi Kvantna mehanika zadaci sa pro²lih rokova, emineter.wordpress.com Pismeni ispit, 31. avgust 015. 1. Kruti rotator u ravni momenta inercije I i elektri nog dipolnog momenta d se nalazi u elektri nom polju

Διαβάστε περισσότερα

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri 1 1 Zadatak 1b Čisto savijanje - vezano dimenzionisanje Odrediti potrebnu površinu armature za presek poznatih dimenzija, pravougaonog

Διαβάστε περισσότερα

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI FMF, oddelek za fiziko seminar Laser na proste elektrone

UNIVERZA V LJUBLJANI FMF, oddelek za fiziko seminar Laser na proste elektrone UNIVERZA V LJUBLJANI FMF, oddelek za fiziko seminar Laser na proste elektrone Bojan Žunkovič mentor: doc. dr. Matjaž Žitnik 7. maj 2007 Povzetek V preteklosti je bilo sinhrotronsko sevanje pri pospeševanju

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Nuklearna Magnetna Rezonancija NMR

Nuklearna Magnetna Rezonancija NMR ANALITIČKA KEMIJA II uvodno predavanje općenito uzorkovanje; norme i standardi; intelektualno vlasništvo STATISTIKA osnove EKSTRAKCIJA, KROMATOGRAFIJA - osnove ELEKTROANALITIČKE METODE BOLTZMANNOVA RAZDIOBA

Διαβάστε περισσότερα

ΦΑΣΜΑΤΟΣΚΟΠΙΑ ΗΛΕΚΤΡΟΝΙΑΚΟΥ ΠΑΡΑΜΑΓΝΗΤΙΚΟΥ ΣΥΝΤΟΝΙΣΜΟΥ (EPR)

ΦΑΣΜΑΤΟΣΚΟΠΙΑ ΗΛΕΚΤΡΟΝΙΑΚΟΥ ΠΑΡΑΜΑΓΝΗΤΙΚΟΥ ΣΥΝΤΟΝΙΣΜΟΥ (EPR) ΦΑΣΜΑΤΟΣΚΟΠΙΑ ΗΛΕΚΤΡΟΝΙΑΚΟΥ ΠΑΡΑΜΑΓΝΗΤΙΚΟΥ ΣΥΝΤΟΝΙΣΜΟΥ (EPR) Τι μελετάμε; Ελεύθερες ρίζες σε στερεά, υγρά ή αέρια Άτομα με μη συμπληρωμένη εξωτερική στοιβάδα (Η, Ν) ή μόρια με ασύζευκτα e Ιόντατωνμετάλλωνμετάπτωσηςπου

Διαβάστε περισσότερα

Atomi, molekule, jedra

Atomi, molekule, jedra Atomi, molekule, jedra B. Golli, PeF 25. maj 2015 Kazalo 1 Vodikov atom 5 1.1 Modeli vodikovega atoma........................... 5 1.2 Schrödingerjeva enačba za vodikov atom.................. 5 Nastavek

Διαβάστε περισσότερα

Mehurčki v zvočnem polju: Bjerknesove interakcije

Mehurčki v zvočnem polju: Bjerknesove interakcije Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Mehurčki v zvočnem polju: Bjerknesove interakcije Seminar Avtor: Nika Oman Mentor: prof. dr. Rudolf Podgornik Ljubljana, september

Διαβάστε περισσότερα

1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni

1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni 1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni drči Pri vaji opazujemo lastna nihanja molekul CO in CO 2 na preprostem modelu na zračni drči. Pri molekuli CO 2 se omejimo na lastna nihanja, pri

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove. Klasifikacija blizu Teorema Neka je M Kelerova mnogostrukost. Operator krivine R ima sledeća svojstva: R(X, Y, Z, W ) = R(Y, X, Z, W ) = R(X, Y, W, Z) R(X, Y, Z, W ) + R(Y, Z, X, W ) + R(Z, X, Y, W ) =

Διαβάστε περισσότερα

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri

Διαβάστε περισσότερα

Kvantni delec na potencialnem skoku

Kvantni delec na potencialnem skoku Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:

Διαβάστε περισσότερα

KEMIJA PRVEGA LETNIKA

KEMIJA PRVEGA LETNIKA KEMIJA naravoslovna znanost oz. veda, ki proučuje zakonitosti v naravi družboslovje proučuje zakonitosti v medčloveških odnosih matematika je veda, ki služi kot pripomoček k drugim naravoslovnim in družboslovnim

Διαβάστε περισσότερα

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f 2. Nule i znak funkcije; presek sa y-osom IspitivaƬe

Διαβάστε περισσότερα

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA : MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp

Διαβάστε περισσότερα

Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design

Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design Supplemental Material for Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design By H. A. Murdoch and C.A. Schuh Miedema model RKM model ΔH mix ΔH seg ΔH

Διαβάστε περισσότερα

Eksperimenti iz Atomov, molekul in jeder

Eksperimenti iz Atomov, molekul in jeder Eksperimenti iz Atomov, molekul in jeder Gregor Bavdek, Bojan Golli, Matjaž Koželj Pedagoška fakulteta UL Ljubljana 2017 Kazalo 1 Franck-Hertzov poskus 2 2 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na

Διαβάστε περισσότερα

Atomi, molekule, jedra

Atomi, molekule, jedra Atomi, molekule, jedra B. Golli, PeF 25. maj 2015 Kazalo 1 Vodikov atom 5 1.1 Modeli vodikovega atoma............................. 5 1.2 Schrödingerjeva enačba za vodikov atom.................... 5 Nastavek

Διαβάστε περισσότερα