LOVEC IZ VSEBINE: LOVNE DOBE: Ur. list, 101/

Transcript

1 LOVEC Revija za lovstvo, lovsko kinologijo in varstvo narave Letnik LXXXVIII., øt. 5 maj veliki traven Glasilo izdaja Priprava za tisk Delo Repro, d.d. Tisk Euroadria, d.o.o., v Ljubljani Poøtnina je plaœana pri poøti 1102 Ljubljana UREDNIØKI ODBOR: Glavni urednik Janez Œernaœ Odgovorni urednik Boris Leskovic Bojan Avbar, Tomaæ Burazer, Franc Œernigoj, Romana Erhatiœ Øirnik, Janez Hartman, Boris Kryøtufek, Marjan Toø Lektorica in korektorica Marjetka Øivic Tehniœni urednik Milan Samar Tajnica uredniøtva Eva Strajnar Lovec izhaja praviloma vsak mesec. Ta øtevilka je izøla v izvodih. Po zakonu o DDV je glasilo LOVEC obdavœeno po 8,5% stopnji. Besedila za objavo obvezno poøljite tudi po u (ali na disketi + izpis), uradne dopise, potrjene z æigom in podpisom odgovorne osebe ZLD/LD, in fotografije pa v originalu ali na CD. Pripiøite tudi svojo telefonsko øtevilko. Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo! Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 p.p Ljubljana lovec@lovska-zveza.si Tel.: (01) Faks: (01) Predstavitvene strani LZS: Cene malih oglasov: do 15 besed 1000 SIT, od 15 do 25 besed 1300 SIT, od 25 do 30 besed 1500 SIT. Za vsako nadaljnjo besedo 50 SIT. Male oglase je treba poslati pisno in plaœati vnaprej na transakcijski raœun Lovske zveze Slovenije, Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: IZ VSEBINE: J. Œernaœ: Srnjad je naøa najpogostejøa in temeljna divjad 216 IZ DNEVNEGA TISKA 217 MNENJA IN PREDLOGI 219 F. Avberøek: V katerem grmu tiœi zajec? 219 T. Kriæ: Ali morda øe vedno tavamo po brezpotjih veœne poti? 220 C. Øtrumbelj: Sramotno praznovanje 221 J. Œernaœ: Naø intervju - Lovci so raziskovalcem lahko v veliko pomoœ 223 J. Hartman: Kaj novega ponujajo oroæarji sveta 226 B. Kræe: Dvanajst mesecev v praøiœjem revirju (II.) 229 M. Marenœe: Ali bo jelenjad izpodrinila gamsa? 230 PO LOVSKEM SVETU 232 J. Mehle: 52. generalna skupøœina CIC 232 J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska 234 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 235 M. Mikliœ: Na medvedjem sledu 235 LOVSKA ORGANIZACIJA 238 B. Vasa: Ocena lanskega izobraæevanja v lovstvu 238 B. Leskovic: Veljku Variåaku prestiæna nagrada Venatoria N. Lapuh: 30 let pobratenja LD Ponikva in Begunjøœica 240 M. Bauman: Kaj pa dolgoletno zavzeto delo v LD? 241 A. Krapeæ: Øe zdaleœ nismo vsega dorekli! 241 S. Mirtiœ: Lovci, predvsem pa kulturniki 242 A. Krapeæ: Ustanovni zbor Zahodnovisokokraøkega LUO 242 J. Marhl: Bazenska lovska razstava na Remøniku 243 F. Rotar: Lovska razstava LGB Slovenj Gradec v Mislinji 243 V. Novak: Med razstavljavci prviœ kar tri slovenska podjetja 244 M. Toø: V LD Dobrova so skrbni varuhi divjadi in narave 244 JUBILANTI 245 MLADI PIØEJO 247 LOVSKI OPRTNIK 248 S. Grl:»Praøiœ leæi!«248 A. Mariœ: Uplenjen rakunasti pes ali enok 249 B. Æerdin: Uspeøno delo LD Grad - Kuzma 250 E. Kraøna: Kongres ornitologov Slovenije ob 25-letnici DOPPS 250 J. Papeæ: Strah ima velike oœi 251 M. Erzar: Kulinariœni kotiœek 252 Uredniøtvo: Prve tri telemetriœne ovratnice na medvedih æe delujejo 253 V SPOMIN 254 LOVSKA KINOLOGIJA 255 S. Vale: Za vsa loviøœa primeren goniœ 255 B. Tucoviœ: Krvosledniøtvo ali kako malo je potrebno za lovsko praviœen lov 256 M. Æigon: Pomoœ pri iskanju obstreljene divjadi vam nudijo 258 KZS: Predvidena legla lovskih psov 259 SLIKA NA NASLOVNICI: Srnjak Capreolus capreolus Foto: Foto Spring MB Foto: S. Lavriœ Diana LOVNE DOBE: Ur. list, 101/ Srna srnjak, lanøœak: srna, mladiœi obeh spolov: mladica: Navadni jelen jelen: koøuta, teleta obeh spolov: junica, lanøœak: Damjak damjak: koøuta in teleta obeh spolov: junica, lanøœak: Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in jagnjeta obeh spolov: ovca: Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov, enoletni obeh spolov: Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov, enoletni obeh spolov: Divji praøiœ merjasec: svinja: ozimci in lanøœaki obeh spolov: Poljski zajec: Kuna belica, kuna zlatica: Jazbec: Lisica: Rakunasti pes (enok): Navadni polh: Alpski svizec: Piæmovka: Nutrija: Fazan: Poljska jerebica (gojena): Raca mlakarica: Øoja: Sraka: Siva vrana:

2 Srnjad je naøa najpogostejøa in temeljna divjad Srnjad æivi v vseh slovenskih loviøœih od morja do visokogorja, je skoraj povsod tudi najpogostejøa divjad ter zanimiva lovna vrsta. Kot rastlinojeda vrsta je zelo odvisna od æivljenjskega prostora, ki ga oblikujejo in vzdræujejo kmetje in gozdarji. Zaradi prehranskih potreb dokaj moœno vpliva na obnovo gozdov, v prehranski verigi pa je najpomembnejøa vrsta za prehrano ter s tem tudi za ohranitev zveri. Temu primerno bi morala biti srnjad deleæna tudi skrbi in nalog lovskih organizacij ter lovcev. Vedno in povsod! Zato je primerno, da obnovimo vsaj nekaj resnic o srnjadi. S prvim majem se namreœ pri nas zaœne lov na srnjaka, ki traja vse do konca oktobra. Po novem zakonu o divjadi in lovstvu je dovoljen lov na srno mladico tudi od prvega maja pa vse do konca leta, na srno in mladiœe pa od prvega septembra do konca leta. Marsikateri lovec, øe posebno starejøi, teh pa je æe kar veœina, ima verjetno pomisleke ob tako raztegnjenih lovnih dobah, øe posebno glede srne mladice. Pri lovu na srne mladice je potrebno veliko znanja in pazljive presoje, predvsem pa lovska praksa, da pravilno loœimo mladico od srne, ki ima lahko nekje v bliæini prikritega mladiœa. Pri tem velja opozoriti na prvo zapoved lovske praviœnosti, da se je treba vedno vzdræati strela, œe nisi res trdno prepriœan! Predniki srne so se izoblikovali æe pred milijoni let, fosilni ostanki pa dokazujejo, da je srna imela zdajønjo podobo æe pred milijonom let. Evropska vrsta je dandanes razøirjena od toplega Sredozemlja do hladne Skandinavije ter od atlantskih do kaspijskih morskih obal. Zanimive in pouœne so ugotovitve na podlagi pisnih podatkov, ki kaæejo, kako so populacije srnjadi v razliœnih obmoœjih ter v razliœnih œasovnih obdobjih doæivljale vzpone in padce, predvsem zaradi œlovekovega vpliva na njen æivljenjski prostor ter tudi zaradi lova v razliœnih druæbenih razmerah. Tako na primer kaæejo podatki o odstrelu divjadi na koœevskem veleposestvu za obdobje med letoma 1768 in 1778, da je bilo v teh desetih letih uplenjenih samo 6 glav srnjadi (!), 31 glav jelenjadi ter 82 volkov in 25 medvedov. Seveda je razlogov veœ, vendar so bile za tak odstrel gotovo odloœilne takratne razmere v æivljenjskem prostoru. Obseæni in strnjeni gozdovi jelke in bukve, ki takrat v veleposestniøki lasti øe niso poznali sekire, so bili skoraj brez podrasti in zeliøœnega sloja. Zveri in zime, ki so bile takrat edine gojitvene smernice, so med srnjadjo zelo in nezmotljivo œistile, da je ostajala le najmoœnejøa. Zato pa je bila leta 1890 za to loviøœe ugotovljena in zabeleæena povpreœna teæa oœiøœene srnjadi, verjeli ali ne, kar 28 kg, neoœiøœene pa 35 kg! V svojem æivljenjskem prostoru potrebuje srnjad grmovje ter bogato podrast s travami in zeliøœi. Odkar imamo zapisane podatke, se je na naøem ozemlju vedno veœala øtevilœnost srnjadi, s tem pa tudi odstrel, kadar so se zaradi druæbenih in ekonomskih razmer poveœale seœnje gozdov. Tako je bilo tudi v drugi polovici 19. stoletja, ob koncu druge svetovne vojne Na pribliæno enem milijonu hektarjev Kranjske je leta 1874 takratno ministrstvo ugotovilo odstrel samo 806 glav srnjadi, kar je 0,8 glave na 1000 ha, leta 1881 æe 1,17 glave, leta 1913 pa 3,86 glave na 1000 ha povrøine. Srnjad so streljali s øibrami na brakadah in vse po vrsti, kar je priølo pred puøko. Drugi odloœilen dejavnik za øtevilœnost pa so øirøe druæbene razmere, ki doloœajo pravico do lova, urejenost in strokovnost lovstva, nadzor loviøœ Revolucije in vojne kruto poseæejo v æivljenje ljudi, kaj øele divjadi. Po marœni revoluciji leta 1848 je ljudstvo najprej udarilo po fevdalni gosposki, nato pa øe huje po divjadi, da so bila loviøœa popolnoma opustoøena. Podobno je bilo po letu 1919, ko je bilo konec prve svetovne vojne, odvræeno oroæje pa razgrabljeno, da so ga uporabljali za lov øe do naslednje svetovne vojne. Po 2. svetovni vojni je nova oblast dobro uredila lovstvo, ko je ustanovila velika loviøœa, uvedla naœrtovanje z divjadjo, ki je postala druæbena (dræavna) lastnina, uvedla prostovoljno delo in samonadzor. To se kaæe tudi v tem, da se je od leta 1956 do leta 1971 øtevilœnost srnjadi poveœala kar za trikrat! V Sloveniji je bilo na koncu tega obdobja odstreljeno æe 7,82 glave na 1000 hektarjev povrøine. V sto letih se je torej pri nas odstrel srnjadi v povpreœju poveœal od 0,8 na 7,8 glave! Toda ob tem se kaæe poduœiti in zamisliti, kaj vse se je v teh sto letih zgodilo in spremenilo v naravi, druæbi in lovstvu Iz vsega napisanega poskuøajmo potegniti vsaj nekaj zakljuœkov za zdajønjo rabo ter za nadaljnje odnose do srnjadi. Prva trdna ugotovitev je, da ima narava vedno prav, ko brez œustev in po svojih merilih uravnava æivljenje krajine ter populacije divjadi raznih vrst v njej. Narava ima sicer vedno prav, toda kaj nam pomaga taka ugotovitev, œe pa je œlovek s svojimi interesi in posegi povsod prisoten. Temeljna strategija narave za trajno ohranitev srnjadi je namreœ naravna selekcija, ki z ujmami in zvermi sproti izloœa vse, kar bi s preæivetjem økodilo ohranitvi populacije in okolja. Zato je tako pomembno znanje za pravilno sestavo in viøino odstrela srnjadi ter ukrepi za ohranjanje velikih zveri. Druga nesporna ugotovitev pa je, da je øtevilœnost populacij srnjadi zelo odvisna od prehranskih in bivalnih razmer, na katere pa lovci ne moremo neposredno vplivati. Zato v novem zakonu o divjadi in lovstvu dræava v VI. delu zakona omejuje posege v okolje divjadi, kar je odloœilno za srnjad z majhnim æivljenjskim prostorom. Temeljni pogoj za vse to in øe za marsikaj drugega pa je, da so druæbene razmere take, da dræava zagotavlja ohranjanje narave s trajnostno rabo, da se spoøtujejo in uveljavljajo zakoni ter znanje. Tudi na podroœju lovstva. Mag. Janez Œernaœ, glavni urednik 216

3 IZ DNEVNEGA TISKA PTICE, ZRCALO DOGAJANJ V NARAVI Nedeljski, (Tatjana Pihlar). Ornitolog Tomaæ Miheliœ je v pogovoru za tednik dejal, da imamo Slovenci radi ptice. Vrana je ena najbolj pametnih ptic, a tudi srake, øoje in krokarji ne zaostajajo za njo. Slovenski seznam ogroæenih ptic kaæe, da so ptice najbolj ogroæene prav zaradi kmetijstva. Na vpraøanje o vetrnicah je odgovoril, da ornitologi ne nasprotujejo vetrnicam nasploh, temveœ vetrnicam na Volovji rebri, ki je zelo pomembna za ptice, saj jih tam na nekaj kilometrih æivi kar okoli sedemdeset vrst. Nekaj dni prej je dnevnik objavil tudi œlanek o kormoranih. V njem lahko preberemo tole misel Lucijana Rejca, predsednika Ribiøke druæine Tolmin:»Dovolj nam je soljenja pameti uradnikov na ministrstvih, ki odloœajo o naøih vodah, o kormoranih in øe o œem. Ali smo v tej dræavi res obsojeni na vlogo Indijancev, œe ne æivimo v Ljubljani? Ali bo Ministrstvo za kmetijstvo øe kar naprej dopuøœalo genetsko onesnaæevanje voda zgornjega Posoœja?«O kormoranih je pisal tudi Kmeœki glas. Agencija RS za okolje je izdala dovoljenje za posege v populacijo velikega kormorana.»uspeh projekta je odvisen izkljuœno od dobre volje lovcev ter iznajdljivosti in taktiœnosti prizadetih ribiœev,«pravi predsednik Ribiøke zveze Slovenije Borut Jerøe. KDO POBIJA PSE? Primorske novice, Tajnik LD Goran Øuler se odziva na œlanek v Primorskih novicah, v katerem novinar œlana LD Œezsoœa dolæi za smrt dveh psov. Œlan LD Œezsoœa je res pokonœal meøanko istrskega goniœa, pokonœal pa jo je s soglasjem lastnika, ki je œlan iste lovske druæine. Psiœka je namreœ v eni noœi zelo obgrizla øtiri ovce, ki so se pasle v ogradi za vasjo, in ena je pozneje poginila. Pri tem je treba dodati, da psiœka ni bila cepljena proti steklini in da se je veœkrat povsem neovirano gibala po vasi in loviøœu. Zgodba o drugem ustreljenem psu pa je kratko malo izmiøljena, piøe v odzivu. LOVCI ŒAKAJO NA DRÆAVO Veœer, (Darja Lukman Æunec). Œlani LD Jurøinci so javnosti podrobneje predstavili problem, pred katerega jih je postavila nova lovska zakonodaja. Z vladno uredbo o doloœitvi lovnih obmoœij po novem zakonu o divjadi in lovstvu so namreœ na predlog Zavoda RS za gozdove, Obmoœne enote v Mariboru, njihovo dosedanje loviøœe skoraj prepolovili, da bi tako ustregli novonastalima lovskima druæinama, œeprav je to obmoœje prej spadalo pod jurøinsko loviøœe. S prijavo obeh lovskih druæin, jurøinske in vitomarøke, ki se potegujeta za isto obmoœje, naj bi dosegli, da dræavni uradniki razreøijo spor, ki so ga»zakrivili«z vladno uredbo. Ob tem naj omenimo øe œlanek, objavljen v Dnevniku, v katerem je med drugim zapisano, da so se na Lovski zvezi Slovenije z novinarsko konferenco odloœili opozoriti na prepoœasno sprejemanje aktov o podeljevanju koncesijskih pogodb za upravljanje loviøœ. Œe koncesijskih pogodb ne bodo podpisali pravoœasno, bo po mnenju predsednika LZS Bojana Lepiœnika nastalo»nezakonito stanje, ki bo povzroœilo nepredvidljive posledice v naravi, za kar pa LZS ne more odgovarjati«. Œlanek s podobno vsebino je objavil tudi Matjaæ Gregoriœ v Gorenjskem glasu. Lovci upajo, da bo vlada uresniœila obljubo, ki jo je pred nedavnim izrekel predsednik vlade Janez Janøa, da bodo sprejeti vsi potrebni podzakonski akti veljavnih zakonov, tudi v primerih, ko se vlada z njimi v celoti ne strinja. Predsednik LZS meni, da je zdaj najpomembneje, da se vzpostavi koncesijsko razmerje med upravljavci in dræavo. V spornih primerih pa naj bi v pogodbe zapisali, da bodo v primeru nereøenih vpraøanj opravljeni ponovni pregledi in po potrebi tudi popravki ZAØŒITNIKI ÆIVALI PROTI FAZANERIJI Mladina, (Vanja Pirc). Zadnje œase so œlani obalnega druøtva proti muœenju æivali veœkrat javno opozorili, naj bi na farmi fazanov, ki jo imajo lovci v Boninih pri Kopru, muœili æivali. Opozarjali so, da lovci veœ tisoœ fazanov gojijo na premajhnem prostoru in da so fazani divje in v naravi æiveœe æivali, lovci pa jih redijo kot domaœe, potem pa jih izpustijo v naravo le zato, da bi jih ubili. Upravitelj fazanerije Rajko Muæeviœ vse oœitke zavraœa, obenem pa aktivistom oœita, da si njihove farme v zadnjih dveh letih, odkar sluæbuje tam, niso ogledali niti enkrat. Trdi, da je v fazaneriji dovolj prostora tudi takrat, ko so zmogljivosti povsem zasedene. Tudi na kmetijskem ministrstvu ne vidijo niœ spornega v tem, da lovci v obori gojijo divje æivali, ker tako»popolnijo«øtevilo teh divjih ptic. O vpraøanju, ali koprski lovci res muœijo fazane, je pisalo tudi Nedelo. Sporni naj bi bili predvsem plastiœni øœitniki, ki prepreœujejo, da bi se fazani med seboj poklali (kljuvali). Lovci so œlane obalnega druøtva proti muœenju æivali pozvali, naj sodelujejo pri nameøœanju plastiœnih øœitnikov in se ob tem prepriœajo, da lovci s tem nikakor ne muœijo fazanov. Foto: J. Pojbiœ Diana 217

4 IZ DNEVNEGA TISKA Foto: M. Rovøœek Diana NOVA ORGANIZIRANOST LOVCEV NA GORENJSKEM Gorenjski glas, (Cveto Zaplotnik). V œasniku smo prebrali poroœilo o novi organiziranosti lovcev na Gorenjskem. Po novem zakonu o divjadi in lovstvu se morajo namreœ upravljavci loviøœ v lovskoupravljalskem obmoœju zdruæiti v obmoœno zdruæenje. Na gorenjskem obmoœju so to æe storili in za prvega predsednika zdruæenja izvolili Antona Øubica, sicer stareøino Lovske druæine Joøt - Kranj. Obmoœno zdruæenje se bo ukvarjalo s strokovnimi vpraøanji divjadi in lovstva. Jasmina Detela je v Veœeru poroœala o lovski razstavi v Domu borcev v Øentjanæu, ki jo je v øtirih dneh obiskalo veœ kot tisoœ ljudi. GARJE ZMANJØUJEJO ØTEVILO GAMSOV Delo, (Tomaæ Branc). Garje se pojavljajo kar na 80 odstotkih slovenskega alpskega in predalpskega sveta, ki ga naseljuje gams. Najveœje»œisto«obmoœje je Pohorje. Bolezen izbruhne nenadoma in prizadene velik odstotek æivali. Lovci so v treh desetletjih spremljanja bolezni naøli okoli poginulih æivali, poznavalci pa ocenjujejo, da jih je v tem œasu zaradi garij poginilo kakih Direktor uprave TNP Janez Bizjak pravi, da øtevilœno stanje posamezne divjadi znotraj meja parka uravnava narava sama. Lovci se s tem nikakor ne strinjajo, saj so prepriœani, da se æivali brez njihovih posegov preveœ namnoæijo. Dr. Andrej Oreønik z Biotehniøke fakultete pa na temelju raziskav dokazuje, da se garje pojavljajo skoraj izkljuœno na apnenœastih tleh in tam, kjer æivali s hrano dobijo preveœ kalcija in premalo fosforja.»œe bi domaœe æivali krmili tako, bi sicer preæivele, zelo pa bi bila motena kakovost njihovega æivljenja in razmnoæevanje,«øe dodaja. * * * Lovsko druøtvo Doberdob in predsednik Karlo Furlan sta lovca in gostinca Matjaæa Erzarja - Matiœka, znanega gorenjskega kuharja, povabila v Slovenski deæelni zavod na Fernetiœe, kjer bo v tamkajønji kuharski øoli predstavil del divjaœinskih receptov, konec leta pa bo izøla tudi njegova knjiga o pripravi in kuhi divjaœine. Pa naj øe kdo reœe, da je na Gorenjskem premalo kuharske spretnosti! Marjan Toø je v Veœeru poroœal, da so sneæne padavine in nizke temperature poslabøale naravne razmere za divje æivali. V lovskih druæinah so zato okrepili dopolnilno zimsko krmljenje divjadi, s katerim so zlasti v predelih z najdebelejøo sneæno odejo izdatno pomagali æivalim pri iskanju hrane.»za domæalsko æupanjo in veœino tamkajønjih svetnikov je poslovni razvoj obœine pomembnejøi od varovanja narave, izjema so samo zeleni in posamezni svetniki,«je zapisano v podnaslovu œlanka v Delu. Mitja Kersnik iz strokovnih sluæb Lovske zveze Slovenije glede poslovne cone Æelodnik ugotavlja, da se v Sloveniji ne zgledujemo po izkuønjah drugih evropskih dræav. Veœji del cone namreœ sodi v tako imenovano ekoloøko pomembno obmoœje, v katerem je prepoznanih devet redkih in ogroæenih habitatnih tipov, 14 rastlinskih in 87 æivalskih vrst z rdeœega seznama. Ko je Dnevnik poroœal o poæaru v veœstanovanjski hiøi v Hrpeljah, je opozoril, da je imel eden izmed stanovalcev, ki je lovec, v stanovanju shranjenega nekaj lovskega oroæja. Zaradi visoke temperature se je strelivo vægalo, kar je ogroæalo gasilce. Ob tem se je ponovno postavilo vpraøanje, kje in kako lovci shranjujejo svoje oroæje. Revija Demokracija je v øtevilki 10 obøirno pisala, kako je potekal postopek izdelave in pridobitve lovske izkaznice. Nov je predlog, da bi morali zaradi prepreœevanja podobnih nesporazumov sprejeti poseben pravilnik, ki bi natanœno opredeljeval merila, kakøna naj bo izkaznica. Predsednik LZS Bojan Lepiœnik je obljubil, da bodo to storili kmalu. In øe zadnja vest: na avtocesti med Postojno in Uncem je v sredo zjutraj, 30. marca, 39-letni voznik iz okolice Kopra zbil medveda. Voznik jo je menda sreœno odnesel, avto pa je popolnoma uniœen. Za mrcino, ki je ranjena odhlaœala s ceste, so morali poskrbeti lovci. STEKLINA NA OBMOŒJU SLOVENIJE V obdobju od 1. do 31. marca 2005 je bilo z obmoœja 53 obœin v naøi dræavi laboratorijsko preiskanih na prisotnost virusa stekline 107 æivali. Viroloøki laboratorij Enote za diagnostiko kuænih in drugih bolezni æivali Nacionalnega veterinarskega inøtituta (NVI) v Ljubljani je pregledal 87 lisic, 3 pse, 7 maœk, 4 glave srnjadi, 2 jazbeca ter 1 konja, kuno, podgano in veverico. Prisotnost virusa stekline je bila ugotovljena pri eni æivali: obœina Polzela 1 lisica. Ljubljana, Tina Ariœ, dr. vet. med., viøja svetovalka VURS 218

5 MNENJA IN PREDLOGI V katerem grmu tiœi zajec? Revijo Lovec vedno z veseljem in zanimanjem preberem. V marœevski øtevilki sta moje posebno zanimanje spodbudila uvodnik izpod peresa glavnega urednika Janeza Œernaœa in prispevek Nika Øuøtariœa o dveh modelih organiziranosti lovskih druæin v okviru LZS. Ker sem sredi devetdesetih let aktivno sodeloval v vodstvu LZS, sem se odloœil, da tudi sam zapiøem svoje razmiøljanje. Vesel bom, œe bom pripomogel k hitrejøi reøitvi problema naøe organiziranosti. Novi Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) je bil sprejet in to je dejstvo. Naøih teæav, za katere smo priœakovali, da se bodo po sprejetju zakona reøile same, pa øe vedno, tako vsaj kaæe, ni konec. Œe smo se doslej izgovarjali na druge, takih izgovorov ne more biti veœ. Poøteno moramo priznati, da smo dobili skoraj vse, kar smo si zastavili v smernicah, ki smo jih sprejeli na Obœnem zboru v Kranju leta 1996, œeprav v celotnem obdobju razprave o novem lovskem zakonu nismo delovali najbolj enotno in usklajeno. Dobili smo tolikøna loviøœa, kot smo æeleli, torej veœja kot hektarov. Divjad je ostala dræavna lastnina, kar je za ohranitev narave gotovo najbolje, pa œeprav tudi to ni zagotovilo, da jo bomo na dolgi rok res ohranili. Lastnik divjadi, torej dræava, je skrb zanjo naloæila profesionalni inøtituciji Zavodu za gozdove, ki bo imel pri svojem delu veliko moænosti, da bo v enakopravnem partnerstvu, skupaj z nami, izboril ustrezno mesto tudi divjadi. Priznati moramo, da je tudi viøina predvidene koncesije v mejah sprejemljivega oziroma realnega. In konœno, lovci smo ohranili pomembno mesto v skrbi za divjad in, kar je tudi izredno pomembno, ohranili smo skrb in odgovornost za lastno izobraæevanje. Morda nismo uspeli v tisti toœki smernic, ko smo æeleli, da bi bilo naøe resorno ministrstvo tisto, ki bi skrbelo za okolje, in ne tisto, ki skrbi za kmetijstvo in gozdarstvo. Ampak o tem, ali z divjadjo bolj gospodarimo ali jo bolj varujemo, se pa tako ali tako nismo nikoli poenotili. To zadnje je verjetno tudi razumljivo, saj oboje delamo prostovoljno ter v javnem interesu. Pomembneje je namreœ, kaj in kako delamo ter kakøni so skupni rezultati, kot pa s kom delamo; pri tem predpostavljam, da je dialog vseh zainteresiranih predviden in bo tudi omogoœen. Dragi lovci! Prepriœan sem, da je predvsem od nas odvisno, ali bomo uspeli poenotiti naøa staliøœa in tisto, kar nam nalaga zakon, tudi œim bolje uresniœiti. Œe pomislim samo na prepire, ki smo jih zaœeli ob fotografiranju, ko smo z junaøko uperjenimi cevmi v divjad celo poskrbeli za moœno medijsko podporo, ali pa na øtevilne pritoæbe na meje, ki jih je v imenu lastnika loviøœ zarisal Zavod za gozdove, moram æal ugotoviti, da smo zaœeli dokaj slabo oziroma neenotno. In œe sedaj pomislim øe, kako smo svoje aktivnosti o naøi organiziranosti usmerili v neomajno iskanje organizacijske oblike, ki je zakon ne predvideva, da bi ohranili obstojeœe, kar ne morem mimo misli, da bomo teæko uresniœili v zakonu nam zaupano nalogo. Æe pred precej veœ kot sto leti, ko se je veliki raziskovalec narave Charles Darwin ukvarjal z njenim razvojem, je ugotovil, da v naravi ne preæivijo najmoœnejøi in najpametnejøi, ampak tisti, ki so najbolj prilagodljivi. Morda bi kazalo le prisluhniti mislim in spoznanjem velikega naravoslovca. Morda bi nenehnim utemeljitvam, zakaj ohraniti obstojeœe, raje smelo postavili vpraøanje, zakaj pa ne bi bili organizirani tako, kot predvideva zakon, in øe pomembneje, kako œim hitreje speljati z zakonom doloœeno organiziranost. Zakon je nesporno postavil lovske druæine kot temelj naøega delovanja. Pa saj tako je bilo tudi doslej, mar ne? V tem smo si vsi enotni. Ker pa divjad ni Foto: Foto Spring MB organizirana po lovskih druæinah, ampak je njen æivljenjski prostor mnogo veœji, smo se, tako je predlagala stroka, tako je zapisano v zakonu in tudi lovci temu ne nasprotujemo, povezali v OZUL, ki poœasi æe dobivajo svojo organizacijsko zgradbo in prevzemajo zaupano nalogo. S svojim konstruktivnim, zavzetim in aktivnim delom v OZUL bomo lovci najveœ prispevali za dobro okolja in divjadi. Da pa bomo pri svojem delu øe uspeønejøi, moramo nadaljevati naøa prizadevanja na podroœju druøtvene dejavnosti. Teoretiœno in praktiœno izobraæevanje, informiranje, ohranjanje in ustvarjanje lovske kulture, gojenje druæabnosti, izmenjava izkuøenj, tudi mednarodna, in øe bi lahko naøteval, so aktivnosti, ki jih bomo reøevali skupno in organizirali v razliœnih formalnih in neformalnih oblikah naøega delovanja. Prepriœan sem, da je Lovska zveza Slovenije, organizirana kot zveza lovskih druæin, najbolj racionalna oblika organiziranosti, ki je lahko temelj moœne slovenske lovske organizacije. Bistvo pa ni v organiziranosti, ampak v rezultatih, ki bodo posledica naøega dela in dobrega sodelovanja med vsemi lovskimi druæinami. Œe bomo naøe cilje podredili ohranjanju narave in divjadi v njej, ne pa ozkim interesom posameznikov, in pri tem œim bolj upoøtevali naø Etiœni kodeks, bomo gotovo uspeli. Uspeli v druøtvenem partnerstvu in v vlogi gospodarjenja z loviøœem, torej v partnerstvu z drugimi uporabniki prostora, v katerem æivi divjad in, ne pozabimo, tudi mi. Le dobra zveza moœnih lovskih druæin je lahko œvrsta lovska organizacija, ki bo porok, da bo sprejeti zakon œim prej zaæivel. Na vsak naœin nas œaka veliko dela, tako v lovskih druæinah kot v zvezi, ki ga bo treba opraviti hitro, strokovno in z veliko mero strpnosti, œe noœemo, da se zakon zaradi nas, lovcev, ne bo prekmalu in po nepotrebnem ponov- 219

6 MNENJA IN PREDLOGI no znaøel v parlamentarnih klopeh. To bi bilo najslabøe, kar bi se nam zaradi naøe trme in nepopustljivosti lahko zgodilo. Morda se bo kdo ob mojem razmiøljanju vpraøal: Ali to, kar smo delali doslej, ni bilo dobro? Odgovor je jasen: Vedno je lahko bolje. Pri tem pa moramo poudariti, da smo slovenski lovci na delo svojih predhodnikov v naøi lovski organizaciji vedno bili in moramo ostati upraviœeno ponosni. Organiziranost po prejønjem zakonu je bila za tisti œas izredno dobra, vloga lovcev pa nekoliko drugaœna kot dandanes. Odkrito moramo priznati, da nam naøe medsebojno usklajevanje v zadnjih desetih letih ni ølo najbolje. Spomnimo se samo dejstva, da smo praktiœno vse moænosti lovskega zakona pridelali na lovskem zelniku, ker se sami nismo strinjali z lastno predhodno moænostjo, ali pa recimo usklajevanja pravilnika, ki je doloœil naøe strelsko delovanje, pa morda tudi nastajanja enotnega poslovnika o delu lovskih druæin, ki ga æe deset let piøemo in usklajujemo, pa ga øe vedno nimamo. Upam si trditi, da je temu najveœ prispevala organiziranost v obliki zveze zvez in razumevanja, da so œlani UO LZS delegati svojih zvez in ne odgovorni lovci z vsem svojim znanjem, lovsko praviœnostjo in lovsko etiko. Da Bojim se, da po enem letu lovci najmanj poznamo in uresniœujemo novi Zakon o divjadi in lovstvu, ki je temelj in bistvo naøega delovanja. Obnaøamo se tako, kot da nas øe vedno øœitita dræava in partija ter bi se razumemo: menim, da smo v organih LZS vedno imeli odliœne lovce, ki pa so bili preveœ vezani na zelo razliœna mnenja svojih obmoœnih lovskih zvez in brez moœi, da bi se uskladili. Dragi lovski tovariøi! Naj sklenem. Predlagam, da naredimo moœno Lovsko zvezo Slovenije, in to kot zvezo lovskih druæin. Ne vidim nobenega razloga, da njenega obœnega zbora, ki bi se sestajal najmanj enkrat na dve leti, ne bi sestavljal po en predstavnik iz vsake lovske druæine. Organiziranost v okviru LZS pa je treba zastaviti v okviru razmiøljanj æe omenjenega lovca Nika Øuøtariœa, v smeri iskanj dobrih vsebinskih in finanœnih, ne pa formalnih reøitev. V dobi informacijske druæbe ni razlogov, da ne bi naøli dobrih in hitrih poti pretoka informacij ter predvsem œim uœinkovitejøih oblik naøega delovanja. Naø cilj morajo biti dobri in usposobljeni lovci ter œvrste lovske druæine, povezane v LZS, ki bodo trd, vendar dober partner vseh, ki delujejo znotraj obmoœnih zdruæenj upravljavcev loviøœ. Vse v interesu ohranjanja narave ter v njej æiveœe divjadi. Odgovornost, ki jo je nam, lovcem, naloæil zakon, ni majhna in predvsem od nas je odvisno, kako jo bomo izkoristili. Upam, da kar najbolje! Franc Avberøek Ali morda øe vedno tavamo po brezpotjih veœne poti? Po enem letu od sprejetja in uveljavitve Zakona o divjadi in lovstvu ZDLov-1 radi øe vedno imeli po moænosti samo enega sogovornika, ki z zadovoljstvom sprejema naøa priporoœila. Toda ta vlak je odpeljal, verjetno za vedno. Naøa organiziranost je øe vedno okorela, neinventivna, neekspeditivna. Imamo organe, ki omogoœajo ogromno govorjenja, sprejemajo øtevilne sklepe, a le redko posamezniku ali skupini nalagajo tudi njihovo uresniœitev. Æe nekaj let imam moænost prebirati zapisnike organov LZS in naøe obmoœne ZLD. Redno in dosledno je uresniœen sklep o viøini letne œlanarine in to, da obveznosti LD plaœamo do 31. januarja v tekoœem letu. To pa je, po mojem mnenju, tudi eden pomembnih vzrokov, da se pojavlja vse veœ vpraøanj o smotrnosti takønega lovskega povezovanja na vseh nivojih. V zadnjem œasu posameznike in lovsko vodstvo obremenjuje vpraøanje obstoja in delovanja obmoœnih lovskih zvez. Verjetno je veœina na pobudo vodstva LZS sprejela»salomonsko reøitev«, naj v letu 2005 obmoœne zveze øe ostanejo in naj bi bilo to leto prehodno. Zakaj? Ali eno leto ni dovolj œasa za reøitev problema? ZDLov-1 je zaœel veljati 20. maja 2004, zato od tedaj vse dotedanje obmoœne zveze nimajo veœ nobene pristojnosti in nalog, ki bi jim jih predpisoval kateri koli zakon. Vsaka pristojnost ali naloga, ki si jo prisvoji obmoœna zveza, je zato po mojem trdnem prepriœanju nezakonita oziroma njen kakrøen koli sklep ne vzdræi sodne presoje. Zato so pozivi UO in predsednika LZS za podaljøanje prehodnega obdobja øe za eno leto izredno vpraøljivi, po mojem mnenju celo nezakoniti. Da, obmoœne zveze res lahko øe vedno ostanejo po Zakonu o druøtvih ali po mnenju Inøtituta za primerjalno pravo na podlagi ustavne pravice o svobodi zdruæevanja. Tako obmoœno zvezo pa bo treba øele ustanoviti, a njena vloga niti pribliæno ne bo podobna sedanji! V taki obmoœni lovski zvezi ne bomo prav niœ govorili o divjadi, veliko pa o lovcih in oblasti, ki izredno rada vidi in sliøi naø korak v loviøœu. Ne spadam med tiste, ki æelijo na vsak naœin razbijati ali ukinjati obmoœne lovske zveze. Zavedam se, da imamo slovenski lovci vsaj stoletno tradicijo in v zadnjih 50 letih smo naredili ogromno. Za slovensko lovstvo bo velik neuspeh, œe bo le ena LD izrazila æeljo izstopiti iz regijskega povezovanja. Dosedanja vodstva obmoœnih zvez velja opozoriti, ponovno opozoriti, da bo novo povezovanje prostovoljno. Lovske druæine bodo æelele imeti odloœno, strokovno, do politiœnih strank nevtralno, do oblastnih organov in drugih uporabnikov prostora pa uœinkovito vodstvo. Predvsem pa naj bi bilo tako povezovanje veliko cenejøe. Ob tem moram poudariti, da ima LD, v kateri sem œlan, izredno slabe izkuønje z delovanjem obmoœne lovske zveze. Toliko oholosti, vzviøenosti in prezira nisem doæivel øe nikjer. Morda ima tudi katera druga LD 220

7 MNENJA IN PREDLOGI Sramotno praznovanje sedemdesetletnice prve zakonske zaøœite medveda na tleh zdajønje Slovenije ali posameznik podobne izkuønje? A ob tem nismo jasno in glasno povedali, da gre za krivdo in nerazumevanje vodstva. Zaradi takønih zadev dandanes marsikatera LD iøœe reøitev v prostovoljnem izstopu iz regijskega in lokalnega povezovanja lovskih druæin. Slabo in po vsej verjetnosti æe sedaj je nezakonito, da Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove ali kateri koli drugi organ æeli izrabljati obmoœno zvezo za opravljanje nalog, ki so izrecno v njihovi pristojnosti. Za tako delo lovske druæine ne bodo ustanavljale obmoœne zveze. V zakonu so namreœ jasno opredeljene javne pristojnosti pravnih subjektov na podroœju lovstva. Dragi lovski tovariøi v vodstvu LZS, veliko stvari bo treba hitreje, spretneje in strokovno reøevati. Naj vam bodo v pomoœ razliœna staliøœa posameznikov in skupin. Ne jih zavraœati in onemogoœati! Novi Zakon o divjadi in lovstvu zelo jasno predpisuje pristojnosti in naloge LZS. V organih LZS je bilo v zadnjem letu premalo narejenega. Upamo lahko, da bomo v kratkem dobili potrebne organe in njihove programe dela. Ko bi bilo to jasno, tudi viøina letne œlanarine ne bi bila pomemben problem. Ne nadaljujte takøne prakse! Mnogokrat nam, lovcem ni jasno, kaj je lovska politika in kaj je lovska stroka. Zdaj me zanima le lovska politika, in sicer v smeri, kako si bomo lovci predvsem sami organizirali lovsko oblast, ki nas bo sposobna voditi skozi œeri strokovne in trajnostne rabe divjadi ter nas ponosno in odloœno zastopati pred vsemi dræavnimi in paradræavnimi organi. Ob tem pa mora biti øe enakovreden partner vsem institucijam civilne druæbe, katerih interes je ohranjanje naravnih danosti. Tone Kriæ, LD Osilnica Foto: M. Rovøœek Diana Kako je bilo nekoœ Petnajstega marca 2005 je minilo natanœno 70 let, odkar je v Uradnem listu Dravske banovine izøla Naredba o izpremembi lovopusta in zaøœiti redke divjaœine v Dravski banovini, s katero je bil medved prviœ popolnoma zavarovan na ozemlju takratnih srezov Koœevje, Œrnomelj, Novo mesto, Ljubljana in Logatec, torej na obmoœju, ki je øe vedno osrednje obmoœje medveda v Sloveniji. Takrat je dræava na pobudo naprednih lovcev in ljubiteljev narave prviœ stopila na stran medveda. V minulih sedemdesetih letih je bilo upravljanje z medvedom dobro, saj se je medvedja populacija okrepila do take stopnje, da smo jo morali od 60. let 20. stoletja naprej uravnavati tudi z odstrelom. Toda zakonska regulativa in napredno slovensko lovstvo je stalo na strani medveda, ki je bil tudi simbol ohranjene narave. Po drugi svetovni vojni so bila v osrednjem obmoœju medveda ustanovljena tudi gojitvena loviøœa, ki jim je bila øe posebej zaupana skrb za medveda. Ponosni smo bili nanj in se tudi hvalili v Evropi, kako znamo umno upravljati z medvedom in njegovim æivljenjskim prostorom. Soæitje med medvedom in œlovekom smo znali uravnavati na eni strani z zmernim odstrelom, na drugi strani pa z vzdræevanjem mrhoviøœ za medvede v osrednjem obmoœju medveda v Sloveniji. Odstrel ni ogroæal medveda, na stotine lovcev iz Evrope je prav po medvedu spoznalo Slovenijo. Urejen trofejni lov ni nikoli ogroæal medveda! Na Koœevskem je bil æe leta 1979 prviœ uveden odstrel po strukturi, ki je bil pozneje uveljavljen tudi v Smernicah za gojitev divjadi, ki so jih sprejele lovske organizacije v Sloveniji. Z zaloæenimi mrhoviøœi z mrhovino (mrhovino imenujemo kadavre poginulih æivali in klavniœne odpadke) smo medvede uspeli zadræevati na obmoœju strnjenih gozdov, stran od naselij in gosto poseljenih obmoœij. Napadi na domaœo æivino pa tudi na ljudi so bili izjema. Medved je æivel preteæno sredi gozdov, kamor kot gozdna æival spada tudi v naøi naravi. Medvedi so imeli relativno dovolj tudi miru za zimsko spanje in poleganje mladiœev. V Sloveniji smo znali ustrezno gospodariti z medvedom in njegovim æivljenjskim prostorom æe pred ratifikacijo washingstonske in bernske konvencije ter pred evropskimi direktivami. Z medvedom se je ukvarjalo relativno malo ljudi, zagotovo pa se je tedaj storilo veœ za medveda kot zdaj. Tisti, ki so odloœali o usodi medveda, so vedeli, da so oni zaradi medveda in ne medved zaradi njih. Prepriœan sem, da je enako zavedanje vodilo tudi pionirje naravovarstva pred sedemdesetimi leti. Na minulo obdobje se lahko spominjamo kot na œas, v katerem je bilo malo politiziranja na raœun medveda, malo popisanega papirja, pa veœ dejanj. Na kratko: tudi v praksi je dejansko veljal pregovor»zavarovan kot koœevski medved«, saj je imel v gozdu relativen mir, hrano, zmeren odstrel pa ga ni ogroæal. To pa so temeljni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da taka æival, kot je medved, sploh lahko preæivi v kulturni krajini! Kako pa je dandanes? Da ne bom naøteval vseh obveznosti, ki jih je prevzela naøa dræava s podpisom veœ 221

8 Foto: M. Pogaœnik Diana konvencij in direktiv iz Evrope, naj omenim samo tisti del Bernske konvencije, ki govori o varovanju æivljenjskih prostorov medveda. Zdaj je vsak dan veœ nemira na vsakem m 2 medvedjega æivljenjskega prostora. V osrednjem delu nima veœ miru, zato se umika v robna obmoœja. Zaradi ukinitve mrhoviøœ tudi nima veœ hrane na obmoœju strnjenih gozdov, zato se najveœ potika okrog naselij in si iøœe hrano na smetiøœih. Ne govorim na pamet: okrog Koœevja in v samem Koœevju obisk medveda ni nobena redkost. Moænosti za neposredne konflikte s œlovekom (napad nanj) je zato vsak dan veœ. Uradna oblast, katere politiko izvrøuje Zavod za gozdove Slovenije, pa na take pojave odgovarja samo z zahtevami po velikem odstrelu z izgovorom,»da je medvedov preveœ«. Medved je dræaven, dræava plaœuje odøkodnino za økodo, ki jo povzroœa medved in kar je dobro urejeno; æal pa ne morem trditi, da je v vseh segmentih dobro urejeno celotno gospodarjenje z medvedom (menedæment). Reøevanje nasprotij medved œlovek zgolj in samo z visokim odstrelom, t.j. je z eliminiranjem tistega, ki povzroœa økodo, je bolj podobno reøevanju tega problema po vzorcu izpred sedemdesetih let, ko je bil medved zaradi tega æe na robu preæivetja. Vsa zadeva je zelo preprosta, tudi izkuøenj imamo dovolj iz preteklosti. Œe æelimo medveda obdræati, mu moramo vsaj na osrednjem obmoœju zagotoviti œim veœ miru, mu dati hrano tudi na mrhoviøœih in obenem poskrbeti za zmeren odstrel, ki je v kulturni krajini nujen. Upam, da bomo za tako poœetje dobili veœ strokovnih podlag tudi iz izsledkov projekta LIFE Ohranitev medveda v Sloveniji, za katerega bomo porabili kar dobrih in da bo imel tudi medved kaj od tega denarja, ne le poveœan odstrel. Slovenci smo zelo ubogljivi ljudje, da ne reœem hlapœevski. Ubogamo tudi stvari, za katere vemo, da so v naravi drugaœne in œeprav æe imamo doloœene svoje izkuønje. Od vseh podpisanih papirjev, ki so jih podpisali obiskovalci Bruslja, so med drugim tudi na tak naœin privzeli doloœila, katerih konœni rezultat je, da v Sloveniji ni veœ mrhovine za medvede. To lahko storijo samo laiœni in ubogljivi dræavni uradniki, ki so v sluæbi samo zato, da dobivajo plaœo. Na strani medveda so oœitno samo z besedami. Svoje razmiøljanje naj konœam z besedami pokojnega Antona Simoniœa, nekdanjega inøpektorja za lovstvo in svetovalca vlade, ki je se je zavedal, zakaj je v vladni sluæbi, in je svojo besedo vedno zastavil najprej za medveda. Dejal je:»medved je danes na øe tako velikem obmoœju utesnjen. Njegove naravne premike motijo prometnice, naselja itd. Zato mora zadovoljevati svoje æivljenjske zahteve na manjøem prostoru kot v divjini. Na drugi strani pa so v tem manjøem prostoru polja in œrede æivine. Kaj je bolj razumljivega, da medved po tem poseæe!? To pa pomeni konflikt z interesi prebivalstva, da se javno mnenje usmeri proti ohranitvi medveda in konœno zavzema za njegovo odstranitev iz narave. Vse to naj bi tvegali zato, ker se nekomu zdi dodajanje krme divji æivali»nenaravno«in bi utegnilo spremeniti njeno»naravno«vedenje. Ali takøni misleci sploh pomislijo, kako je mogoœe v nenaravnem okolju popolnoma naravno vedenje divje vrste sploh ohraniti?«(konec citata iz zbornika Rjavi medved v deæelah Alpe - Adrija, Ljubljana 1992) Ob vseh dilemah, ki jih prinaøa œas, smo dolæni, da se s hvaleænim spominom zahvalimo tistim, ki so pred 70 leti zaøœititi medveda. V njih je bilo nekaj veœ, ne samo izpolnjevanje uradniøkih obveznosti. Velja jih posnemati! Ciril Øtrumbelj, œlan Komisije za veliko divjad in zveri pri Lovski zvezi Slovenije 222

9 NAØ INTERVJU Lovci so raziskovalcem lahko v veliko pomoœ Dr. Ivan Kos je docent na Oddelku za biologijo Biotehniøke fakultete v Ljubljani. Iz rojstnega Ælebiœa je hodil v osnovno øolo v bliænjo Ribnico, gimnazijo pa je dokonœal v Koœevju. Ves œas je preæivel v zanimivi gozdnati krajini svoje deæele, kjer je sobival z divjimi æivalmi, divjadjo, svojimi œebelami, kar vse ga je usmerilo v øtudij biologije ter v raziskovalno delo. Leta 1985 je diplomiral, œez tri leta opravil magistrski øtudij ter leta 1995 doktoriral na Bioloøkem oddelku BF Univerze v Ljubljani. Znane so zlasti njegove poglobljene øtudije odnosov med plenom in plenilcem, in to v vsem razponu od strig pa do velikih zveri. Dokler mu je dopuøœal œas, je bil œlan Lovske druæine Velike Poljane tako kot njegov oœe in stric. Æe med øtudijem je konœal tudi øolanje za lovskega tehnika. Sedaj je tudi predavatelj pri izobraæevanju lovcev in je œlan komisije za poljsko divjad. Je torej eden redkih visokoøolskih uœiteljev, ki je vkljuœen v delo naøe lovske organizacije. V delo s øtudenti biologije je vnesel primeren deleæ programa za prostoæiveœe divje æivali divjad, kar je bila novost, ki bo v prihodnje gotovo dobro vplivala na znanje in angaæiranje biologov na podroœju divjadi in lovstva. V raziskovalno delo je vkljuœil raziskovanje divjadi, øe posebno zveri. Rezultat tega prizadevanja je odliœna monografija Ris v Sloveniji, strokovna izhodiøœa za varstvo in upravljanje, ki jo je s sodelavci predstavil strokovni javnosti v zaœetku letoønjega leta, lovcem pa tudi v tej øtevilki. To bi bila lahko imenitna knjiga v zbirki, ki so æe izøle v Zlatorogovi knjiænici. Dr. Ivan Kos Vaøe osrednje raziskovalno podroœje so odnosi med plenilci in plenom, kar je tudi za lovce zelo pomembno in zanimivo vpraøanje, ki vnaøa nemir med lovce skozi vso dolgo zgodovino lova in lovstva. Do nedavnega so lovci øteli zveri za tekmece, ki jim jemljejo plen, pa naj bodo to ujede in njihov vpliv na poljsko divjad ali pa velike zveri, ki se prehranjujejo preteæno s parkljasto divjadjo. Æal so øe sedaj lovci, ki æelijo razlikovati koristno in økodljivo divjad glede na enostranske laiœne ocene odnosov plenilec plen. Kakøen je torej dejanski vpliv plenilcev na divjad? Odnos plenilec plen je pravzaprav najbolj intenzivno prouœevan medvrstni odnos med æivimi bitji. Æe Aristotel je pred 2400 leti ugotovil, da so plenilci pomembni v naravi. Za razliko od drugih grøkih mislecev je æe poudarjal, da imajo plenilci zelo omejeno vlogo pri zaustavljanju prevelike namnoæitve posamezne vrste (plena). Po stoletju raziskav odnosa plen plenilec v 20. stoletju raziskovalci odkrivamo podobne ugotovitve. V naravnih ekosistemih je bistveno bolj opazen redukcijski vpliv na posamezne vrste s paraziti oz. boleznimi. V razvoju æivljenjskih zdruæb nastaja pomemben razvoj v smer sobivanja. Tako praviloma tudi medsebojni razvoj med plenom in plenilcem vodi v sobivanje. Torej lahko preprosto odgovorim, da je vpliv plenilcev, ki æe tisoœletja bivajo s svojim plenom, razmeroma majhen in prinaøa øtevilne pozitivne bioloøke uœinke. Seveda pa se vpliv na plen lahko bistveno spremeni ob posebnih razmerah v okolju. V lovskih praskupnostih je bilo med plenilcem in plenom vzpostavljeno ravnovesje, ker je bil œlovek lovec enakovredno z zvermi umeøœen med plenilce, vœasih pa je bil tudi plen. Ko se je œlovek ustalil s pridelovanjem hrane na polju ter z æivinorejo, so se razmerja spremenila. Vsa divjad je za kmeta postala roparska zdruæba, ki mu je samo kradla: rastlinojedi pridelke s polj, mesojedi pa æivino s paønikov in dvoriøœ. Skozi vso zgodovino so plenilce preganjali kmetje in lovci, ker so najveœjemu plenilcu œloveku jemali plen. Tak odnos je v veliki meri ostal pri kmetih do danes, ko se velike zveri hranijo z drobnico, øe posebno, œe manjka divjadi. Dandanes se œlovek s svojimi gospodarskimi interesi vtika na vsako ped narave. Kako naj v sedanjih razmerah gledamo na odnos plenilec plen? V zadnjem œasu pri prouœevanju ekologije posameznih vrst in njihove vloge v ekosistemu ugotavljamo øtevilne nove vidike kompleksnosti æivljenjskih zdruæb. Razvoj zdruæb in delovanje ekosistemov sta rezultat dolgega razvoja ter razmeroma poœasnih sprememb. Œlovek je s svojim razvojem prehitel razvoj æivljenja na Zemlji. Tudi sam, kot æivalska vrsta, se bioloøko ni sposoben prilagajati hitrim spremembam v okolju. A samoohranitveni nagon je vendarle zelo moœan. Ker smo razvili nove moænosti poseganja v ekosisteme, si moramo zavestno postavljati omejitve. Te lahko prepoznamo s sploøno druæbeno moralo, etiko in razliœnimi drugimi normami. Sam tako tudi razumem lov. Dokler je bil œlovek v preprostem odnosu z drugimi bitji, torej plen oziroma plenilec, ki je lovil z rokami, ni bilo treba razvijati nikakrønih etiœnih norm. S pojavom uœinkovitega oroæja in drugega orodja pa so se razmere 223

10 bistveno spremenile. Œe si predstavljamo moænost lova æivali danes ob sodobni tehniki (sodobno oroæje, priprave za noœno opazovanje, mobilni telefoni in avtomobili), potem se paœ ne moremo ravnati samo po naøih primarnih lovskih nagonih. Podobno velja tudi za kmetijstvo. Brez etiœnih norm varovanja biodiverzitete in naøega okolja Zemljo lahko izredno hitro spremenimo v œloveku neprimeren planet. Izloœanje œloveku neposredno problematiœnih vrst æivih bitij je lahko zelo uœinkovito, a njihovo izginotje pomeni okrnitev temeljnih procesov v posameznih ekosistemih oziroma v delovanju biogenega planeta, kar Zemlja je. V zadnjih desetletjih, celo v zadnjih letih se je odnos oblasti in s tem tudi lovcev do velikih zveri, ki so paœ najmoœnejøi plenilci, povsem spremenil. Æe dolgo znana strokovna staliøœa, da ima vsaka vrsta v naravi svoje naloge in pravico do obstoja, so se konœno odrazila tudi v mednarodnih pogodbah in zakonih. Plenilske vrste so zavarovane z lovno dobo, najveœkrat pa s popolnim varstvom in prepovedjo lova. Le izjemoma je dovoljen lov doloœenega øtevila osebkov takih vrst. Lovska zveza Slovenije je sprejela posebno resolucijo, da lov sprejemamo le kot trajnostno rabo narave. Zanima nas vaøe mnenje o vplivu takega varstva plenilcev ter lova na ohranjanje divjadi. Deloma sem na to odgovoril æe v prejønjem odgovoru. Lov kot obliko trajnostne rabe posameznih populacij jemljem podobno kot drugo rabo avtohtonih vrst (npr. bukve, razliœnih vrst trav in drugih rastlin na travniku). Ljudje paœ æivimo na tem planetu in smo sestavni del biogenih sistemov. Osebno vidim pomen trajnostne rabe naravnih populacij tudi v neposrednem stiku ljudi z æivljenjem, kar se mi zdi izredno pomembno. Z naøim odtujevanjem od naravnih vsakdanjih æivljenskih opravil se namreœ izgubljajo zanimanje, poznavanje in potreba po ohranjanju naravnega bogastva. Menim, da je to najveœja groænja obstoju posameznih populacij oz. njihovega okolja. Œe neœesa ne poznaø, tega praviloma tudi ne potrebujeø in slej kot prej prevladajo drugi interesi in sreœamo se z izgubo takih populacij. Pri rabi naravne dobrine pa ne smemo pozabiti, da smo izredno razvili razliœne tehnike. S tem pa je postala meja med trajnostno rabo in nepovratno izrabo izredno nejasna. Vaøe strokovno podroœje je deloma tudi genska pestrost prostoæiveœih divjih æivali. Ves kopenski svet postaja razrezan s prometnicami, predvsem z avtoce- stami in æeleznicami, na øtevilne in vedno manjøe povrøine narave. Tako pred naøimi oœmi nastajajo veœje in manjøe obore, med katerimi divjad nima prehodov, kar pomeni dolgoroœno siromaøenje genske pestrosti ter s tem degeneracijo divjadi. Tako je tudi v Sloveniji. Kako naj take nevarnosti prepreœimo ali vsaj omilimo? Tehnika tudi fiziœno spreminja naøe okolje. Œe primerjamo ceste danes (avtoceste) s cestami pred stotimi leti, nam postane jasno, kako hitro in drastiœno se spreminja naø svet. Imamo dovolj moœne stroje, da preoblikujemo zemeljsko povrøje, potrebujemo pa etiœen odnos do drugih vrst, ki mora biti uteæ enostranskemu razvoju. Plaønice na naøih oœeh je treba nekoliko odmakniti in na spremembe pogledati celovito. To pomeni, da je treba omiliti negativne ukrepe za druge organizme. Tudi sam s svetovanjem pri pripravi naœrtov za dograditev prometnic zagovarjam zgraditev razliœnih premostitvenih objektov, ki naj bi vsaj deloma omilili drobitev (fragmentacijo) prostora. Ozaveøœenost in znanje o pomenu genskih zapisov, dednosti ter genske pestrosti sta se prav v zadnjem œasu zelo poveœala tudi zaradi raziskav in odkritij o genih ter genskih zapisih v œlovekovem organizmu. Ob omenjenih ugotovitvah so tudi znotraj lovstva nastala zanimiva vpraøanja, kot je na primer zmanjøevanje øtevilœnosti risa, ki je lahko tudi posledica parjenja v sorodstvu. Od naseljenih treh parov risov, ki so bili odlovljeni na Slovaøkem in spuøœeni na Koœevskem, se je namreœ populacija razøirila na velikem obmoœju: od Posoœja do obal Jadranskega morja ter do Bosne. Mnenja so seveda zelo razliœna, pa tudi predlogi za reøitve, ki segajo od vnosa dodatnih risov, œakanje na spojitev z balkanskim risom ter prek alpskega loka s severnimi populacijami tudi ponovno naseljenih risov Teæave parjenja v sorodstvu so ljudem æe dokaj dobro znane, zato razliœne œloveøke druæbe zakonsko prepovedujejo razmnoæevanje v sorodstvu. Tudi v lovski organizaciji so se æe veœkrat intenzivno ukvarjali s tem problemom. Sam se iz otroøtva spomnim osveæitve krvi pri poljskemu zajcu, ko so lovci uvaæali zajce s Œeøke. Ukrep naj bi bil œarobna palica, ki naj bi ustavila drastiœno zmanjøevanje øtevilœnosti. Zdaj pa dobro vemo, da»œarobna palica«ni povrnila bogatih zajœjih revirjev. Razmere v naravi vseeno niso tako preproste kakor npr. v hlevu. Dejstvo je, da pogosto pri vrstah obstajajo razliœni naravni mehanizmi, ki parjenje v sorodstvu prepreœujejo oz. ga vsaj zelo omejujejo. Pri risu so razmere øe dodatno zapletene. Znano je, da so sicer genski skladi teritorialnih maœk razmeroma skromni. Tudi pri risu kaæe, da se je v preteklosti izgubljala genska heterogenost. Doslej nimamo nikakrønih dokazov, da bi bil v naøi populaciji izraæen negativen uœinek parjenja v sorodstvu. Sam bi æelel bolj intenzivne raziskave o tej problematiki, da bi bile ugotovitve konkretne. Ne æelim, da bi vse probleme v populaciji zreducirali na hipotetiœne probleme parjenja v sorodstvu. Druga strokovna dilema, ki ostaja na evropskem nivoju, pa je povezana z balkanskim risom. Tudi najnovejøe genetske raziskave øvicarske raziskovalke Christine Breitenmoser potrjujejo poseben status balkanskemu risu, in sicer kot samostojne podvrste. Populacija balkanskega risa je na sploh ena izmed najbolj ogroæenih populacij sesalcev v Evropi. Pravkar tudi pri nas na Oddelku za biologijo Biotehniøke fakultete raziskujemo genetsko sliko ponovno naseljene populacije in tudi balkanske. Poskuøamo pa tudi ugotoviti status naøih izumrlih avtohtonih risov. Øele na temelju spoznanj omenjenih raziskav in ob celovitem obravnavanju risa v Evropi bomo naøli odgovor in predlog, kako vnaprej ravnati z naøo populacijo. Lovci prepogosto delajo trdne zakljuœke na podlagi samo nekaj primerov, ki so jih videli (opazovali) v naravi, ali celo zgolj na podlagi enega samega doæivljaja. Raziskovalci pa morate vedno dvomiti, tudi po obseænih raziskavah zelo previdno delate zakljuœke. To lovcev v praksi navadno ne zadovolji, ker hoœejo imeti ob vsakem problemu jasne in takojønje odgovore. Je morda to vzrok, da so nekako nezaupljivi do raziskovalnega dela, kar se kaæe tudi pri financiranju? Vsekakor. Tudi sam sem zrasel v lovski druæbi in ob øtevilnih neposrednih izkuønjah v loviøœu. Iz takih izkuøenj si potem posameznik zgradi neko predstavo. Na æalost je v tej predstavi pomen posamezne izkuønje prevelik in pogosto popaœi resnico. Govorimo o velikem pomenu anekdotiœnih podatkov. Z vidika raziskovalnega dela pa potrebujemo mnogo podatkov, da so zakljuœki lahko objektivni in sploøno veljavni. Na æalost ni bliænjic. Znanost potrebuje tudi veliko»œrnskega dela«. Obstaja pa øe drug problem pri razumevanju pomena raziskovalnega dela. Poljudna, pa tudi strokovna knjiæna dela ne puøœajo odprtih vpraøanj. Snov je podana v obliki celovite zgodbe brez neodgovorjenih vpraøanj. Tako tudi sam po konœanem øtudiju nisem naøel zanimivega nereøenega vpraøanja, povezanega z divjadjo, za temo diplomske naloge. Imel sem obœutek, da 224

11 je nekako vse æe bolj ali manj znano. Zdaj vem, da je to laæen obœutek. Lovcev je veliko, na terenu so ob vsaki uri dneva in ob vsakem vremenu; v petek in svetek, kot reœemo. Njihove informacije so dragocene in so bile v nekaterih raziskovalnih nalogah æe koristno uporabljene. Tudi pri vaøih. Tako so lovske organizacije prihranile dræavi veliko davkoplaœevalskega denarja, saj naj bi dræava financirala raziskave iz svojega proraœuna. Zato bi bilo pri plaœevanju koncesije dræavi poøteno, da se to delo, œe je opravljeno in dobro ocenjeno, tudi prizna lovcem in lovski organizaciji. To je pri sklepanju koncesijske pogodbe torej priloænost za obe strani, da bi pri raziskovalnem delu sistemsko uredili vlogo lovskih organizacij. Povejte vaøe mnenje. Spominjam se, da smo vœasih zelo poudarjali pomen celovitega pristopa lovcev in lovske organizacije, in sicer tako do divjadi kakor do narave sploh. To pogosto razlagam tudi kolegom po svetu, in sicer na vpraøanje, kje je v Sloveniji organizacija WWF. Ni je, saj je veœ kot polovica lovcev (veœina potencialnih œlanov WWF) aktivnih akterjev varovanja prostoæiveœih vrst in njihovega okolja. Na æalost pa mnogo ljudi v Sloveniji tega ne pozna in o tem ne ve niœesar. Tako pogosto nastajajo spremembe, ki jih upraviœeno prepoznavamo kot korak nazaj pri varovanju vrst in okolja pa tudi pri sodobnosti lovske organizacije na zaœetku 21. stoletja. Ideja, naj se prihodek iz loviøœa vraœa nazaj v loviøœe, je bila revolucionarna. Divjad ni denar v neki vreœi oz. ni kura, ki nosi zlata jajca. Divjad je sestavni del zdravih in funkcionalnih ekosistemov, ki si lahko na neki naœin deloma sama plaœuje svoj obstoj. Del obstoja je povezan z raziskovalnim delom, ki nam ljudem daje temeljno znanje za aktivno varstvo divjadi in je tudi øirøe druæbeno pomembno za ohranitev naøega okolja za zanamce. Glede pomoœi pri raziskovalnem delu pa velja, da je pogosto nujno aktivno sodelovanje lovcev. Ni samo vpraøanje denarja. Za reøevanje doloœenih vpraøanj potrebujemo øiroko logistiœno podporo na terenu, pri œemer lahko vsak lovec prinese svoj, navidez majhen delœek, brez katerega pa ni celote! Pa da ne pozabimo pomena aktivnega sodelovanja vsakega posameznega lovca pri varstvu posameznih vrst oz. biodiverzitete kot celote. Sam sem tudi prepriœan, da je ob aktivnem, tesnem sodelovanju lovske organizacije pri teh nalogah le øe vpraøanje œasa, kdaj bo druæba tudi ustrezno ovrednotila to sodelovanje. Zahvaljujemo se vam za pogovor in vam æelimo uspeøno delo pri izobraæevanju øtudentov biologije in lovcev ter øe veliko trdnih rezultatov pri raziskovanju prostoæiveœih divjih æivali. Z docentom dr. Ivanom Kosom sem se pogovarjal Janez Œernaœ. Foto: M. Masterl Diana

12 Kaj novega ponujajo oroæarji sveta Nürnberøki sejem IWA ( marec 2005) je predstavil rekordno øtevilo, tisoœ in dva ponudnika oroæja ter opreme iz 47 dræav, kar si je ogledala mnoæica trgovcev in strokovnjakov, da o mnogih novinarjih niti ne govorimo. Kot vedno je bilo kaj videti, zato v tem zgoøœenem poroœilu ponujamo nekaj poudarkov o novem strelnem oroæju, primernem za lovsko rabo. Risanice Brez posebnega dvoma je premovleœna repetirka Blaser R 93 najuspeønejøa evropska civilna risanica zadnje dobe. Da bi tovarna ohranila zanimanje kupcev, nas preseneœa z novimi in novimi razliœicami ter podmodeli. Med letoønjimi izvedbami je tudi naravnost øokantna dvocevna repetirka Blaser R 93 Duo Model Hamed po zamisli in ob finanœni podpori øejka Hameda Bin Zayeda Al-Nahyana. To je priveznjena dvocevka repetirka s premovleœnim zaklepom, ki zdruæuje dobre lastnosti dvocevnih risanic in repetirk (podobno puøko, vendar z vrtljivim valjastim zaklepom, je pred leti ponujal Kanadœan madæarskega rodu, a konstrukcija ni prav zaæivela). Temeljni podatki: kalibri.243 Winchester,.308 Winchester, Springfield,.300 Winchester Magnum,.375 Holland & Holland Magnum (drugi kalibri na æeljo), dolæina cevi 57,5 cm, dolæina puøke 103 cm, masa puøke 4,4 kg; za ceno pa raje ne vpraøajte. Lanski sejemski novosti, repetirki Merkel KR1 in Mauser M 03, sta se oœitno lepo prijeli, saj letos ponujajo nove izvedbe, tudi zrcalni razliœici za strelce leviœarje. Predstavnik Mauserja mi je prijazno prikazal hitro demontaæo cevi in njeno ponovno namestitev, kar je ena dobrih lastnosti modela 03. Za tak poseg je treba odviti dva vijaka na spodnji strani kopiøœka, nakar cev potegnemo naprej in iz puøke. To pride prav za laæji (in varnejøi) transport oroæja ali pa za hitro menjavo kalibra. Œe je za drug kaliber potrebna tudi drugaœna glava zaklepa, jo prav tako zamenja strelec sam, brez orodja in v nekaj sekun- 226

13 Eden opaznih trendov letoønjega sejma IWA je preporod puøk petelink; predstavnica francoske tovarne oroæja Verney - Carron pozira z dvocevno risanico Demas kalibra 8 x 57 IRS/8 x 57 IRS. Foto: J. Hartman ki ga mimogrede poznamo æe iz zapraøenih avstro-ogrskih oroænih katalogov, ima nekaj prednosti: puøko laæje oprimemo (in nosimo) na toœki ravnovesja (z dlanjo preko zaklepa), oroæje se laæje polni, nenazadnje se povsem izognemo sicer vedno preæeœi nevarnosti udarca zadka daljnogleda v strelœevo arkado Takøni namestitvi strelnega daljnogleda kritiki oœitajo predvsem dvoje: majhno vidno polje in nedosegljivost ustreznih daljnogledov (s prilagojeno, daljøo razdaljo oko okular). Prvemu se zlahka izognemo s sorazmerno majhno poveœavo in gledanjem z obema oœesoma (kar je pri strelih na premikajoœo se divjad priporoœljivo), za drugo pa je poskrbela vrsta proizvajalcev lovske optike, na primer (vodilni) ameriøki Leupold. Rugerjeva Frontier ima øe dve zanimivi lastnosti: zelo kratko (42 cm!) in tanko cev, zaradi œesar je puøka izjemno Merkel KR 1 v zrcalni razliœici za strelce leviœarje roœno napenjalna (in odpenjalna), sproæilec pa je enojni (na æeljo s francoskim naproæilom). Strelni daljnogled se pritrdi neposredno na cev brez dodatnih podstavkov. Kopito je dokaj tradicionalno, s svinjskim hrbtom in bavarsko liœnico. Dosegljivi kalibri:.30 R Blaser, 8 x 57 IRS, 9,3 x 74 R. dah. Predstavnik tovarne mi je povedal, da so doslej prodali blizu puøk novega modela, katerega maloprodajna cena se zaœne pri evrih. Mauser Blaserjeva dvocevna repetirka R 93 Duo Model Hamed ponuja tudi klasiœne repetirke M 98, in to predvsem v dolgi, magnumski izvedbi za afriøki lov. Pri ameriøkih repetirkah z vrtljivim valjastim zaklepom je naøo pozornost pritegnila Rugerjeva M 77 MKII v izvedbi Frontier. Model 77 Mark II je kakovostna, dodobra preizkuøena risanica, precej podobna klasiœnemu Mauserju. Poglavitna posebnost nove»mejaøke«izvedbe je naprej pomaknjena montaæa za strelni daljnogled. Takøen naœin, lahko nosljiva, in pa lepljeno kopito, ki je zelo trdno ter odporno proti vlagi. Dosegljivi kalibri so.243 Winchester, 7 mm-08 Remington,.308 Winchester,.300 Winchester Short Magnum. Karabinka je dolga 90 cm in tehta 3 kg. Med kar zajetno mnoæico dvocevnih risanic prelamaœ spoznajmo novo bokarico Merkel B 3, ki se precej razlikuje od tradicionalne suhlske ponudbe, kot smo je vajeni iz prejønjih let. Puøka B 3 ima prelomno-bloœni zaklep Simson- Jaeger, ki zadnja leta doæivlja pravo renesanso. Baskil (glava puøke) je iz lahke kovine, kar skupaj s kratkimi cevmi (55 cm) prispeva k majhni masi oroæja, le 2,9 kg. Celina sta v prid varnosti Merkel B 3 z zaklepom Simson - Jaeger Blaserjeva bokarica F3 kalibra 12/12 Ruger M 77 MK II Frontier; priroœna karabinka meri le 90 cm. Velika je tudi ponudba drugih risanic: repetirk manj pogostih sistemov (na vzvod, z drsnim kopiøœkom), enostrelk, priveznjenih dvocevk, celo tricevk (brez øibrenih cevi), polavtomatk mnogo preveœ tudi za naøtevanje, kaj øele opis ali komentiranje. Øibrenice in kombinirane puøke Blaserju je za vodilno vlogo med nemøkimi proizvajalci lovskega oroæja manjkala le øe dobra polnokrvna øibrenica in vse kaæe, da so uredili tudi to»malenkost«. Blaser F 3 je (seveda) bokarica, kalibra 12, po Blaserjevi tradiciji tehnoloøko dovrøena, a tudi presenetljivo elegantna in œistih linij; kar nekam»italijanska«. Zaklep oziroma baskil je nizek (60,6 mm), zapah pa po priœakovanju preprost, a uœinkovit, z velikimi prileænimi ploskvami. Sproæilec je enojen, me- 227

14 Berettina prelomljiva polavtomatka UGB 25 Xcel kalibra 12/70 hanski in seveda izbirni. Cevi so izdelane za uporabo tudi jeklenih øiber ter opremljene z zamenljivimi zadrgami (mobilnimi œoki). Kopit je veœ vrst, paœ odvisno od namembnosti. Ne gre namreœ za lovsko puøko v oæjem pomenu, paœ pa za øibrenico, namenjeno tudi ali celo predvsem streljanju na glinaste golobe, torej za discipline trap, skeet, lovski parkur (sporting clays). Pri nas polavtomatske øibrenice niso razøirjene med razlogi sta tradicija in lovska zakonodaja zato ponavadi novosti s tega podroœja kar preskoœimo. Nova Berettina polavtomatka pa si zasluæi, da jo predstavimo vsaj na kratko. Beretta UGB 25 Xcel namreœ zdruæuje nov zaklepni sistem s prelomno cevjo, kar omogoœa veliko mero varnosti in enakovrednosti s prelamaœami, pri œemer je miøljeno predvsem ravnanje na streliøœu za glinaste golobe. Prednost ene cevi v primerjavi s prevladujoœimi bokaricami je povsem enaka smer zadetka pri drugem strelu. Samodejno delovanje temelji na naœelu kratkega trzanja, kar ne le povzroœi bistveno manj umazanije (ostankov izgorelega smodnika) pri dolgotrajnem streljanju, paœ pa v povezavi z nizko nameøœeno cevjo skorajda izniœi moteœi trzaj oroæja navzgor. Tako vsaj trdi tovarna, ki navaja tudi brezhibno delovanje mehanizma z vsemi polnitvami tulcev 12/70 do mase øibrene polnitve 42 g. Omenimo øe drugo Berettino novo polavtomatko. To je A 391 Xtrema 2, ki uporablja bolj obiœajen sistem odvoda plinov in je prirejena za»super magnumsko«strelivo 12/89. Kombiniranih lovskih puøk je kot ponavadi na pretek, od najpogostejøih predvsem naveznjenih dvocevk do zahtevnih øtiricevk; slednje ponuja poleg Borovljanov in suhlskih puøkarjev øe nemøki Heym. V oœi je padla t.i. kronska puøka (samonapenjalna petelinka)»biksarica«(priveznjena polrisanica) iz boroveljske ponudbe. Bogato okraøena priveznjenka je imela æe prvi dan sejma listek»rezervirano«, drugi dan pa je æe ni bilo veœ na ogled Piøtole in revolverji Velika novost je Berettina piøtola P x 4 Storm s plastiœnim oziroma toœneje polimerskim ogrodjem, nekakøen pozen italijanski odgovor na zdaj æe klasiœnega avstrijskega Glocka. To je piøtola»sluæbenega«razreda, v bistvu pa veœnamensko oroæje, namenjeno øirokemu krogu uporabnikov, tako tudi lovcem.»vihar«ponujajo v kalibrih 9 mm (9 x 19 Luger/Parabellum) in.40 Smith & Wesson ter za nameœek v italijanskem civilnem 9 x 21; okvir je dvoredni. Polavtomatski mehanizem nove Berette deluje s pomoœjo rotacije cevi, kar naj bi po navedbah tovarne pripomoglo k trpeænosti oroæja. Ponavadi je delovanje sproæilca Berettina»plastenka«P x 4 Storm dvojno ali pa izkljuœno dvojno; slednje velja zaradi dolgega hoda sproæilca za varnejøi naœin. Øe temeljne øtevilke: zmogljivost 17 nabojev (9 mm), dolæina 192 mm, cev 102 mm, debelina roœaja 30 mm, masa piøtole (s praznim okvirjem) 785 g. Novo piøtolo»plastenko«ponuja tudi Œeska Zbrojovka, in sicer razliœico æe znane miniaturne Rami, namenjene predvsem prikriti noønji. Zaradi skromnih mer in majhne mase, a vseeno dovolj moœi, je to ob ne pretirani ceni gotovo ena zanimivejøih piøtol za naøo lovsko rabo œe se raje ne odloœimo za samokres z vrtljivim bobniœem. Œeska Zbrojovka Rami v novi polimerski izvedbi Foto: J. Hartman Ruger New Vaquero je na voljo tudi kot lovœevo boœno oroæje. Nova ameriøka velikokalibrska revolverja dolgocevni Smith & Wessona 460 XVR (Extreme Velocity Revolver revolver ekstremne hitrosti) novega kalibra.460 S & W Magnum in kratkocevni»toponoøœek«ruger Super Redhawk Alaskan, kalibra.454 Casull in.480 Ruger smo v Nürnbergu iskali zaman. Pri Rugerju so povedali, da niso uspeli pravoœasno urediti ustreznih izvoznih papirjev. Oba pa so æe prikazali na osrednjem ameriøkem oroænem sejmu v Las Vegasu (januar - februar), zato nista neznanka. Smith & Wesson 460 XVR je v bistvu enak lanski novosti, mogoœnemu revolverju kalibra.500 S & W Magnum, le da ima nekoliko zmanjøan kaliber. Naboj.460 S & W Magnum je podaljøana in bistveno moœnejøa izpeljanka naboja.454 Casull ter doseæe naravnost puøkino hitrost okoli 760 metrov v sekundi; premer krogle je 11,5 mm, njena masa pa g. Kljub neskromni dolæini 38 cm (cev 21,3 cm) in masi 2055 g bo ta izjemno moœan peterokres verjetno zanimal lovce, ki se sreœujejo z nevarno divjadjo, œeprav bo za marsikoga med njimi verjetno bolj zanimiv Rugerjev Alaskan. Ta øesterokres se odlikuje po zelo kratki in torej priroœni cevi, ki je dolga le 6,35 cm, strelja pa (dovolj) moœne naboje.454 Casull ali.480 Ruger; masa revolverja je nosljivih 1190 g. V Nürnbergu smo si lahko ogledali tudi øtevilne nove revolverje enojnega delovanja (single action; pred vsakim strelom je treba roœno napeti udarno kladivce). Veœinoma so bili bolj ali manj toœni posnetki legendarnega Colta»pomirjevalca«oziroma uradno SAA (Single Action Army), ki mu zaradi preproøœine in zanesljivosti pa tudi nostalgiœne privlaœnosti øe nikakor ne pojenja sapa. Kaliber je po veœini izvirni.45 Long Colt ali sodobnejøi.357 Magnum. Med najnovejøimi razliœicami sta Rugerjev New Vaquero in Taurusov Gaucho, za najbolj toœen posnetek pa velja izdelek italijanske oroæarne F.lli Pietta. Œetudi so novodobni»pomirjevalci«v prvi vrsti namenjeni kavbojskim øportnim strelcem, so brez dvoma zanimivi tudi kot lovœevo boœno oroæje. Janez Hartman Foto: J. Hartman 228

15 DVANAJST MESECEV V PRAØIŒJEM REVIRJU (II.) Maj oblikovanje øtevilœnejøih skupnosti divjih praøiœev, œas za obdelavo lovskih krmnih njiv in ukrepi za prepreœevanje prezgodnjih økod Foto: K. Schneider Zaradi vremenskih zamikov zadnjih let, ko jesen traja do decembra in zima do aprila, je tudi maj izredno spremenljiv. Kljub temu je veœ sonca. Drevje, grmovje, zeliøœa in trave so v polnem vzniku. Vrnejo se selivske vrste, rojeva se novo æivljenje Glavna kmeœka opravila so: sajenje koruze, gnojenje travnikov in paønikov, ponekod tudi økropljenje proti plevelom. Veœina svinj je polegla in pujski brez teæav sledijo materam tudi na polja in njive. To je tudi œas nastajanja øtevilœnejøih æivljenjskih skupnosti. V gozdu je malo hrane, zato morajo biti krmiøœa vedno redno in bogato zaloæena. Odøkodnine za razrite koruzne njive so lahko obœutne za druæinsko blagajno. Zdaj je pravi œas za obdelavo lovskih krmnih njiv za divjad, tudi tistih, ki leæijo v gozdu ali v senœnih legah. Krmne njive zasejemo z ovsom, pøenico ali koruzo. Namenjene so tako divjim praøiœem kot jelenjadi in srnjadi. Zaœasno jih ogradimo ali zavarujmo kako drugaœe. Topinambur, ki smo ga izkopali aprila, posadimo na nove povrøine. Priporoœljiva je polmetrska medvrstna razdalja, gomolje pa sadimo 25 cm narazen in okrog 10 cm globoko. Ko poæenejo prvi listi, ga dognojimo z enim od duøiœnih mineralnih gnojil. Jelenjad pase predvsem mlade poganjke in liste, divji praøiœi pa ga rijejo. Vse nanovo urejene krmne njive morajo biti vsaj do jeseni ustrezno zavarovane, v poznejøih letih pa to ni veœ potrebno, saj se topinambur tako razraste in ukorenini, da ga divji praøiœi praktiœno ne morejo uniœiti. Konec maja so dnevi in noœi vse toplejøi. Zlasti mlajøim divjim praøiœem postaja zimska obleka pretopla. Zdaj odpadajo zimske øœetine zaradi pospeøenega gibanja po goøœavskih steœinah s kaluæanjem in œohanjem. V tem œasu so divji praøiœi neuglednega videza in kuøtravi, pozneje v poletni, kratki, srebrno sivi odlakanosti pa so videti vitkejøi. Razlika med zimsko in poletno dlako v takem stanju so divji praøiœi le dobra dva meseca je veœ kot oœitna. Tako imenovani polkmetje, ki so dopoldne redno zaposleni, so pozno popoldne in vse do teme najveœkrat na njivah in vrtovih, kar tudi vpliva na bioritem divjadi in lova. Maj je zaœetek lovne dobe na srnjaka. Podaljøano veœerno œakanje ob meseœini je lahko uspeøno, saj tedaj divji praøiœi izstopajo razmeroma zgodaj. Sajenje koruze in krompirja je na viøku. Za prepreœitev prezgodnjih økod je priporoœljivo organizirano, tudi skupinsko œakanje ob takih njivah. Ob pomanjkanju primernih dreves uporabimo prestavljive preæe.»kemiœne ograje«nekaj dni ali tednov odvraœajo divje praøiœe. Uœinkovitejøe so elektriœne ograje oziroma»pastirji«. Nekaj dni uœinkujejo tudi obœasni plaøilni streli. Rastline na njivah, npr. zimska ogrøœica, so maja v polnem razcvetu in polni rasti, tudi meter in veœ visoko. Æita so za kritje øe prenizka. Neredko se posamiœni merjasec obœasno preseli v mirne in ravninske gozdiœe ter goøœave, kjer je navadno veœ miru kot v gozdu. Posamiœni tropi se preselijo na æe omenjene povrøine z zimsko ogrøœico, pozneje pa na koruzne in sonœniœne povrøine. Posledice tega niso le økode zaradi hranjenja, hujøe so posledice øtevilœnejøih steœin in leæiøœ. Nadzor nad takimi povrøinami ni zgolj priporoœljiv, temveœ nujen! Ob zadovoljivih svetlobnih in drugih razmerah, ob zanesljivi presoji in z malo lovske sreœe je mogoœe odstreliti tudi zrelega merjasca. Ob toplih veœerih je priporoœljivo obiskati preæo ob kaluæah. Zaraslost ob njih sicer vpliva na zaupljivost divjih praøiœev, a skoraj nesliøen lovœev prihod praøiœe œesto preseneti. Strel na divjega praøiœa, ki je v kaluæi, je nelovski, poleg tega pa povzroœi tudi dodaten trud ob spravilu in transportu. (Nadaljevanje prihodnjiœ) Blaæ Kræe 229

16 Foto: M. Rovøœek Diana Ali bo jelenjad izpodrinila gamsa? Najprej æelim opozoriti, da v prispevku razmiøljam iz svojih izkuøenj in opazovanj v loviøœu s posebnim namenom (LPN) Triglav, s katerim upravlja javni zavod Triglavski narodni park (TNP). Ali so podobne razmere tudi drugod po Sloveniji, kjer so tradicionalna gamsova bivaliøœa, ne vem, priporoœam pa vsem, ki upravljate s gamsovimi loviøœi, da o tem razmislite. Gams je predvsem visokogorska divjad. Poleti se najraje zadræuje v odprtem svetu, pozimi pa se premakne v zavetje gozda na zgornji gozdni meji. Gams je prehransko vezan na»naravno«stanje. Œeprav imamo gamse tudi v posameznih predelih predgorja oz. sredogorja, so glavna (najøtevilœnejøa) gamsova bivaliøœa v Sloveniji v Julijskih Alpah, Karavankah ter Kamniøkih in Savinjskih Alpah. Ker so Julijske Alpe naø najobseænejøi gorski svet, je tod najveœ primernih gamsovih bivaliøœ in s tem tudi najveœ gamsov. Tako lahko zakljuœimo, da ima gams v Sloveniji omejen æivljenjski prostor. Z jelenjadjo je nekoliko drugaœe. Predvsem je prostorsko prilagodljivejøa; ustreza ji prepletanje naravne krajine (gozd) s kulturno. Prehransko je vezana (tudi) na travno paøo. Tudi»gorska«jelenjad ima v Sloveniji vsaj delne moænosti za travno paøo. Zato ima jelenjad v Sloveniji precej veœji æivljenjski prostor kot gams. K temu moramo dodati øe, da se æivljenjski prostor jelenjadi nadaljuje tudi v sosednje dræave, zlasti na Madæarsko in Hrvaøko. LPN Triglav, v velikosti ha, obsega visokogorje Julijskih Alp, gorski gozdnati planoti Pokljuko in Meæaklo ter visokogorske doline. V njem so za alpske ekosisteme znaœilne æivalske vrste. Med njimi je gams med najvidnejøimi, pa ne zaradi veœje»vrednosti«kot druge æivalske vrste, ampak zaradi œlovekovega zanimanja, do nedavnega zlasti lova, zdaj pa vedno bolj tudi obiskovalcev in rezervatnega naravovarstva. Zato je imel gams na tem obmoœju vedno prednost pri»gojenju«, dandanes zlasti v prizadevanju za popolno varstvo. Prizadevanja za popolno varstvo (brez izloœitev s puøko) so povezana predvsem s statusom narodnega parka. O tem, da je Triglavski narodni park sestavljanka (pogojno) naravne in kulturne krajine ter s tem razliœnega pristopa do rezervatnega varstva in razvoja, sem æe veœkrat pisal. Obiskovalci Triglavskega narodnega parka lahko v odprtem svetu visokogorja opazujejo øe kozoroge in, œe se ozrejo v nebo, tudi neredko planinskega orla. Za opazovanje divjega petelina in ruøevca moramo imeti æe malo sreœe, øe veœ pa za sreœanje z drugimi æivalskimi vrstami. Œeprav mnoge niso redke, pa æivijo prikrito in jih lahko opazujemo predvsem s poznavanjem njihovega bivaliøœa in vedenja. Zelo redko bomo kot nakljuœni obiskovalci sreœali jelenjad. Lahko bi sklepali, da jelenjadi ni oziroma, da je maloøtevilœna. Vendar poznavalci vemo, da je ravno obratno. Po sledovih in opazovanjih na œakaliøœih ugotavljamo, da jelenjad postaja pravzaprav povsod prisotna in vedno øtevilœnejøa. Tako je zdaj. Øe pred dvajsetimi leti pa je bila jelenjad v LPN Triglav maloøtevilœna, in øe to le na Meæakli, Pokljuki in Radovni, nekaj tudi v Zgornjesavski dolini, posamezne æivali pa v Œrnem vrhu nad Vrsnikom. Ne bom pozabil, ko mi je æal æe pokojni Joæe Zakrajøek Joza poleti 1996 ves navduøen pripovedoval, kako je v zgodnjem jutru visoko nad dolino Zapoden v Trenti v ruøju opazoval jelena osmeraka. To je bilo Jozovo prvo opazovanje jelenjadi v»njegovem«jalovcu, ki slovi kot najboljøi gamsji»revir«. In zdaj, øe ne deset let po tem dogodku? Stojan Zorœ, novi nadzornik in poklicni lovec v Jalovcu in vnuk slavnega Antona Kravanje Kopiøœarja, je minulo jesen opazoval trop petih glav jelenjadi øe dlje in øe viøe, nad Planino Zapotok. Tod postajajo opazovanja, øe pogosteje pa sledenja jelenjadi obiœajna. Sicer pa je zdaj na primorski strani LPN Triglav najveœ jelenjadi v Vrsniku oziroma njegovi øirøi okolici, v Œrnem vrhu, v Plazih, Krbulniku in planini Za Skalo. V predlanskem ruku sva z Bertijem Kravanjo nad planino Za Skalo posluøala ruk treh jelenov. Øe zlasti zanimivo je bilo opazovanje moœnega deseteraka na razdalji trideset metrov, ki je rukal sredi opoldneva. Koøuto s teletom, telico in srednje starega jelena pa sva sredi dopoldneva opazovala na visokogorskih traviøœih metrov visokega Kuka. Berti mi je povedal, da je v lanskem ruku v Vrsniku posluøal z enega mesta hkrati pet jelenov. Visoko nad vasjo Vas na Skali, kjer domuje Bertijev rod, pa je Berti lani jeseni uplenil veœ kot deset let starega jelena. Naø nadzornik in poklicni lovec Ludvik Komac z Vrsnika mi je pred nekaj leti pravil, kako se bo treba o jelenjadi kaj nauœiti, saj s»to beøtijo prej nismo imeli opravka«. Trentarji in Soœani so vedno bili predvsem gamsarji. Tokrat ne bom zapisal imena, ki mi je øe pred nedavnim zatrdil, da daje prednost uplenitvi starega kozla ali stare koze pred øe tako mogoœnim jelenom, in to kljub temu, da ima rogljev za»celo sobo«. Da ne bo pomote, najveœ rogljev je od najdenih poginulih garjavih gamsov. To veliko pove o tradiciji in navezanosti teh gorjanov na njihov gorski svet in gamsji lov. 230

17 Na gorenjski strani LPN Triglav pa je zdaj jelenjad»doma«. Za Meæaklo æe pravimo, da je postala»jelenov revir«. Meæakla je bivalno in prehransko zanimiva. Prevladujejo meøani gozdovi, na ravninskem delu ter njenem obrobju so øtevilni travniki in paøniki, gozdnih cest je manj, poboœja nad Radovno so øe mirna, vendar vedno manj zaradi gobarjenja. V zimskem œasu se jelenjad najveœ zadræuje na juænih obronkih okoli Poljan, Lazov in Pernikov. Na Meæakli domujejo tudi gamsi. Svoje stalne steœine imajo v Jerebikovcu, Zadnji dolini in severnih prepadnih strminah. Omenjena obmoœja so zaradi teæke prehodnosti in nedostopnosti vedno bolj tudi zatoœiøœa jelenjadi. Podobne razmere zasledimo na Pokljuki. Pri tem je neverjetno, koliko in kaj vse Pokljuka prenese: cel kup œlovekovih celoletnih rekreativnih dejavnosti, gozdno paøo (ki je po zakonu o gozdovih prepovedana!) govedi, konj, veœ sto ovc, pojavljajo se domaœe koze. Ob vsem tem pa imamo v TNP prav na Pokljuki øe najveœ strnjenih rastiøœ divjega petelina. Vendar je tudi teh polovico manj kot pred tridesetimi leti. Torej se ne slepimo. Zdajønje stanje ni dokaz, da so lahko øtevilne dejavnosti na enem prostoru brez økode za prostoæiveœe æivali! Za Pokljuko so znaœilni smrekovi sestoji, œeprav je prvotno tod prevladovala bukev. Æe nekaj desetletij je pozornost gospodarjenja z gozdovi usmerjena k naravnemu pomlajevanju ter negi vseh prisotnih drevesnih vrst. Zlasti predel Lepih kopiøœ se zelo pomlajuje z jelko. Nastajajo pa teæave, ker zlasti jelko, pa tudi listavce zelo objeda in lupi jelenjad. Obrobje Pokljuke, ki prehaja v ruøevje, gorske travnike in skalovja Kremenovca, Kleœce, Debele peœi, Lipanskega vrha, obeh Seliønikov, v Viøevnik in naprej na oba Draøka vrhova ter Tosc, je bivaliøœe gamsov. Prav v teh predelih, zlasti od Kremenovca do Velikega Seliønika, se v poletnem œasu najraje zadræuje pokljuøka jelenjad. Priljubljena bivaliøœa jelenjadi in gamsov so øe v severnih strminah nad Radovno. Zdaj pa se malo pomudimo v dolini Vrata. Prav opazovanje jelenjadi v tej dolini me je napotilo k pisanju tega prispevka. Dolino Vrata verjetno poznate. To je najslavnejøa triglavska dolina, ki nas mimo Aljaæevega doma pripelje na Triglav. Njena najveœja znamenitost sta slap Periœnik in Severna triglavska stena. Vrata so ledeniøkega nastanka, zato imajo znaœilno obliko œrke u: ozka dolina se na obeh straneh strmo dviga prav na vrhove naøih najviøjih gora. Po dolini teœe Triglavska Bistrica, poboœja nad njo pa preraøœajo smrekovi in bukovi gozdovi. Ti viøe prehajajo v œista ruøevja z macesni, nad njimi in med njimi pa so visokogorska traviøœa, meliøœa in skale. Pravi raj za gamse! Pred øtirimi leti smo v enodnevnem øtetju tod naøteli 360 gamsov. V zadnjih treh letih so se æal zopet moœneje pojavile gamsje garje. Lani je naø nadzornik Rado Legat naøel 24 poginulih garjavih gamsov. Nad zatrepom doline Vrata, v strminah Stenarja domujejo kozorogi. Æal pa jih je pol manj kot pred desetimi leti; pobrale so jih garje. Avgusta leta 1994 smo pri hoji na Økrlatico s Tinetom in Anæetom v konti za bivakom IV. Na Ruøju iz neposredne bliæine obœudovali 32 kozorogov, samih samcev. Dandanes Na Ruøju ni veœ kozorogov. Kdo bi øe pred nekaj leti pomislil, da bomo kdaj v ruøju pod Stenarjem za Aljaæevim domom sledili jelenjad. Lani jeseni je Rado prav tod posluøal rukajoœega jelena. Predlansko jesen sem prehodil svet okoli Dolkovega kotla in nad njim; iskal sem gamse. Œe kje, so gamsi doma tod. Namesto gamsov sem opazoval koøuto s teletom, telico in mlajøega jelena, ki so se pasli na izrazitem grebenu pod Spodnjim Rokavom, poraslim z gorsko travo, sleœem in reso. Ko so me zaœutili, so jo v drncu ubrali pod Dolkov kotel, kjer raste razliœno vrbovje. Debelca ive so tod vsa olupljena. Iz leta v leto opazujemo ali sledimo veœ jelenjadi, ki se najraje zadræuje na prisojnih poboœjih od vstopa v dolino Vrata v Mojstrani pa do Dolkovega kotla. Jelenjad se zadræuje zlasti med gozdnim robom in skalno-travnimi strminami, kjer sneg hitro splazi. To pa so zimovaliøœa gamsov. Za jelenjad tod je znaœilno, da se pojavlja v manjøih tropiœih od 2 do 5 æivali, med njimi pa hodijo posamezni jeleni. Sklepamo, da so v Vratih trenutno trije do øtirje taki tropiœi. V Zgornjesavski dolini, od Hruøice do Rateœ, v zadnjih letih lovci izloœajo na leto 50 do 60 jelenjadi. Veœji del je v Karavankah, zlasti na obmoœju LD Kranjska Gora, nekaj pa v loviøœih LD Dovje Mojstrana in LPN Triglav. V Martuljku, Belem potoku in Smrajki si gamsi in jelenjad delijo æivljenjski prostor. Zanimivo stanje je v Bohinju. Pred dobrim desetletjem (verjetno æe tudi prej) se je pojavljala le posamezna jelenjad na obmoœju Storeœ Ravan. Sledi posamezne jelenjadi smo opazili øe okoli planine Krstenica. V zadnjih nekaj letih je jelenjad posamezno ali v manjøih tropih 2 do 3 æivali poselila celotno obmoœje Studorskih planin: najpogostejøa je okoli Hebada, Blata, Krstenice in v Vrhu. Posamezno jelenjad sledimo celo na Dednem polju in Ovœariji, kjer so øtevilna ruøevœeva rastiøœa. Lani jeseni so øtiri æivali redno zaœele prihajati na paøo v Voje. Kot kaæe, pa je postala najøtevilœnejøa v Bareœi dolini in na posekah vetrolomov pod Voglom. Lahko sklenemo, da zlasti v zadnjem desetletju jelenjad øiri svoj æivljenjski prostor ter postaja iz leta v leto øtevilœnejøa. Pri tem naseljuje vedno viøja obmoœja in postaja obiœajna na zgornji gozdni meji in v ruøju. Ne bo dolgo, ko se bo hodila past na Velo polje. Ob vsem tem pa se postavlja veœ vpraøanj. Kako z ukrepi upravljanja ohranjati manjøo øtevilœnost jelenjadi v visokogorju, kjer so tradicionalna gamsova bivaliøœa? Ali so ukrepi sploh upraviœeni oz. dovoljeni glede na status narodnega parka, pa tudi sicer, œe izhajamo iz predpostavke, da ima vsaka æivalska vrsta domovinsko pravico æiveti povsod, kjer se naseli po naravni poti z odloœitvijo, naj medvrstne odnose uredijo æivali med seboj same, po zakonih narave (moœnejøi izpodrine øibkejøega)? Da nastaja medvrstna konkurenca pri hrani in prostoru, lahko sklepamo posredno. Zagotovo je gams v podrejenem poloæaju, in to v njegovih tradicionalnih bivaliøœih visokogorja. Gamsa naravno omejujejo gamsje garje, visok sneg in plazovi. Jelenjad nima naravnih tegob, veœina preæivi. Potrebna bodo sistematiœna prouœevanja, da bi z gotovostjo ugotovili vpliv jelenjadi na gamsa. Kakøne so razmere drugod v Alpah? Ali ukrepajo in kako? Veliko je vpraøanj in øe veœ odgovorov. Vpraøanja so enaka za vse, odgovori pa bodo zanesljivo razliœni in tudi nasprotujoœi. Najbolj napaœno bo»gojenje«jelenjadi v visokogorju na»raœun«gamsa zaradi lovœevega interesa po moœnem jelenovem rogovju. Bistvena je razlika med»gojenjem«, kjer æelimo z omejenim odstrelom poveœevati øtevilœnost in tako priti do trofejno moœnih æivali, in odloœitvijo, da bomo jelenjad dræali»na kratko«. Kako izvajati ukrepe»na kratko«zaradi izjemno teækega lova, pa je nova zgodba. Upoøtevati moramo tudi økode, ki jih jelenjad povzroœa s paøo na gojenih travnikih, v sadovnjakih z lomljenjem drevja in v gozdu z lupljenjem. Predlani smo v vasi Soœa izplaœali prvo odøkodnino za økodo v sadovnjaku. Lastniki zemljiøœ zanesljivo ne bodo veseli veœje prisotnosti jelenjadi. Upoøtevati moramo, da øe v nedavni preteklosti økod od jelenjadi niso poznali. S tem prispevkom predvsem opozarjam na spontano (naravno) naseljevanje visokogorja z jelenjadjo in kaj lahko to pomeni za gamsa. Miha Marenœe, Triglavski narodni park 231

18 PO LOVSKEM SVETU 52. generalna skupøœina CIC Abu Dhabi (Zdruæeni arabski emirati), 2005 Letoønja Generalna skupøœina CIC (Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi), ki je bila od 12. do v Abu Dhabiju, je bila v nekaterih pogledih prelomna. To je bila namreœ volilna Generalna skupøœina, øe pomembneje pa je bilo odloœanje o preregistrarale biti v skladu s francosko zakonodajo, prav tako je imela Francija pravico nenehnega nadzora nad delovanjem organizacije in dajanja soglasij glede organiziranosti. Vse to in øe nekatere druge stvari pri registraciji v Avstriji niso bile potrebne in bi bistveno olajøale delovanje CIC. Tako je po otvoritveni slovesnosti sledilo odloœanje o vpraøanju preregistracije CIC v Avstriji. Francoska delegacija je zahtevala tajno odlonazornem rezultatu pa je eden izmed dveh kandidatov za predsednika CIC, Francoz Oliver Chavane de Dalmassy, odstopil od svoje kandidature, tako da je kot kandidat ostal samo øe dosedanji predsednik Nemec Dieter Schramm. Same volitve predsednika, podpredsednikov, œlanov NO, finanœnika, treh pravnih svetovalcev in predsednikov komisij so potekale zadnji dan, tik pred zakljuœno slovesnostjo. Za predsednika Otvoritvena slovesnost 52. generalne skupøœine CIC v Abu Dhabiju ciji organizacije. Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi je bil ustanovljen leta 1935 v Parizu (Francija) po takratni veljavni francoski zakonodaji. Sedeæ CIC je vse do letos ostal v Parizu. Vendar pa so bile potem, ko je pred dvema letoma avstrijska vlada podelila status CIC mednarodne nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, œedalje moœnejøe zahteve, da bi sedeæ CIC preselili na Dunaj. Registracija CIC na Dunaju, v skladu z avstrijsko zakonodajo, bi namreœ prinesla nekatere ugodnosti, katerih organizacija v Parizu ni bila deleæna. Predvsem so bila pomembna finanœna vpraøanja in vpraøanje same organiziranosti. Vse spremembe pravil so moœanje, tako da se je vse skupaj precej zavleklo, øe posebno zato, ker so øtevilni œlani imeli pooblastila tistih, ki niso bili prisotni. Kljub temu so bili rezultati glasovanja zelo jasni, saj je proti selitvi sedeæa CIC na Dunaj glasovalo samo pribliæno 20 œlanov francoske delegacije, medtem ko je bilo za selitev veœ kot 170 glasov. Po tako zelo je bil izvoljen D. Schramm; veœinoma so bili izvoljeni ljudje, ki so æe doslej opravljali funkcije. Spremembe so bile praktiœno samo, ko so doslej izvoljeni na svojo æeljo prenehali z opravljanjem funkcije. Na tem mestu moram zapisati, da se je naø Veljko Variåak zaradi zdravstvenih razlogov odpovedal mestu enega izmed podpred- 232

19 Foto: J. Mehle Oriksi z otoka Sir Bani Yas sednikov CIC in predsednika Komisije za ocenjevanje trofej, zato pa je bil soglasno izvoljen za œastnega œlana CIC ter œastnega predsednika Komisije za ocenjevanje trofej. CIC je prviœ pisno predstavil tudi svoje usmeritve in cilje do leta Na zakljuœni slovesnosti so bile podeljene tudi tradicionalne nagrade CIC. Literarna nagrada je bila podeljena knjigi o prvi profesionalni lovki v Afriki, tehniœna literarna nagrada knjigi o divjih ovcah v Severni Ameriki, kulturna nagrada knjigi o belorepem jelenu na Finskem, nagrada za umetnost knjigi o lovu na belke na Norveøkem. Nagrado Edmond Blanc za najbolje urejeno loviøœe za veliko divjad sta si razdelili loviøœi na Poljskem in v Romuniji, diplomo Edmond Blanc pa je prejel danski projekt o poljski jerebici. Zakljuœne slovesnosti se je udeleæil tudi madæarski dræavni sekretar, zadolæen za gozdarstvo in lovstvo, F. Benedek, ki je v imenu madæarske vlade podaljøal za CIC izredno ugodno ponudbo, da øe za nadaljnjih 6 let financirajo stroøke pisarne CIC v Budimpeøti, vkljuœno s stroøki 3 delavcev. En dan pred zaœetkom je bil namenjen glavni temi Generalne skupøœine, in sicer sokolarjenju. Na veliko æalost prisotnih, ki smo priœakovali tudi praktiœne prikaze, saj je sokolarjenje v arabskih deæelah izredno razvito, v Zdruæenih arabskih emiratih pa øe prav posebno, smo posluøali zgolj teoretiœno razpravo in poroœila o projektih. Zadnji dan je bila sicer organizirana ekskurzija v znamenito veterinarsko kliniko, ki je namenjena samo za zdravljenje sokolov, vendar pa je bilo øtevilo obiskovalcev omejeno zgolj na 50. Eden izmed dnevov Generalne skupøœine je bil namenjen izletu na otok Sir Bani Yas, ki je pod neposrednim nadzorom predsedniøke druæine bin Zayed Al Nahyan. Na otoku, ki obsega 250 km 2, so naseljene øtevilne æivalske vrste, med drugim tudi nekatere ogroæene vrste arabskih in afriøkih antilop ter gazel. Otok je namenjen vzreji ogroæenih æivalskih vrst in njihovemu vraœanju v naravo ter po drugi strani obiskovalcem, ki si vse to lahko ogledajo. Preteæni del otoka je umetno posajen z grmovnimi, drevesnimi vrstami in razliœnim sadnim drevjem. Za rast je seveda potrebna voda, zato naj omenim, da praktiœno ves otok umetno namakajo. Tako znaøa dnevna poraba vode na otoku prek 30 milijonov litrov vode, ki jo pridobivajo z desalinizacijo morske vode. Preostali dnevi Generalne skupøœine so bili namenjeni delu komisij CIC. Podobno kot v minulih letih so bile najbolj aktivne komisije za ptice selivke, tropsko divjad, malo divjad in ukrepe v kmetijskem okolju, o razstavah in ocenjevanju trofej, o lovu kot trajnostni rabi ter seveda komisiji za sokolarjenje. Kot smo æe obljubili, bomo v eni od prihodnjih øtevilk naøega glasila Lovec predstavili izredno uspeøen projekt Komisije za malo divjad in ukrepe v kmetijskem okolju, ki æe nekaj let poteka pod naslovom Praha kot æivljenjski prostor. Na 52. generalni skupøœini CIC je bilo sprejetih tudi nekaj resolucij: resolucija o gospodarjenju divjih parkljarjev in njihovih habitatov s pomoœjo selektivnega lova, o ogroæenosti zahodnoafriøkih kopenskih æivali zaradi œezmernega ribolova, o tradicionalnem lovu s psi, o varstvu velike œrne grivaste antilope v Angoli, o odloœitvi EU, ki ogroæa obstoj populacije rjavega medveda v Romuniji, ter o uveljavljanju naœel in smernic iz Addis Ababe glede trajnostne rabe naravnih virov in ohranjanja vrstne pestrosti. Vse so dostopne na spletni strani CIC (cic-wildlife.org). Mogoœe je najpomembnejøa ravno zadnja, saj je naœela in smernice sprejelo kar 188 dræav, podpirajo pa jih tudi naravovarstvene organizacije, kot so IUCN in CITES ter seveda CIC. 52. generalne skupøœine CIC se je udeleæilo tudi nekaj visokih dræavnih predstavnikov Kitajske, ki so s CIC podpisali dogovor o sodelovanju. V bistvu bo CIC za Kitajsko pomagal pripraviti in izdelati celoten sistem lovstva v dræavi, saj je bil uraden lov na Kitajskem prepovedan æe skoraj 4 desetletja. V œasu Generalne skupøœine so potekali tudi razgovori glede novega koordinatorja CIC za srednjo in jugovzhodno Evropo, ki bo nadomestil naøega V. Variåaka. Prevladala sta dva predloga: da bi koordinacijo vodil madæarski dræavni sekretar F. Benedek, medtem ko bi sedeæ koordinacije øe vedno ostal na LZS v Ljubljani oz., naj bi o prihodnji koordinaciji odloœili na prihodnjem zasedanju koordinacije, ki bo letos v Bolgariji. Mag. Janko Mehle 233

20 Nemœija: Eden od ameriøkih ponudnikov internetnih storitev je svojim uporabnikom ponudil tudi novo razliœico»lova v æivo«. Pri tem lahko registrirani uporabnik s klikom miøke sproæi oroæje na æivo æival in jo ustreli. V nemøkih lovskih krogih so burne reakcije na to novost, saj je zadeva daleœ od etiœnih in naravovarstvenih prizadevanj oz. naœel nemøkega pojmovanja lova. Med drugim sta vpraøljiva tudi sam strel in toœnost zadetka, saj je pri prenosu podatkov ali ukazov prek svetovnega spleta vedno œasovna zakasnitev. Preverjanje pravnih podlag zaradi morebitnega krøenja pravic æivali in krøenja zakona o oroæju æal ni dalo pravih rezultatov. V Nemœiji bi bila ponudba dejansko nezakonita, seveda pa tega ni mogoœe prenesti na ameriøka tla. Zato nemøka lovska zveza poziva nemøko vlado, naj preveri, kakøne so øe druge zakonite moænosti, da bi prepovedali ubijanje æivali prek svetovnega spleta. (Wild und Hund, 6/2005) Belgija: Iz ene od belgijskih obor je pred enim mesecem, natanœneje 9. februarja, pobegnil volk. Zaradi æivljenja v ujetniøtvu se skoraj ni bal ljudi, kar je seveda povzroœalo strah med prebivalci okoliøkih naselij. Tako je pobegli volk napadel in ubil 6 mesecev starega psa pinœa, ki ga je lastnik vodil na jermenu. Pozneje je ubil øe enega psa. Seveda je bila zato sproæena prava akcija, v kateri so sodelovali policija, gozdarji in lovci, da bi pobeglega volka ujeli oz. ustrelili. Konœno jim je to tudi uspelo æe na ozemlju sosednje Nemœije v zvezni dræavi Rheinland, kjer je bil zadnji volk uplenjen pred veœ kot 200 leti. Po mikroœipu, ki ga je volk imel pod koæo, so nedvomno dokazali, da je bil v tem primeru resniœno volk, ki je uøel iz belgijske obore. Domnevno pa naj bi se po gozdovih zvezne deæele Rheinlad-Pfalz klatil øe en volk, ki pa naj bi bil divji. (Wild und Hund, 6/2005) Øvica: V prejønji øtevilki naøega glasila smo poroœali o teæavah, ki jih ima ena od tovarn BMW zaradi vran. O enakih teæavah poroœajo tudi iz øvicarskega mesta Bern. Zaradi hrupa Na kratko iz tujega tiska Foto: M. Pogaœnik Diana Volk in onesnaæenja nameravajo mestne oblasti namestiti reflektorje, ki oddajajo lasersko svetlobo, s katero naj bi vznemirjali in tudi odgnali nadleæne poljske vrane. Za to metodo so se odloœili na podlagi dobrih rezultatov iz sosednje Francije. Namestiti nameravajo reflektor, ki bo v presledkih oddajal belo obarvano svetlobo. Za tovrstno odganjanje naj bi se odloœili predvsem v œasu gnezdenja v jutranjem in veœernem mraku. Pred tem so v mestu Bern poskusili z ograjevanjem gnezd s pleksi steklom, vendar brez uspeha. V Øvici so poljske vrane uvrøœene med zavarovane vrste. (Wild und Hund, 6/2005) Nemœija: V zvezni deæeli Brandenburg je z zaœel veljati odlok o prepovedi uporabe streliva, ki vsebuje svinec, na dræavnih povrøinah. To ne pomeni samo svinœenega øibrenega streliva, temveœ tudi krogelno strelivo, ki vsebuje svinec. Odlok je izdalo deæelno ministrstvo za razvoj podeæelja, okolje in varstvo potroønikov. (Wild und Hund, 6/2005) Madæarska: V naøi sosednji dræavi so v minulem letu uplenili naslednje primerke divjadi, katerih trofeje so bile ocenjene: srnjak (214,65 CIC toœke), jelen (253,10 CIC toœke), merjasec (140,85 CIC toœke), muflon (228,25 CIC toœke), damjak (220,21 CIC toœke). (Wild und Hund, 6/2005) Hrvaøka: Mednarodna komisija CIC za ocenjevanje trofej pod vodstvom V. Variåaka, v kateri je sodeloval tudi strokovni sodelavec LZS G. Bolœina, je v prisotnosti predsednika CIC D. Schramma ocenila nekaj najmoœnejøih lovskih trofej divjadi, ki je bila v minulem letu uplenjena na Hrvaøkem. Tako so bili za nove prvake Hrvaøke razglaøene kar tri v minulem letu uplenjene trofeje divjadi: rogovje damjaka (212,34 CIC toœke, uplenitelj I. Todoriå), roglji gamsa - koze (118,92 CIC toœke, uplenitelj B. Øegota) in koæuh rjavega medveda (488,11 CIC toœke, uplenitelj P. Balatinac). (Lovaœki vjesnik 3/2005) Nemœija: Lovec iz okroæja Vogelbeerkreis je moral plaœati kazni zaradi nedovoljenega krmljenja divjadi. Tako naj bi v njegovem loviøœu naøli 9 mest, kjer je polagal tropine kljub prepovedi krmljenja. (Jäger, 3/2005) Nemœija: Povsod, kjer je lastnik lovske pravice zvezna deæela Sachsen, si prizadevajo, da bi v lov vkljuœili tudi lovce zasebnike, ki niso sluæbeno vezani na opravljanje te dejavnosti. Tako stane letna lovska dovolilnica za tamkajønje revirje 350 za malo divjad in 500 za veliko divjad. Sedaj pa so uvedli øe dodatne vzpodbude za uspeøne lovce. Kdor tako upleni veœ kot 5 glav netrofejne velike divjadi, mu deæela zmanjøa ceno lovske dovolilnice za 5 % za vsako nadaljnjo uplenjeno glavo divjadi. Obraœun naredijo konec leta na za to pristojnih gozdnih upravah. (Jäger, 3/2005) Grenlandija: V tej otoøki deæeli, ki leæi v visoko na severu, poteka resna razprava, da bi dovolili lov na severne medvede tudi za tujce. Doslej je bil ta lov dovoljen samo pradomaœinom, Eskimom. Øtevilœnost severnih medvedov na severni polobli ocenjujejo na pribliæno æivali, ki æivijo v 20 populacijah v Kanadi, ZDA (Aljaska), Grenlandiji in v Rusiji. Strokovnjaki ocenjujejo, da na Grenlandiji æivi pribliæno severnih medvedov v 4 populacijah. Mednarodna prepoved komercialnega lova na te velike zveri velja æe od leta 1973, kar spoøtujejo v Grenladiji, Rusiji in na Aljaski, medtem ko je v Kanadi, kjer je teh æivali najveœ, dovoljen nadzorovan, omejen lov. (Weidwerk, 3/2005) Pripravil: mag. Janko Mehle 234

21 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO Leæim na plaæi. Malo sem æe naveliœan poleæavanja, opazovanja golih teles in sinje modrine morja. Øe dobro, da se izteka drugi del dopusta. Zasanjam se in misli me ponesejo domov, med zelene dobrepoljske hribe. Ustavijo se mi pri mojem dobrem prijatelju Juliju iz sosednje LD in njegovemu psu dalmatincu Vanu. Julij Gregoriœ je prava dolenjsko-suhokranjska grœa, eden tistih lovcev z duøo in telesom. Znan pa je øe po neœem in o œemer æelim nekaj napisati: Julij je namreœ znan tudi kot vrhunski vzreditelj lovskih psov, ki jih uspeøno izuœi za krvosledce. V njegovih rokah vsak pes, pa naj si bo terier ali istrijanec, postane vrhunski pes za sledenje obstreljene divjadi. Ko sem pred leti izvedel, da je nabavil psa dalmatinca, sem bil preseneœen, kar malo sem zavijal z oœmi. Lovci so v øali skega vrha. Œeprav je bilo malo snega, øe posebno na prisojnih legah, smo vseeno ugotavljali, da se v tistem predelu zadræuje jelenjad. Ker naœrt odstrela jelenov øe ni bil doseæen, bliæal pa se je æe konec lovne sezone, je lovovodja izjemoma dovolil streljati tudi jelena, seveda kategorije B, in øe to le na stojiøœih. Œeprav si je vsak æelel upleniti jelena, sem vseeno odøel v pogon, saj to rad poœnem æe od daljnega leta 1969, ko sem postal œlan LD. Na pogonu me vedno spremlja tudi lovski pes. Tokrat me je spremljal nemøki prepeliœar Œrt, ki pa je moral biti oprœen, saj smo se tako tudi dogovorili. Pogon se øe dobro ni zaœel, ko so na Smolarjevem hribu æe padli prvi streli. Pohitel sem proti Farjevemu lazu, saj sem vedel, da œe streljana divjad ni padla v ognju, se bo umikala prek tamkajønjega sedla. A bil sem prepozen; naletel sem na stopinje jelenjadi v diru, ob sledu jelena pa dobili øe v tistem pritisku. Povedal mi je, da je nanj streljal Milan, da je jelen osmerak in da je strel tudi nakazal. Œrt je takoj prijel sled in se po nekaj sto metrih tudi oglasil. Gonja je potekala œez Jazbine proti Logu, mimo stojiøœ œez œrto gonjaœev. Tekel sem na vrh hriba, da bi sliøal, œe pes æe oblajava jelena. A sliøal sem le gonjo proti sosednjemu loviøœu. Po pribliæno treh urah se pes ni vrnil, kar je bilo zame znamenje, da ni dohitel jelena. Kaj sedaj? Poœutil sem se krivega, saj sem lovovodjo prepriœal v nekaj, kar pa se je izkazala za neuspeøno. Po lovu smo se zbrali in modrovali, kaj naj storimo, katerega lovca s krvosledcem bi prosili, da bi nam pomagal poiskati obstreljenega jelena. Jelen se je umikal proti Koœevski. Dejali smo, da gre v»bolnico«, kajti kar nekaj nas je imelo æe izkuønje, da smo tam po dveh, treh dneh, brez konœnega uspeha, opuøœali Na medvedjem sledu MARJAN MIKLIŒ Dalmatinec Van Julija Gregoriœa ob izsledenem srnjaku dejali, da bi Julij øe maœka nauœil uspeønega dela po krvnem sledu. Da mu bo uspelo to tudi z dalmatincem, ki je komaj øe lovski pes, pa skoraj nisem verjel. A kmalu so se pokazali prvi rezultati. Z dalmatincem je opravil PNZ za goniœe, kmalu za tem øe PNZ za krvosledce. Vrhunec pa je dosegel oktobra 2000 z zmago na dræavni tekmi v delu lovskih psov po krvnem sledu. O tem uspehu je obøirno poroœalo naøe glasilo Lovec. Kljub vrhunskim rezultatom sem bil tako kot øe marsikdo øe vedno nezaupljiv do tega psa. Poznal sem Julijev kakovosten naœin uœenja psov, kar bi bilo odloœilno za uspehe na umetnem sledu in tekmah, toda spraøeval sem se:»kaj pa naravni sled divjadi?«kmalu se je ponudila prva priloænost za tovrstni preskus. Tisto mrzlo decembrsko nedeljo je naøa druæina organizirala pritisk na jelenjad v predelu Planopazil tudi kapljice krvi. Poklical sem lovovodjo in mu o tem poroœal. Predlagal sem mu, da bi na sled spustil svojega psa. Œe je jelen huje ranjen, ga bo pes gotovo ustavil in bi ga œim prej reøili muk. S predlaganim se je strinjal, saj je bil predel tudi dobro zaprt s strelci. Bila je velika verjetnost, da bi ga nadaljnja iskanja. Zaradi dobrega poznavanja terena smo se odloœili za Julija in njegovega dalmatinca Vana. Poklical sem Julija in mu razloæil vse skupaj. Takoj je privoli v iskanje, vendar me je æe med privolitvijo tudi oøtel, zakaj sem poskusil s svojim psom. Skesano sem mu pritrdil, da bi morali jelena pustiti, da bi se ulegel, da bi se mu rana razbolela in uspeh poznejøega iskanja bi bil zagotovljen. A bilo je prepozno. Predlagal je, da bi se sreœali drugi dan ob osmih zjutraj v bliænji gostilni, kjer naj bi se zbralo øe nekaj lovcev, ki bi dobro poznali teren, midva z Lojzetom pa naj pripeljeva za vsak primer tudi vsak svojega psa. Julij s svojim dalmatincem Vanom je 235

22 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO bil toœen. Priøli so øe Joæe, Tone, strelec Milan in midva z Lojzetom, vsak s svojim nemøkim prepeliœarjem. Dogovorili smo se, da bomo mi trije s psi øli po sledu, preostali pa se bodo z avtomobili odpeljali na znane prehode. Ker smo imeli vsi mobilne telefone, smo raœunali na laæje sporazumevanje. Julij je predlagal, naj ne bi øli na nastrel, temveœ bi poiskali sled pribliæno 500 m od nastrela, kjer je jelen preœkal gozdno cesto. Kmalu smo naøli tir jelena in ob njem pasjo sled (stopinje mojega Œrta). Krvnega sledu skorajda ni bilo. Pripravljali smo se za naporno sledenje. Midva z Lojzetom sva bila opremljena z nahrbtnikoma in psoma na povodcu. Julij pa je na moje preseneœenje æe takoj spustil svojega psa s slednega jermena. Vpraøal sem ga, kaj to pomeni. Le pomenljivo se mi je nasmejal in mi odvrnil:»boø æe videl.«pes je prijel sled in se neoprœen, poœasi, s smrœkom pri tleh pomikal pred nami, da smo mu brez teæave lahko sledili. In glej, œudo: kadar smo malo zaostali, se je tudi pes brez ukaza ustavil in nas poœakal, potem pa po svoji presoji spet nadaljeval sledenje. Lojzetu, s katerim sva hodila nekaj metrov za Julijem, sem preseneœeno dejal:»ti, pravo razkoøje, kaj! Tako gremo lahko do konca sveta, œe je na pravem sledu!«velikokrat sem æe iskal z drugimi lovci in njihovimi krvosledci, strokovnjaki za delo po krvnem sledu, pa je bilo zasledovanje proti temu naœinu ponavadi prava mora. Poleg vse opreme, ki smo jo tovorili, voditi øe njihove rezervne pse, in to vseskozi v teku Bel in œrnopikasti Van pa nas je poœasi vodil v dolino, nato spet poœasi v hrib Snega ni bilo veœ, zdaj tudi krvi ne, sled izredno slab in za nas skoraj dvomljiv. Po nekaj kilometrih smo tudi ugotovili, da ob jelenovih stopinjah ni veœ pasjih stopinj. Potrdila se je moja domneva, da ga Œrt prejønji dan ni mogel dohiteti. Po Vanovem sledenju smo ugotavljali, da je jelen zaœel delati povratne sledove. Naleteli smo tudi na sveæe sledove jelenjadi in divjih praøiœev. A Van se ni dal zmotiti, vztrajno je dræal pravi sled. Po pribliæno osmih kilometrih naju je Julij obvestil, da je spet naøel kapljo krvi, ki mu jo je lepo pokazal Van. To je pomenilo, da smo nesporno na pravem sledu. Kljub umirjenemu sledenju smo bili æe poøteno utrujeni, saj je bila tudi temperatura vsaj 10 o C, pa tudi burja je neusmiljeno brila. Preœkali smo asfaltno cesto, kjer nas je œakal Joæe, pa tudi nekaj œlanov sosednje druæine. Dogovorili smo se, naj zaprejo sosednji hrib, mi trije pa da bomo odøli naprej po sledu za jelenom. Takoj ko smo se razøli, se je sled naøega jelena pomeøal s sledovi jelenjadi, ki se je oœitno pasla na bliænjih njivah. Kaj sedaj? Videti je bilo, da Julij Vanu popolnoma zaupa, zato smo øli za njim, ker je bil prepriœan, da smo na pravem sledu. V cerovem gozdu smo bili, dva kilometra od asfaltne ceste, ko je Van obstal in dvignil glavo. Julij je opazoval psa, nato pa nama ukazal:»fanta, pripravita puøke in bodita pripravljena, da spustita psa, œe bom rekel. Jelen je v neposredni bliæini.«v tem se je æe oglasil Van. Res je bil æe pri jelenu; leæal je na boku mrtev. Ker tam mobilni telefoni niso delovali, smo oddali strel, da bi obvestili druge lovce, da smo pri jelenu. Nato smo se posedli po kamnih, da bi si odpoœili, saj smo bili poøteno æejni in laœni po øestih urah sledenja, pa øe pijaœo in hrano smo pozabili v avtomobilih. Œestital sem Juliju, Van je dobil vejico za ovratnik, jelen pa zadnji griæljaj. No, kaj takega øe nisem videl. Tako usklajeno delo lovca in psa, pa øe z neoprœenim psom, ki je stoodstoten na sledu! Jelena smo naøli øele po okroglo desetih kilometrih zasledovanja. Krogla je øla malo za pleœetom in v mehko. Ne bi razlagal, kako veselo smo proslavili uspeøno iskanje * * * Kmalu smo ponovno potrebovali pomoœ Julija in njegovega Vana. LD je bil za odstrel dodeljen medved, teæak do 150 kg. V druæini je bilo kar nekaj kandidatov za odstrel takønega medveda, med njimi tudi moj dober lovski tovariø Tone. Ob najinem prvem sreœanju mi je potoæil, da se na njegovem krmiøœu nekaj dogaja, saj odkar imamo odobren odstrel medveda, ga ni veœ na spregled. Dejal sem mu, œe je resen kandidat, da ga lahko peljem na krmiøœe, ki ga zalagam, kajti nanj redno zahajata dva medveda, eden teæak pribliæno 80 kg, drugi pa okrog 150 kg. Obœasno pa se tam pojavlja tudi zverina, teæka gotovo prek 300 kg. Po ogledu krmiøœa in stopinj medvedov se je strinjal, da ga bo œakal tukaj, œeprav preæa ni zaprta. Meni sluæbene obveznosti niso dovoljevale, da bi bil spremljevalec na lovu, zato ga je spremljal izkuøen lovec in æe uplenitelj medveda Tone. Pred œakanjem sem mu naroœil, naj ne hodi zalagat krmiøœa, da bom æe jaz skrbel, da bo stalno zaloæeno. Iz izkuøenj sem vedel, da bo vsak drug vonj odgnal medveda od krmiøœa. Ko sva se œez nekaj dni sreœala, mi je potoæil, da je medved enkrat priøel in odskoœil in da ga sedaj ni veœ. Takoj sem ugotovil, da ni zdræal in je kljub mojim priporoœilom odøel pogledat na krmiøœe, œe medved redno prihaja. Øe tistega dne sem si ogledal krmiøœe, ga spet dobro zaloæil s koruzo in po sledovih ugotovil, da je iskani medved øe vedno v bliæini mojega krmiøœa. Poklical sem Toneta in mu svetoval, naj gre œakat, obenem pa sem mu spet naroœil, naj vendar ne hodi na oglede do krmiøœa, saj je vendar dobro zaloæeno. Tedaj sem bil prepriœan, da bo do 22. ure æe streljal medveda. Tistega dne sem se po delu usedel v dnevno sobo, priægal televizijo in na mizo predse pripravil mobilni telefon. Programa sploh nisem mogel spremljati, saj sem samo œakal na telefonski klic. V mislih sem se jezil na sluæbo, ki mi je onemogoœila, da bi bil Tonetov spremljevalec. Ob 21. uri je zazvonil telefon. Kar zasmejalo se mi je:»pa ga ima.«julij iz sosednje druæine je bil. Ves vesel mi je sporoœil, da je uplenil jelenje tele. Kar na kratko sem ga ob izreku lovskega blagra odpravil z obrazloæitvijo, da œakam Tonetov klic o uplenitvi medveda. Obenem sem ga tudi prosil, œe bi bil na voljo za pomoœ, œe bi se pri strelu na medveda kaj zalomilo. Ob nov klic: mobilni telefon je kazal, da je klical Tone. Vklopil sem in zvedavo vpraøal:»si ga?«øe ves v transu mi je razlagal, da ga je streljal, da ni nakazal zadetka, da ni dal glasu in da je po strelu odskoœil v vrtaœo, ki je gosto porasla z mladjem. Po njegovi oceni je teæak okrog 100 kg. Tudi spremljevalec ni vedel povedati kaj veœ. Dejal sem mu, naj gresta lepo domov, kajti iskanje medveda ponoœi in øe v zarasli vrtaœi bi bilo preveœ tvegano. O dogodku sem takoj obvestil Joæeta, stareøino LD, ter mu predlagal, da bi nam medveda pomagal poiskati Julij Gregoriœ s svojim dalmatincem, seveda, œe se bo s tem strinjal tudi Julij. Joæe se je takoj strinjal in mi rekel, da bo øel na iskanje z nami tudi on. Julij je takoj privolil, da bi poizkusili. Poøteno pa je povedal, da medveda øe ni iskal, zato ni vedel, kako bo na iskanje reagiral njegov pes. Oba sva menila, da Van gotovo æe pozna medvedov sled in tudi ve, kaj pomeni. Po vsem, kar sem videl, sem bil trdno prepriœan, da ga bo bolje sledil kot kak drug krvosledec, ki øe ni bil na sledu zdravega medveda. Naslednji dan smo se ob osmih zbrali pred gostilno: strelec Tone, njegova hœi, stareøina Joæe, Julij z Vanom in jaz s Œrtom. Psa sem vzel s seboj na Julijevo æeljo, saj je Œrt stoodstotni oblajaœ zdravega ali pa mrtvega medveda in praøiœa. Tone nam je na kratko povedal, 236

23 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO kako je bilo prejønji veœer. Medved je priøel iz vrtaœe na krmiøœe ob 21. uri, a se mu nikakor ni hotel primerno postaviti za strel. Po pol ure je le pokazal pleœe. Strelni kriæ je strelec umiril na pleœih in ustrelil. Medved je takoj odskoœil nazaj v vrtaœo. Nemogoœe je bilo, da bi ustrelil øe enkrat. Posedli smo v terenska vozila in se odpeljali do krmiøœa. Midva z Julijem sva odøla na nastrel, drugi pa so œakali pri avtomobilih. Æe med potjo sva opazila medvedove stopinje v blatu kolovoza. Øirina øape je bila okrog 14 cm. Pravi je, sem menil. Na nastrelu ni bilo najti ne dlake ne krvi, niti sleda krogle. Opaziti je bilo mogoœe samo sledove moœnih odrivov s øapami. Ugotavljala sva, da je medved zagotovo zadet, samo nisva vedela, kam. Po natanœnem ogledu nastrela smo se dogovorili, da bo Julij z Vanom odøel po sledu, drugi pa bomo zastavili poraøœeno vrtaœo. Vrtaœa je velika okrog 150 x 100 m in globoka okrog 20 m. Na vzhodnem delu je neprehodno porasla z mladjem. S svojega stojiøœa sem imel dober pregled nad celotno vrtaœo. Van je takoj poprijel sled in se silno poœasi ter nadvse previdno spuøœal v vrtaœo. Opazoval sem ga, kako je vsake toliko œasa dvignil glavo in skozi nosnici precejal zrak. Tudi Julij je bil æe na dnu vrtaœe, ko nam je sporoœil, da je naøel medvedovo leæiøœe, a da na njem ni krvi. V tem pa je Van æe priøel iz vrtaœe na del, porasel z okrog 10 m visokimi smrekami kar prehoden teren. Julij ga je poklical k sebi, saj je bil prepriœan, da se je medved umaknil v gosto mladje in da iz vrtaœe ni odøel naprej v smer, ki jo je nakazoval Van. Ker bi bilo sledenje po neprehodnem mladju lahko smrtno nevarno za naju z Julijem, sva se odloœila, da bom spustil øe Œrta, ki ga bo æe oblajal, œe je tam. Œrt je preiskal mladje, a se ni oglasil. Ponovno sva odøla na nastrel, saj je bilo veœ kot œudno, da medveda, œe je zadet, ni v mladju, krvi pa tudi ni bilo nikjer. Van se je ponovno po isti sledi podal iz vrtaœe. Tedaj je bil Julij prepriœan, da smo na pravi poti. V tem nam je Tina, ki je stala na stojiøœu v smrekah, sporoœila, da je verjetno naøla kapljo krvi na sledu, ki ga sledi Van. Julij nam je veselo sporoœil, da je res kri, kar je pomenilo, da je medved res zadet in da ga bomo zagotovo zaustavili. Z drugimi sva se dogovorila, naj nas poœakajo pri avtomobilih, midva s psi pa bova odøla naprej po sledu in jim sporoœila, v katero smer se je obrnil, da bodo pred nami zaprli prehode. Øele takrat sem opazil, da Julij pri sebi nima puøke, temveœ samo piøtolo kalibra 9 mm. Mislim si, da gotovo ni pametno, da gre za medvedom zgolj s piøtolo. Dobro, da imam pri sebi repetirko, kal..308 W, sem si mislil. Ko je Van prijel sled, sva bila oba prepriœana, da je pravi, øe bolj pa, ko sva æe po nekaj sto metrih ponovno naletela na medvedovo leæiøœe. Leæiøœe je bilo spet brez Po uspeønem zasledovanju medveda ( ) z desne: Julij z Vanom, uplenitelj Tone, takratni stareøina LD Joæe, Tina in avtor œlanka s Œrtom. krvi, a je bilo zanesljivo znamenje, da si je medved hladil rano in poœival zaradi boleœin. Priøla sva do gostega mladja. Van se je ustavil in z visokim nosom preskuøal zrak. To je bilo za Julija zanesljivo znamenje, da je medved v neposredni bliæini; dobro pozna svojega psa. Julij mi je ukazal, naj izpustim Œrta, saj bi bilo nadaljevanje sledenja prenevarno. Po sprœenju je Œrt takoj potegnil v mladje. Nista minili minuti, ko sem æe zasliøal njegov bas in v tem æe tudi Vanov bariton.»imata ga!«je potrdil Jule. Po mobitelu sem poklical Joæeta, naj hitro zapre prehod proti Bisagam, ker psa æe oblajavata izsledenega medveda. Z Julijem sva se le spogledala in brez besed razøla. Julij je odøel na zgornji konec, jaz pa na spodnji, kjer je vlaka. Œe bi odskoœil tam, bi ga lahko streljal. V tem pa je odjeknil strel potem øe eden in æe se je oglasil Julijev glas:»medved morta «Prebil sem se œez gosto podrast in zagledal prizor: medved je napol sedel v skopani kotanji, psa sta ga meter stran oblajavala, poleg njiju pa je æe bil Julij. Prve moje besede so bile:»julij, hvala vama in œestitam.«nato sva si ogledala medveda. Kapitalen primerek samca, teæak okrog 150 kg, z vrhunsko dlako. Julij je iz æepa potegnil majhno stekleniœko z æganjem in nazdravila sva. Medved je bil lepo zadet za pleœe, vendar kljub kalibru 7 x 65 R ni bilo nobene izstopne rane; zato ni krvavel. Medveda je izsledil Van po dveh urah sledenja, okrog kilometer in pol od mesta nastrela. Poklicala sva Toneta, da bi mu sporoœila, da je iskanje uspeøno konœano Kar po telefonu sem mu izrekel lovski blagor. V œetrt ure smo bili vsi sodelujoœi zbrani pri medvedu. Tone je kar æarel, saj se mu je izpolnila æivljenjska æelja upleniti medveda, in to øe kapitalni primerek. Sledil je klasiœni lovski postopek, ki ga pozna vsak uplenitelj medveda. V prispevku sem se omejil le na dva primera uspeønih iskalnih akcij dalmatinca Vana in njegovega lastnika Julija. Uspeønih, pa tudi neuspeønih iskanj tega psa je bilo øe veliko in o tem morda øe kdaj drugiœ. To priloænost izkoriøœam tudi za to, da se v imenu naøe LD in svojem imenu javno zahvalim iskrenemu prijatelju in lovskemu tovariøu Juliju Gregoriœu in njegovemu Vanu za nesebiœno pomoœ ter izjemno vztrajnost pri iskanju obstreljene divjadi ter krajøanje muk obstreljeni divjadi zaradi nenatanœnih strelov. 237

24 Foto: Foto Spring MB OKAPIA lovske zveze tega dogovora øe vedno ne spoøtujejo, kar je razvidno iz preglednice. Nekatere zveze organizirajo predavanja v torkih, œetrtkih in petkih. V takih zvezah odgovorni funkcionarji oœitno mislijo samo nase, da imajo œim manj organizacijskih teæav in da je teœaj œim hitreje sklenjen. Ob tem pa ne upoøtevajo kandidatov in njihovih zmoænosti sprejemanja znanja po naporni sluæbi in druæinskih obveznostih, kar bi jim moralo biti prvenstveno vodilo. Torej je to øe vedno aktualen problem, ki ga bomo morali, tudi ob pomoœi vpliva veœine, odpraviti v korist pridobitve øe veœjega znanja lovskih pripravnikov. Kar pa zadeva predavatelje, ugotavljamo, da je storjen korak k izboljøanju. V zadnjih letih sta Ocena lanskega izobraæevanja v lovstvu Kako je z novim modelom izobraæevanja lovskih pripravnikov v praksi? Za nami je æe peto leto izobraæevanja lovskih pripravnikov in opravljanja lovskih ter lovskoœuvajskih izpitov po novem Pravilniku o izobraæevanju v lovskih organizacijah Republike Slovenije. Izkuønje kaæejo, da se je novi model kar»dobro prijel«. Tako je v veœini LD opaziti znatno odgovornejøi odnos do mentorstva lovskim pripravnikom, pa tudi do opravljanja praktiœnega dela lovskega izpita v LD. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da LD skoraj 10 % pripravnikov ne dovolijo opravljati teoretiœnega dela lovskega izpita, œe v LD niso uspeøno opravili programa praktiœnega dela ali œe niso uspeøno opravili praktiœnega dela lovskega dela izpita v LD. To je dobro, kajti za koristno in strokovno usposobljeno prihodnjo generacijo lovcev morajo v prvi vrsti skrbeti v LD, saj so le-te nosilke gospodarjenja z divjadjo in loviøœem. Enak odgovoren odnos do izobraæevanja lovskih pripravnikov na teœaju za pripravo na teoretiœni del lovskega izpita pa tudi do izobraæevanja lovskih œuvajev je opaziti pri veœini vodstev obmoœnih lovskih zvez. To potrjuje povpreœna ocena prikazanega znanja na lovskih izpitih, ki je 3,7. Da smo na pravi poti, potrjuje tudi novi lovski Zakon (ZDLov -1) o divjadi in lovstvu, ki je uzakonil veliko prvin s podroœja izobraæevanja lovcev, ki so bila doslej urejena v zgolj naøem internem aktu, t.j. v Pravilniku o izobraæevanju v lovskih organizacijah RS. Dobre in slabe strani izobraæevanja lovskih pripravnikov na teœajih za pripravo na teoretiœni del lovskega izpita Veœina obmoœnih lovskih zvez upoøteva temeljna pedagoøka naœela, ki veljajo za uœenje odraslih (andragogiko). Pri tem mislim predvsem na œas predavanj in opravljanja izpitov. Na razøirjenem sestanku Komisije za izobraæevanje s predsedniki obmoœnih komisij za izobraæevanje in strokovnimi delavci pri obmoœnih lovskih zvezah smo se dogovorili, da bodo vsa predavanja v dela prostih dneh. To je posebno pomembno pri uœenju ljudi, ki imajo poleg sluæbe veœinoma æe tudi druæine in druæinske obveznosti. Za take so predavanja po napornem delu nekoristna in brez pravega uœinka glede pridobivanja znanja. Vsa predavanja so zato (po dogovoru) izkljuœno na dela prosti dan, to je v soboto in morebiti v nedeljo. Æal nekatere obmoœne Lovski inøpektor na posvetu z lovskimi œuvaji iz LZ Maribor Bojan Kotnik, lovski inøpektor, ki skrbi tudi za vse lovske druæine, zdruæene v LZ Maribor, je sklical posvet z vsemi pogodbenimi lovskimi œuvaji v LD. Posveta se je udeleæilo 109 lovskih œuvajev, ki so zelo veliko sejno sobo LD Pobreæje zapolnili do zadnjega sedeæa. Zanimanje za predavanje je bilo zelo veliko tudi zato, ker je bila na dnevnem redu izredno aktualna tema, in sicer Naloge lovskih œuvajev po novem zakonu o divjadi in lovstvu. V svoji razlagi je lovski inøpektor opozoril lovske œuvaje predvsem na njihove nove naloge, ki jih prevzemajo po tem zakonu. Te so zlasti velike pri spremljanju posegov v naravno okolje divjadi, in sicer tako v gozdovih, na kmetijskih zemljiøœih, vodotokih, prometnicah itn. Skupaj z lovskim inøpektorjem bodo morali œuvaji skrbeti tudi za varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjenjem in pri ohranjanju mirnih con za divjad. Po ocenah udeleæencev je bil posvet veœ kot koristen, saj so tako zelo konkretno spoznali, kakøne so njihove naloge. Branko Vasa P S: Inøpektorat RS za lovstvo in ribiøtvo je v zadnjih dveh mesecih poskrbel za dopolnilna predavanja lovskih œuvajev glede novosti, ki jih je prinesel maja lani sprejeti Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1). Kakor nam je povedal glavni republiøki inøpektor Igor Simøiœ, dr. vet med., so do 10. aprila 2005 njihovi inøpektorji opravili 14 strokovnih predavanj, ki se jih je do omenjenega roka udeleæilo 994 lovskih œuvajev. Dogovorjeni pa so øe trije termini za predavanja. Lovski inøpektorji so povsod brezplaœno predstavili novi lovski zakon na obmoœjih, kjer opravljajo inøpekcijski nadzor. Predavanja so bila organizirana po dosedanjih obmoœnih ZLD /LZ, ki so poskrbele le za prostor in multimedialno tehniko. Povsod so predavanja sprejeli z veseljem in odobravanjem, razen vodstva ZLD Gorenjske, ki je menilo, da niso potrebna, dokler øe ni izdanih vseh podzakonskih aktov, pa tudi, ker predavanja niso dejavnost lovsko-ribiøke inøpekcije. Lovski œuvaji so inøpektorjem postavili veliko vpraøanj, na katera so dobili tudi izœrpne odgovore. Inøpektorji, ki so predavali, so bili nad velikim zanimanjem in obiskom preseneœeni, saj udeleæba na predavanjih pravzaprav ni bila obvezna. Doslej so bila predavanja v Dravogradu (109 lovskih œuvajev), Celju (11), Ljubljani (105), Cerknici (36), Murski Soboti (298), Bovcu (22), Tolminu (34), Novem mestu (90), Krøkem (110), Postojni (25), Kopru (54). V prvi polovici maja pa bodo øe na obmoœju Koœevske, Goriøke in Zasavja. Uredniøtvo 238

25 LOVSKA ORGANIZACIJA Preglednica: Øt. ZLD/LZ Øtevilo teœajnikov Prvi Povpr. Œas Dnevi Øt. LD izpitni rok ocena Predavateljev Prijav Odstop Opravilo poteka predavanj doloœen znanja 1. BELA KRAJINA sep.-jan. œetrtek, petek da 3, GORENJSKA feb.-maj petek, sobota da 3, GORICA jan.-maj sobota da 3, IDRIJA feb.-maj petek, sobota da 3, KOŒEVJE april-jun. sobota da 4, LJUBLJANA feb.-april œetrtek, sobota ne 3, MARIBOR feb.-jun. sobota da 3, KOROØKA feb.-jun. sobota da 4, NOTRANJSKA maj.-okt. petek, sobota da 3, NOTRANJSKO LGO april-nov. sobota da 3, NOVO MESTO feb.-april torek, petek, sobota da 3, OK KOPER feb.-jun. sobota da 3, POSAVJE okt.-dec. torek, sobota da 3, PREKMURJE feb.-maj sobota da 3, PRLEKIJA 8 LANI NI BILO TEŒAJA 16. PTUJ feb.-jun. nedelja da 3, SK CELJE feb.-jun. sobota da 3, ZASAVJE feb.-jun. petek, sobota da 3,8 11 Skupaj/povpreœje ,7 13 se øtevilo in tudi kakovost predavateljskega kadra precej izboljøala. Æal pa je øe vedno nekaj obmoœnih zvez, ki so øibke tako po øtevilu kot po kakovosti predavateljskega kadra. Œe æelimo, da bodo predavanja kakovostna in vsako leto aktualizirana, ne more noben predavatelj predavati veœ kot dve temi, kar pomeni, da mora biti na vsaki obmoœni lovski zvezi usposobljenih vsaj 14 predavateljev z najmanj viøjeøolsko izobrazbo. To merilo dosega in tudi presega le 5 obmoœnih lovskih zvez, kar je manj kot 30 %. Tudi o tem bo treba na obmoœnih lovskih zvezah øe temeljito razmisliti in najti ustrezne reøitve. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo po novem Zakonu o divjadi in lovstvu imenovala predavatelje v izpitne komisije, pri izboru prav gotovo ne bo tako popustljivo, kot smo bili mi. Reøitev je tudi v zdruæevanju teœajev in predavateljskega kadra, kar bi prav tako lahko prispevalo h kakovosti in ekonomiœnosti. Za tak korak pa v obmoœnih lovskih zvezah nikdar ni bilo posebne pripravljenosti iz preprostega razloga, ker se nismo nikoli mogli otresti lokalne zaprtosti in ljubosumja. Œe tega sami nismo zmogli, bo æal paœ moral storiti nekdo drug. Cena teœaja in lovskih izpitov Iz preglednice je tudi razvidno, da je bila slovenska lovska organizacija lani bogatejøa za 526 novih lovcev. Øtiriindvajset (24) pripravnikov pa procesa izobraæevanja ni dokonœalo. V nekaterih obmoœnih lovskih zvezah povzroœajo resen problem tudi stroøki teœajev in izpitov. Pravilnik o izobraæevanju v lovskih organizacijah RS v 34. œlenu doloœa, da stroøke teœaja vanj, œas izpitnih ur je doloœen izkustveno. Cena predavateljske ure je enotna, kot jo doloœi Komisija za izobraæevanje pri LZ Slovenije, uœilnica pa mora biti primerna po velikosti, svetlobi in Mitja Kersnik (desno spredaj) øe zadnjiœ kot predstavnik LZ Slovenije razlaga namen in pomen GL LZS Ljubljanski vrh na uœnovzgojnem in raziskovalnem podroœju. Letos s tem loviøœem æe upravlja Zavod za gozdove Slovenije, seveda s povsem drugim namenom in ciljem. Foto: B. Vasa in izpitov v celoti poravnajo pripravniki to je kandidati za opravljanje lovskega izpita. Znesek, ki ga mora poravnati posamezni kandidat, doloœi izvrøni organ obmoœne lovske zveze po naslednjem izraœunu: seøtejejo se stroøki za plaœilo uœilnice, prevozni stroøki predavateljev ter predavateljske in izpitne ure. Skupni stroøki se delijo s øtevilom kandidatov in tako dobimo finanœni deleæ, ki ga mora plaœati posamezni kandidat. Ker so vsi navedeni stroøki fiksni, je pri tem zelo malo moænosti za prihranek. Øtevilo predavateljskih ur je doloœeno z urnikom predaopremljenosti z avdiovizualnimi sredstvi. To vse pa ima svojo ceno. Odloœilni dejavnik, ki vpliva na znesek, ki ga mora poravnati posameznik, je torej øtevilo kandidatov za opravljanje lovskega izpita. V preglednici bom navedel nekaj izraœunov stroøkov na posameznega kandidata, ki temeljijo na pribliænih fiksnih stroøkih in razliœnem øtevilu kandidatov: Pribliæni fiksni stroøki : 63 predavateljskih ur 92 izpitnih ur 16 ur praktiœnega dela 15 ur za popravne izpite 10 ur za vodenje teœaja Skupaj 196 ur (x % ddv) = 1, sit 3000 prevoz (83000 x % ddv) = sit uporaba uœilnice 13 x % ddv = sit izpit iz streljanja in varnega ravnanja z oroæjem sit Skupaj fiksni stroøki: 1, sit Izraœun stroøkov na kandidata, izhajajoœ iz fiksnih stroøkov 1, in razliœnega øtevila kandidatov: Øt. kandidatov Stroøki na kandidata /sit/ Primerjalni izraœun pove, koliko kandidatov je s finanœnega vidika najbolj racionalno, pri tem pa moramo upoøtevati tudi pedagoøko obvladljivost. Zato moramo poiskati realno sredino. Ta pa je, ki je tudi finanœno in tudi pedagoøko øe sprejemljiva, od 30 do najveœ 45 kan- Lovski pripravniki spremljajo predavanje na teœaju za pripravo na teoretiœni del lovskega izpita pri LZ Maribor Foto: B. Vasa 239

26 LOVSKA ORGANIZACIJA Prestiæna nagrada Venatoria 2005 Veljku Variåaku Øpanska nacionalna delegacija Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC), njegova Komisija za razstave in trofeje v Madridu, ter øpanska podruænica Safari Club International (SCI) sta se odloœili, da letoønjo nagrado Venatoria 2005 za izredne zasluge na podroœju ocenjevanja lovskih trofej podelita enemu najveœjih slovenskih in evropskih strokovnjakov na tem podroœju, dolgoletnemu sodelavcu lovske zveze Slovenije in lovskemu svetniku Veljku Variåaku. V obrazloæitvi nagrade je predsednik Venatorie 2005 gospod Inigo Moreno y de Artega, markiz od Laule, poudaril, da to prestiæno nagrado podeljujejo gospodu Veljku Variåaku kot priznanje za njegov izjemen prispevek v okviru Komisije za razstave in trofeje Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi ter za njegovo delo na øtevilnih dræavnih in mednarodnih lovskih razstavah. Po besedah markiza od Laule sta Variåakovo 51-letno delo na Foto: B. Leskovic podroœju ocenjevanja trofej zaznamovali izjemna strokovnost in poærtvovalnost. Njegovi rezultati, med njimi tudi sedem knjig na to tematiko, prevedenih v pet jezikov, pa so cenjeni v vsej Evropi. Nagrado gospodu Variåaku, ki jo je v njegovem imenu prevzel slovenski veleposlanik v Øpaniji, mag. Tomaæ Lovrenœiœ, je 5. marca 2005 na slovesnem zasedanju Komisije za trofeje v Madridu izroœila princesa Teresa Borbon de Parnma, nagrajencu pa jo je predal na njegovem domu v Ljubljani. Nagrada Venatori 2005 je bronast kipec sokola, ki æe krasi Variåakovo delovno mizo. Boris Leskovic Dne je ministrica na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Marija Lukaœiœ sprejela Veljka Variåaka ter se mu ob tej priloænosti zahvalila in mu œestitala za njegovo strokovno ter poærtvovalno delo, s katerim æe dolga leta uspeøno predstavlja Slovenijo in øe posebno slovensko lovstvo v svetu. Øe posebej mu je œestitala za nagrado Venatoria Sreœanja so se udeleæili øe mag. Sreœko Perko, v. d. generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribiøtvo, Janez Kastelic, podsekretar na MKGP, zadolæen za podroœje lovstva, ter mag. Janko Mehle, direktor Strokovne sluæbe LZS in vodja nacionalne delegacije CIC. V razgovoru je bilo predstavljeno izredno uspeøno in poærtvovalno delo V. Variåaka tudi na podroœju urejanja sosedskih odnosov in odprtih vpraøanj pri gospodarjenju z divjadjo v okviru koordinacije CIC za srednjo in jugovzhodno Evropo. Øe posebno so bile omenjene Variåakove zasluge pri reøevanju problematike usklajenega gospodarjenja z divjadjo med Madæarsko in Slovenijo na obmejnem obmoœju. Omenimo naj tudi, da je predsednik CIC Dieter Schramm imenoval V. Variåaka za œastnega predsednika in ambasadorja CIC za srednjo in jugovzhodno Evropo, o œemer je tudi pisal ge. ministrici v svojem pismu. Mag. Janko Mehle Foto: J. Mehle didatov, kar pomeni, da se bodo morale obmoœne lovske zveze z manjøim øtevilom kandidatov tudi zaradi tega razloga povezovati s sosednjimi obmoœnimi lovskimi zvezami in tako oblikovati skupne kolektive, ki so iz stroøkovnega in pedagoøkega staliøœa bolj sprejemljivi. V takih primerih se lahko zdruæi tudi najboljøi predavateljski kader iz dveh ali celo veœ obmoœnih lovskih zvez in oblikujejo komisije za opravljanje zadnjega izpita iz zakonodaje (meøan sestav iz veœ obmoœnih lovskih zvez). Takøno zdruæevanje predvideva tudi 6. œlen Pravilnika o izobraæevanju v lovskih organizacijah RS, ki bi ga kazalo zaradi racionalnosti bolj upoøtevati. Izobraæevanje za naziv lovski œuvaj Lani se je veliko dosledneje ravnalo po Pravilniku o izobraæevanju v lovskih organizacijah RS tudi pri izobraæevanju in opravljanju izpitov za naziv lovski œuvaj. Tako so teœajniki opravljali izpite v øestih izpitnih sklopih v roku 14 dni po predavanjih. Tak naœin opravljanja izpitov so udeleæenci sprejeli z odobravanjem. Zadovoljni so bili tudi predavatelji, saj je bilo izkazano znanje kandidatov neprimerno boljøe kot pri starem naœinu preverjanja znanja. V takem uœnem programu je lani pridobilo ta naziv 93 lovcev, od tega v Ljubljani 40 in Mariboru 53. Branko Vasa, prof. 30 let pobratenja LD Ponikva in Begunjøœica Za lovski druæini Ponikva iz Obœine Øentjur pri Celju in Begunjøœico iz Obœine Radovljica je bilo leto 2004 jubilejno. Minilo je namreœ 30 let od slavnostnega podpisa listine o pobratenju; listino so podpisali na hribovitem Tiœevu v domu LD Ponikva. Po poprejønjem dogovoru predstavnikov obeh druæin je spominjanje na veliki dogodek potekalo v»silvanem«(divjem) in tudi»urbanem«okolju LD Begunjøœica, tokratne gostiteljice. Zaœelo se je z lovom na divje praøiœe in lisice, ki je trajal od poznega jutra do poldneva in se pomikal skozi gozdove. Œrnuhi so se øe pravoœasno poslovili, œastni plen pa je bila koøatorepa lisica, ki se ji je lovski zbor ob 240

27 LOVSKA ORGANIZACIJA pozdravu lovini zahvalil za lovski blagor. Po konœanem lovu se je druæenje preselilo v Kulturni dom na Brezje, kamor so priøle tudi soproge in prijatelji. Tam se je zaœel slavnostni del. Povezovalka prireditve je predstavila spored in napovedala zaœetek slovesnosti z lovskim rogom in govor predsednika LD Begunjøœica, Marijana Ahaœiœa, ki je bil pred dobrimi tremi desetletji kal, iz katere se je razraslo druæenje, prijateljstvo in pobratenje obeh druæin. Iz njegovega govora je vredno povzeti spominjanje, primerjavo takratnega s sedanjostjo in dvome v prihodnost slovenskega lovstva. S spominom je segel v daljnje leto 1970, ko so ga Øtajerci povabili na jesenski lov. Naslednjiœ je priøel s tovariøem, potem z dvema, tremi pa s polnim avtobusom tamkajønjega lova æeljnih Gorenjcev. In vsi tisti lovi v logih in hostah, pa poœitki v zidanicah med speœimi vinogradi so odmevali v naøa gamsja loviøœa, ko smo jim za uplenjene gamse ob lovskih blagrih stiskali dlani. Tako smo dozorevali in dozoreli priœakali pomemben dan, ko smo Gorenjci in Øtajerci napolnili lovski dom na Tiœevem. Pisali smo soboto, 23. listopada leta. Poleg v praænje lovske kroje obleœenih lovcev sta se slovesnosti udeleæila tudi radovljiøki in øentjurøki æupan, predsednik gorenjske LZ Bruno Skumavc, oba predsednika ZB NOV, predsednika SZDL in predstavniki drugih organizacij obeh obœin. Po zaœetku slovesnosti so sledili pozdravni nagovori in govora obeh druæin, potem pa je bila prebrana listina o pobratenju, v katero smo zapisali:»kot œlani zelene bratovøœine smo sinovi ene in iste vzviøene Diane, ki ji je posveœena koøuta. Druæi nas isti cilj: skrb za varstvo in gojitev divjadi, ki nam je zaupana. Potem, ko smo dodobra spoznali, da ob tem viteøkem øportu gojimo iste plemenite cilje in stremljenja, tedaj spriœo teh œustev danes sklepamo pobratenje v obojestransko korist v okviru veljavne postave«. Potem se je zaœelo slavje, ki ga je prevevalo prijetno razpoloæenje, prijateljstvo in tovariøtvo. Skratka, doæiveli smo dogodek, ki ga ni mogoœe pozabiti. Prijetnemu spominjanju je øe dodal, da so naslednje jutro øtajerski pobratimi priredili vzoren lov, na M. Ahaœiœ, predsednik LD Begunjøœica, med slavnostnim govorom koncu katerega so iz petdesetih puøk øe na tak naœin poœastili pobratenje in skupni lov. Tak je bil predsednikov pogled v preteklost treh desetletij. Potem pa je dejal:»prihodnost ne bo imela takønih spominjanj, ker se spreminjajo nazori, nastajajo drugaœna hotenja, spreminjajo se velikopovrøinska lastniøtva in nameni v zvezi z njimi, pa brezumne æelje po prepovedi lova, skratka, nasprotja, prepiri in spori, katerim s svojo neenotnostjo botrujemo tudi sami. Pa tudi œlanstvo se spreminja: œlani odhajajo, ostajajo in prihajajo. Tisti, ki prihajajo, imajo navadno drugaœne poglede in mnenja. Zato se bo treba boljøim prilagajati, slabøim pa se brezpogojno upreti, da ne bi økodovali ohranjanju obiœajev in navad in lovskemu tovariøtvu. Ob koncu naj spomnim, da premnogih lovskih tovariøev, ki so tudi podpisali listino, ni veœ med nami. Zato smo dolæni nanje ohraniti spomin in vzgajati naslednike, da bodo spoøtovali zapisano izroœilo in ga tudi oni predali naslednjemu lovskemu rodu.«ko je konœal, je v nadaljevanju sporeda Moøki kvintet Kulturnega druøtva F. Preøeren iz Æirovnice pel lovske pesmi, igral je ansambel Vandrovci, sliøali pa smo tudi tri»lovsko-latinske«prigode duhovitega, æal, æe dolgo rajnkega Gorjaka, ki je bil doma na Svetem Petru. Lovski druæini Ponikva smo podelili naøo zlato plaketo, sedem srebrnih pa je LD Ponikva podelila naøim œlanom, podpisnikom listine kot priznanje za tridesetletno bratenje. Na koncu, preden se je trikrat oglasil lovski rog, smo znova ugotovili, da je naøe pobratimstvo zgledno in iskreno ter zato na dobri poti, da takøno, brez kakrønih koli vplivov, tudi ostane. Nikolaj Lapuh Kaj pa dolgoletno zavzeto delo v LD? Da sem se oglasil na to temo, me je spodbudil œlanek v Lovcu, 3/05, str. 131, Okrogle obletnice so le priloænost, ne pa pogoj za podelitev lovskih odlikovanj. Avtor œlanka Branko Vasa je izpostavil posamezne primere, s katerimi se sreœuje Komisija za izobraæevanje pri IO LZ Slovenije. K delu komisije spada poleg izobraæevanja tudi podeljevanje lovskih odlikovanj. Œe predlagatelji zares poøiljajo predloge s takønimi obrazloæitvami, ni pa razloga, da temu ne bi verjeli, potem je to skrajno neodgovorno in nekorektno. S takønimi poœetji samo razvrednotimo lovska odlikovanja, ki so v prvi vrsti namenjena le tistim, ki so razvoju slovenskega lovstva in gospodarjenju z divjadjo namenili vsa svoja lovsko produktivna leta. Odlikovanja, podeljena v obliki»obdaritev«, pravemu lovcu ne bi smela pomeniti niœesar, øe manj pa, da bi si jih pritrjevali na lovski suknjiœ. Omenjeni primeri so samo ena izmed podobnih skrajnosti. Takønih odlikovancev po mojem mnenju ne bi smelo biti, za kar so v celoti odgovorni njihovi predlagateji. Nekorektno in nesprejemljivo je tudi dejstvo, da nekdo, ki si priznanje zares zasluæi za svoje opravljeno delo v dobro lovstva in njegovega ugleda, le-tega ne more dobiti. Taki sta odlikovanji LZS I. in II. stopnje, za katera je pogoj veœletno delo v organih LZ Slovenije ali v okviru obmoœnih lovskih zvez. Postavlja se vpraøanje, œe je Pravilnik o odlikovanjih, ki ga je sprejel Upravni odbor LZS na svoji 4. seji , dovolj»proæen«, da ne bi povzroœal nepotrebnih krivic!? V Sloveniji nas je lovcev nekaj veœ kot in le peøœica jih ima moænost, da dela v prej omenjenih organih. Med njimi so na æalost tudi takøni, ki so na tak ali drugaœen naœin zaøli v organe naøih vodstev, ki tam vedrijo pet let ali øe veœ in so æe kandidati za najviøja lovska odlikovanja. Med njimi so tudi takøni, ki zaradi svoje»preobremenjenosti«v posameznih LD niso pripravljeni prevzeti nobene odgovorne funkcije, na lovskih oblekah pa imajo pritrjena æe najrazliœnejøa odlikovanja. Na drugi strani pa so posamezniki, ki so predani svojemu poslanstvu predvsem v LD, kjer æe veœ desetletij opravljajo najodgovornejøe funkcije, lovski druæini in œlanstvu so na voljo 24 ur na dan, niso pa imeli sreœe oz. moænosti, da bi se»prebili«v organe obmoœnih lovskih zvez ali LZS, ki so eden od glavnih pogojev za podelitev viøjih stopenj odlikovanj LZS. Globoko sem prepriœan, da bi pri odloœanju morale imeti kljuœno besedo LD same, vendar spet s pogojem, da predlagajo zares samo tiste œlane, ki so si s svojim minulim in sedanjim delom to nedvomno tudi zasluæili. Glede na to, da je v pripravi nov, enoten pravilnik o podeljevanju vseh lovskih odlikovanj, bi bil zelo vesel, œe se bo tudi vsebinsko øe nekoliko spremenil. Ob koncu naj omenim, da je bila tovrstna problematika veœkrat izpostavljena na Obœnih zborih vseh LD, na katerih sem bil prisoten kot predstavnik obmoœne LZ. Miroslav Bauman Øe zdaleœ nismo vsega dorekli! Lovska uniforma, noøenje odlikovanj in priznanj na lovskih uniformah ter lovski Kprapor pisanju me je spodbudil prispevek Branka Vase, predsednika Komisije za izobraæevanje in vzgojo pri LZS. Æe nekaj œasa opaæam, da lovci nimamo ustreznega pravilnika o lovski uniformi in s tem povezano pravilnika o noøenju odlikovanj in priznanj oziroma drugih oznak. Vasa je v 3. øt. Lovca, na str. 131, opozoril le na potrebno upoøtevanje Pravilnika o podeljevanju lovskih odlikovanj in pri tem opozoril na pravilno noøenje nekaterih odlikovanj LZS na lovski uniformi. Menim, da bi morali glede noøenja lovske uniforme sprejeti poseben pravilnik, kjer bi moralo biti zapisano tudi pravilno noøenje vseh lovskih odlikovanj in drugih oznak (tudi tistih, ki jih lovci prejmemo ali smo jih prejeli na nivoju LD oziroma obmoœnih lovskih zvez). 241

28 LOVSKA ORGANIZACIJA Æuæemberøki rogisti iz Suhe krajine, ki delujejo æe 10. leto, so 7. februarja letos ustanovili KUD Æuæemberøki rogisti. Na æalost opaæam, da na tem podroœju velja popolna anarhija. Na lovskih uniformah lahko opazimo lovska odlikovanja, ki se nosijo neenotno, na najrazliœnejøih mestih, poleg tega nekateri poleg odlikovanj nosijo tudi razliœne znaœke z lovsko, mnogokrat celo z nelovsko tematiko. Nekateri nosijo lovska odlikovanja celo na klobuku, tudi skupaj z drugimi znaœkami z nelovsko tematiko Na najveœjo æalost ugotavljam, da so tako nedosledni pri uporabi lovske uniforme in lovskih odlikovanj tudi lovski funkcionarji. Le-ti bi morali biti zgled pravilnega noøenja uniforme in lovskih odlikovanj; nekateri pa odlikovanj, ki so jih prejeli za zasluge v lovstvu, celo sploh ne nosijo. Najprej bi morali s pravilnikom natanœno doloœiti, kakøna naj bo lovska uniforma, in zabeleæiti dovoljena odstopanja tako glede kroja kot glede barve. Doloœiti bi morali, kakøni in kateri okraski na uniformi so dovoljeni (gumbi). Drug pomemben del uniforme sta kravata in srajca. Tudi v tem primeru mora biti doloœeno: barva, kroj in oblika. Pomemben del uniforme je tudi lovski klobuk. V pravilniku bi moralo biti navedeno, kdaj in ob kakønih priloænostih se nosi letna oziroma zimska uniforma. Doloœiti bi morali, ob kakønih priloænosti moramo biti lovci obvezno v lovski uniformi (proslave, pogrebi, na katerih sestankih oziroma zborih). Posebno poglavje bi moralo biti namenjeno doloœilom o uniformi in noøenju sluæbenega znaka lovskega œuvaja. Glede noøenja odlikovanj predlagam, da bi poenotili noøenje leteh tako, da ne bodo razmetane po vsej uniformi. Kot vidimo iz prej citiranega prispevka, se odlikovanja LZS nosijo na zavihku suknjiœa ter nad levim prsnim æepom. Kdaj pa miniature redov in kdaj veliki redi? Kot mi je znano, se znak obmoœne lovske zveze nosi na zavihku levega prsnega æepa, to je pod odlikovanji LZS. Ne glede na prihodnji status ZLD je treba upoøtevati in doloœiti enotno mesto tudi za priznanja, ki so jih œlani æe prejeli. Glede na prihodnji status ZLD oziroma njenih naslednic, œe se bomo zanje dogovorili in jih sprejeli, pa se bo pozneje obravnavalo in doloœilo isto ali drugo mesto na uniformi. Predlagam, da se na zavihku æepa nosijo odlikovanja in priznanja LD in ZLD (na desni strani gumba LD, na levi ZLD), nad æepom pa, kot je æe doloœeno s pravilnikom, znak in odlikovanja LZS, in sicer po stopnjah ter vrsti priznanja oziroma odlikovanja. Nad njimi so po enakem sistemu razvrøœena druga odlikovanja in priznanja; tista, ki jih za posebne namene in zasluge podeljuje LZS. Nad omenjenimi odlikovanji pa naj se nosijo kinoloøka in druga odlikovanja. Nad desnim æepom suknjiœa naj se nosijo oznaœbe pridobljenih znanj, kot je znak opravljenega lovskoœuvajskega izpita in izpita za lovskega mojstra (manjøi znak). Natanœno mora biti doloœena tudi uniforma lovskega œuvaja z vsemi formalnimi oznaœbami. Posebej je treba opredeliti in doloœiti prostor za oznaœbe pripadnosti lovskim pevskim zborom, rogistom oziroma posebnim skupinam, ki organizirano delujejo v okviru lovske organizacije in imajo svoje oznaœbe ter embleme. Doloœiti bi morali velikost in obliko. Æe uveljavljene oblike emblemov, ki so æe v rabi, bi doloœeno obdobje lahko dopustili, pozneje pa se bi morali poenotiti tudi v tem. Klobuk je sestavni del uniforme in bi ga morali natanœneje doloœiti in poenotiti glede kroja, vsaj kar zadeva lovsko uniformo. Za lov in druge dejavnosti, povezane z lovom, bi bil klobuk lahko svobodnejøe izbire. Doloœiti je treba, kaj se na klobuku lahko nosi: znak znaœka LZS, gamsov ali jelenov œop, raœji krivci (ruøevœevi krivci niso primerni, ker ruøevca ne lovimo veœ zaradi zavarovanosti) ter øe morebitne druge drobne trofeje, ki pa jih je treba natanœno doloœiti. Na klobuk, ki ga nosimo ob uniformi, prav gotovo ne sodijo razne znaœke, œeprav z lovsko in lovsko-kinoloøko tematiko, øe manj pa planinske ali katere koli druge. Res je bilo objavljenih æe nekaj polemik in tudi predstavitev na to temo, a so zadevale le posamezni del uniforme in delno reøevale to tematiko. Doslej pa v popolnosti (ob nazornih slikovnih predstavitvah) zadeve ni predstavila nobena pristojna komisija. Predlagam, da se pripravi ustrezen predlog pravilnika o lovski uniformi; poletni in zimski, ki bi ga bilo treba po sprejemu v celoti podrobno predstaviti in objaviti v reviji Lovec, ob priloænosti (ponatisu) pa dodati Kodeksu slovenskega lovca, kjer je opisana lovska noøa. Drugo poglavje je lovski prapor. Tudi zanj bi morali pripraviti pravilnik z navodili, na katerih prireditvah, ob kakønih priloænostih in kako naj se lovske druæine, lovska zdruæenja in druge organizacije, povezane z lovstvom, predstavljajo z njim. Lovska uniforma in prapor predstavljata zunanji videz lovca in lovske organizacije, zato sta potrebna usklajeno ravnanje in noøenje. Zadnje œase se premalo zavedamo, da tudi zunanji, predvsem pa enoten videz lovcev veliko pripomore k pridobivanju pravilne predstave javnosti o nas samih. Alfonz Krapeæ Lovci, predvsem pa kulturniki on in zvok«øtevilnim pri- v Suhi krajini æe»treditvam veœ let dajejo Æuæemberøki rogisti. Z igranjem na rogove so œlani LD Pleøivica zaœeli v zaœetku devetdesetih let. Sprva so igrali v krogu lovskih druæin Novo mesto, spomladi leta 1995 pa so se podali na samostojno pot tudi v okviru tukajønjega Turistiœnega druøtva Suha krajina. Vsa leta so z igranjem na rogove kalili svoje glasbeno znanje in bogatili glasbeno pot. Na predveœer slovenskega kulturnega praznika so rogisti ustanovili Kulturno umetniøko druøtvo Æuæemberøki rogisti. Na svojem prvem Obœnem zboru so izvolili tudi organe druøtva; tako je postal predsednik dosedanji vodja rogistov Slavko Setniœar, podpredsednik je Janez Zupanœiœ, tajnik Jordan Aleksander. Delo druøtva bo nadziral Nadzorni odbor v sestavi Franc Potoœar, Sandi Zupanœiœ in Klemen Vidmar. Rojstvo novega druøtva so z aplavzom in œestitkami pozdravili øtevilni gostje, med njimi æupan Franc Økufca, tajnik zveze Lovskih druæin Novo mesto Stane Gabrijel, tajnik Zveze lovskih druæin Bela krajina Radko Biliœiœ, predsednik LD Sinji Vrh Viktor Simœiœ, predsednik ZLD Bela krajina Anton Vrøœaj, predstavnik rogistov LD Brusnice Zvone Jakliœ, predsednik TD Vlado Kostevc, predstavnik LD Brezovica pri Ljubljani, predsednik LD Pleøivica Joæe Primc ter prvi uœitelj æuæemberøkih rogistov Branko Podgornik iz LD Semiœ. Œlani druøtva so med drugim sprejeli statut, naœrt dela in finanœni program.»ime druøtva se s 7. februarjem piøe z veliko zaœetnico, zapisano naj bo v zgodovino,«je dejal predsednik Slavko Setniœar in dodal, da bodo Æuæemberøki rogisti tudi v prihodnje øe z veœjo zagnanostjo v lovskih uniformah bogatili in øirili kulturo v Suhi krajini in po celotni Sloveniji. Æe spomladi naœrtujejo prvo veœjo prireditev, ki jo bodo namenili desetletnici organiziranega igranja. Slavko Mirtiœ Ustanovni zbor Zahodnovisokokraøkega LUO V lovski koœi LD Vipava je bil ustanovni zbor Zahodnovisokokraøkega lovskoupravljalskega obmoœja. Na ustanovnem zboru smo se zbrali stareøine 31 lovskih druæin iz dosedanjih ZLD Gorica, ZLD Ljubljana, Postojnsko-Bistriøke ZLD in LZ Idrija. Ustanovni zbor so zaœeli zvo- Foto: S. Mirtiœ 242

29 LOVSKA ORGANIZACIJA ki Idrijskih rogistov in LPZ Zlatorog - Vipava. Kot gostitelj je vse prisotne pozdravil in zaæelel uspeøno delo stareøina LD Vipava Kazimir Saksida. Po uvodnih formalnostih s pregledom in verifikacijo prisotnih je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, ki je nadaljevalo delo zbora. Na podlagi novega Zakona o lovstvu in divjadi se moramo namreœ lovci prilagoditi zahtevam tudi z naøo notranjo organiziranostjo. Upravljavci loviøœ smo se tako zdruæili v obmoœno zdruæenje. V predhodnem postopku so potekala usklajevanja med posameznimi zvezami lovskih druæin in na podlagi le-teh sta bila pripravljena predlog pravil in predlog za œlane izvrønega odbora. Glede pravil smo bili soglasni, Lovci Lovskogojitvenega bazena (LGB) Radlje ob Dravi, ki zdruæuje lovske druæine Janæevski Vrh, Kapla na Kozjaku, Podvelka, Radlje ob Dravi in Remønik, so v letoønjem marcu na Remøniku (vsako leto je v drugi lovski druæini) pripravili razstavo lovskih trofej uplenjene divjadi v letu Stareda so le-ta zadostni temelj za delovanje obmoœnega zdruæenja, da pa jih je treba v nadaljevanju øe dodelati in izboljøati. Pri sestavi in imenovanju IO smo soglaøali z njegovo sestavo in tudi s sestavo njegovih komisij. Polemika je nastala le pri vpraøanju, ali naj se sestava IO in oblikovanje komisij vneseta neposredno v besedilo pravil ali naj bo to priloga zunaj pravil. Obveljal je predlog, da priloga ostane v pravilih. Glede same œlanske sestave IO smo bili usklajeni in ni bilo pripomb glede posameznih kandidatov, ki so bili predlagani. Za sedeæ obmoœja sta bila dva predloga, in sicer Nova Gorica in Idrija. O vseh vpraøanjih smo se odloœali na tajnih volitvah. Pravila so bila sprejeta z æe prej pojasnjenimi popravki, izvoljen je bil Izvrøni odbor, ki mu bo predsedoval Vojko Øemrov. Za sedeæ obmoœja je bila na podlagi izida volitev doloœena Idrija. Izvrønemu odboru je bilo naloæeno, kot je bilo omenjeno æe v zaœetku, naj se zavzame in v enem letu, to je do naslednje seje obmoœnega zdruæenja pripravi dopolnila in morebitne popravke pravil. Alfonz Krapeæ Bazenska lovska razstava na Remøniku Lovci LGB Radlje ob Dravi z gosti na strokovnem predavanju ob odprtju razstave øina LD Remønik Ivan Golob je v svojem nagovoru pozdravil lovske tovariøe in goste, med njimi tudi æupana Obœine Radlje ob Dravi Alana Bukovnika, in se jim zahvalil za udeleæbo. Poroœilo o lovskogospodarskem naœrtu LGB Radlje ob Dravi za minulo leto je predstavil predsednik Stane Petar. Posebej je poudaril in opozoril na velike izgube divjadi zaradi prometa in potepuøkih psov. Strokovno predavanje o gojitvi srnjadi je pripravil predsednik Gojitvene komisije za veliko divjad pri Zvezi lovskih druæin Maribor Vojko Podgornik. Tudi on je opozoril na veliko izgubo divjadi, øe zlasti srnjadi, ki jo povzroœajo potepuøki psi, in na nemoœ lovcev, da bi jih uspeøno prepreœili, saj so po njegovih besedah potepuøki psi zavarovani bolj kot medvedi. Kulturni program ob odprtju razstave so pripravili rogisti LD Muta in mladi harmonikarji z Remønika. Mag. Joæe Marhl Foto: J. Marhl Lovska razstava LGB Slovenj Gradec v Mislinji Tudi na koroøkih cestah æalostno pogine vedno veœ srnjadi. Økode od divjih praøiœev se veœajo. Koroøki lovci, ki delujejo v 19 lovskih druæinah in so povezane v tri Lovskogojitvene bazene (LGB), in sicer v Mislinjski, Meæiøki in v zgornji Dravski dolini in nato v Koroøko lovsko zvezo, so tudi lani uspeøno gospodarili z divjadjo, kar je bilo pohvaljeno tudi na obœnem zboru tamkajønje lovske zveze. Ker tudi koroøki lovci letni pregled,»inventuro«odstrela divjadi, radi opravijo na skrbno in vzorno organiziranih vsakoletnih lovskih razstavah, je bilo tako tudi letos. Tako je LD Mislinja v okviru LGB Slovenj Gradec, v katerega je povezanih 6 LD, letoønjo razstavo postavila v Slomøkovem domu v Øentilju pri Mislinji. Odprtje razstave in strokovno sreœanje lovcev iz Mislinjske doline so z ubranim petjem popestrili pevci Lovskega okteta LD Podgorje, ki jih vodi priznani koroøki glasbeni pedagog Tone Gaøper. Vse prisotne lovce in goste, med katerimi so bili tudi Duøan Leskovec, predsednik KLZ, Drago Kriæan, lovski inøpektor, Milan Tretjak, vodja Obmoœne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec, in drugi, pa je pozdravil Oto Skobir, stareøina LD Mislinja. Letoønja lovska razstava v Mislinji je bila res dobro organizirana in postavljena, saj so LD Mislinja, Doliœ, Podgorje, Golavabuka, Slovenj Gradec in Gradiøœe res vzorno uredile svoje razstavne panoje. Joæe Ogris, predsednik LGB Slovenj Gradec, sicer œlan mislinjske lovske druæine pa je s svojimi lovski tovariøi v kot prostornega Slomøkovega doma postavil tudi del narave s prepariranimi gozdnimi æivalmi. Milan Tretjak je lovce seznanil z dokaj zanimivimi podatki, kako je Koroøka poraøœena z gozdovi, zlasti pa, da Zavod za gozdove na Koroøkem dobro sodeluje s koroøkimi lovci. Zdravko Mikloøiœ, predsednik Gojitvene komisije za veliko divjad pri KLZ, Joæe Ogris ter Duøan Mlinøek, predsednik Komisije za malo divjad v slovenjgraøkem LGB, pa so spregovorili o gospodarjenju z divjadjo v letu Tako so lovci iz Mislinjske doline lani odstrelili 670 glav srnjadi, 33 gamsov, 18 glav jelenjadi, 64 divjih praøiœev in 54 muflonov. Slednje imata v loviøœu samo LD Slovenj Gradec in LD Podgorje. Odstrelili so tudi 170 lisic, 10 jazbecev, 14 kun, 15 poljskih zajcev, 15 divjih rac in veœ kot 45 sivih vran. Duøan Leskovec je dejal, da so koroøki lovci znani tudi po tem, da vsako leto, æe veœ desetletij, lovske razstave popestrijo tudi z bogatim kulturnim programom, s strokovno razlago o pravilnem in nepravilnem gospodarjenju z divjadjo, predvsem pa nikoli ne pozabijo na najmlajøe ljubitelje zdrave narave in tudi lovstva. Zato je vse LD iz slovenjgraøkega LGB pohvalil za prizadevno delo. Drago Kriæan, lovski inøpektor za Koroøko, je bil sicer zadovoljen z gospodarjenjem z divjadjo in lovom, œeprav so lani tudi koroøki lovci pri lovu krøili Zakon o divjadi in lovu. Zato je inøpektor upleniteljem odvzel 15 gamsjih rogljev in 3 jelenja rogovja (trofeje). Sicer pa so koroøki lovci, leta 2004 jih je bilo æe 1.169, delovali Skrbno postavljeno lovsko razstavo v Mislinji si je ogledalo veliko starejøih in mladih iz Mislinjske doline. Foto: F. Rotar 243

30 LOVSKA ORGANIZACIJA na kar ha povrøin, od katerih je lovnih ha. Na velikem obmoœju med Smrekovcem, Peco, Urøljo goro, Ojstrico, Kozjakom in slovenjgraøkim Pohorjem imajo koroøki lovci v lasti ali v upravljanju kar 35 lovskih domov, koœ in bivakov. Lovskoœuvajsko sluæbo pogodbeno opravlja 71 œuvajev. Dokaj razvejana je tudi lovska kinologija, saj imajo tamkajønji lovci v lasti 225 lovskih psov, s katerimi so leta 2004 poiskali kar 100 kosov zastreljene divjadi. Opravili so tudi 105 kontrolnih iskanj. Œeprav koroøke LD ugotavljajo nekoliko manjøi odstotek nenaravnih in naravnih izgub pri srnjadi, so leta 2004 na cestah izgubili 223 glav srnjadi oz kg divjaœine ali 1,7 milijona tolarjev. Tako pri nenaravni izloœitvi srnjadi promet zajame 67 odstotkov, potepuøki psi 11, koønja 16 in drugo 6 odstotkov. Ob takih zaskrbljujoœih podatkih velja omeniti, da bi promet na koroøkih cestah zahteval øe veliko veœji davek srnjadi, œe lovci ne bi ob najbolj izpostavljenih glavnih cestah, kjer divjad najraje preœka, namestili»kemiœnih«in drugih ograj. Na Koroøkem se zelo veœajo økode na kmetijskih kulturah, predvsem zaradi divjih praøiœev. Medtem ko so leta 2003 koroøke lovske druæine za plaœilo økod namenile 1,3 milijona tolarjev, pa so lani morale za økode odøteti æe 2,24 milijona tolarjev. V ta znesek ni vøtetih delovnih ur in 780 tisoœ tolarjev stroøkov kmetijske mehanizacije, ki so jo lovci potrebovali pri sanaciji skoraj 80 ha travnikov in njiv, ki so jih razrili divji praøiœi. Nezanemarljiv je tudi podatek, da so komisije potrebovale kar 649 ur za ogled in ocenitev nastale økode. Franc Rotar Med razstavljavci prviœ kar tri slovenska podjetja Od 18. do 21. marca letos je bil v Nürnbergu æe 32. poslovni sejem lovskega in øportnega oroæja ter opreme. To je vodilni tovrstni sejem v Evropi in drugi najveœji sejem na svetu. V petih velikih halah je razstavljalo veœ kot 1000 razstavljavcev iz vsega sveta. Œeprav je sejem zaprtega tipa, namenjen izkljuœno strokovni javnosti in trgovcem s tovrstno opremo, je bil obisk velik. Prisotni so bili evropskemu in svetovnemu trgu, in sicer tokrat pod svojo blagovno znamko. Kot zanimivost naj omenimo, da so vsak dan po zaprtju sejmiøœa, v veœernih urah, pripravili javno predstavitev obeh daljnogledov zunaj sejmiøœa, v naravi. Na tak naœin so vsem zainteresiranim omogoœili, da so se sami prepriœali, kako se vidi s temi optiœnimi pripomoœki tudi v mraku. Pri Belugi smo si od optike lahvodilni proizvajalci lovskega in øportnega oroæja, streliva, optike, noæev in druge, tako imenovane out-door opreme (za razvedrilo in prosti œas), tako da je vsak naøel kaj zanimivega. Œe obiskovalec ni imel vnaprej dogovorjenega termina, je le s teæavo dobil æelene informacije. Prospektov in katalogov je bilo veliko, znatno teæje pa je bilo dobiti cenike in zvedeti za pogoje nakupa; kot bi jih proizvajalci in veliki trgovci skrivali drug pred drugim. Na naøe veliko preseneœenje smo med razstavljavci videli prviœ kar tri slovenske firme. Kemiœna industrija KIK iz Kamnika in proizvajalec streliva za zraœno oroæje Coal sta razstavljala v hali III., Beluga, d. o. o., iz Ljubljane pa je bila na dobro vidni lokaciji in liœno urejenem razstavnem prostoru v hali IV. V pogovoru nam je predstavnik Beluge Andrej Kadunc povedal, da so se letos udeleæili æe 4 mednarodnih sejmov lovske opreme, in sicer januarja v Bratislavi, februarja v Salzburgu, v zaœetku marca v Budimpeøti in sedaj øe na IWI. Njihov temeljni namen je predstavitev dveh odliœnih lovskih daljnogledov, ki ju naøi lovci æe dobro poznajo, øirøemu Z nürnberøkega sejma, kjer je imelo svoje razstavno mesto tudi slovensko podjetje Beluga, d. o. o. Foto: V. Novak ko ogledali øe daljnogled 7 x 50 s kompasom in optiœno piko panorama, ki je zaradi pristopne cene trenutno med bolj iskanimi optiœnimi pikami. Na razstavnem prostoru so razstavljali tudi drugo lovsko opremo, narejeno v Sloveniji, saj pravijo, da je mednarodni trg edini pravi pokazatelj, ali se lahko posamezen izdelek po funkcionalnosti, kakovosti, ceni in ne nazadnje tudi oblikovno primerja z vse hitrejøo svetovno konkurenco. Œas nam ni dopuøœal pogovora z vsemi tremi razstavljavci. Na tem velikem sejmu bi bilo verjetno zanimivo izvedeti øe kaj veœ o rezultatih udeleæbe kar od udeleæencev samih. Vojko Novak V LD Dobrava so skrbni varuhi divjadi in narave Øtevilœnost male divjadi se poœasi (le) poveœuje, øtevilœnost srnjadi pa je øe vedno zadovoljiva. Obnovili so tudi prijateljsko sodelovanje s pobrateno LD Vurmat iz Duha na Ostrem Vrhu; tako bi na kratko povzeli ugotovitve. Sredi marca so se na 51. rednem letnem Obœnem zboru sestali œlani LD Dobrava iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Pregledali in ocenili so delo v minulem letu in se dalj œasa zadræali ob aktualnih vpraøanjih, ki so povezana z ekoloøkimi temami in uresniœevanjem novega lovskega zakona. Ta prinaøa velike spremembe in odgovornost na podroœju gospodarjenja z loviøœi in divjadjo, predvsem pa terja naœrtno izvajanje strokovnih ukrepov v øirøem okolju. Kot je povedal stareøina LD Zvonko Paluc, so lani praznovali zlati jubilej, 50-letnico ustanovitve in uspeønega delovanja LD, in ob tej priloænosti pripravili veœ prireditev. Med drugim so izdali spominsko kroniko, podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju s pobrateno LD Vurmat z Duha na Ostrem Vrhu, pripravili so sreœanje s krajani in veliko strelsko tekmovanje. Posebno skrb so namenjali delu v loviøœu, skrbeli so za lovske naprave in objekte, obdelovali krmne njive, krmili divjad, skrbeli za lovni turizem in druge obveznosti. Ugotavljajo, da se øtevilœnost male divjadi ( jerebic, fazanov in zajcev) poœasi le poveœuje, kar je rezultat dolgoletnega naœrtnega dela in naporov za izboljøevanje naravnega okolja. Vsako leto v loviøœa vlagajo fazane, odstreli pa so æe nekaj let zgolj simboliœni. Jesenski lovi so le øe oblika prijetnega druæenja in obujanja spominov. Gospodar LD Branko Kauœiœ je nanizal podatke o odstrelu srnjadi in opozoril na velike izgube, ki jih beleæijo zaradi povozov srnjadi na cestah, pa tudi zaradi potepuøkih psov. Lani so zabeleæili 27 primerov povozov, veœa pa se tudi øtevilo srnjadi, ki jo vsako leto pokonœajo potepuøki psi. Lani je skupni odstrel znaøal 160 glav srnjadi obeh spolov, in to v skladu s strokovnimi usmeritvami Zavoda za gozdove, ki jim potrjuje naœrte. Uplenili so øe 14 fazanov, 1 zajca, 26 lisic, 3 kune, 1 jazbeca in 5 rac mlakaric. Posebno skrb so namenjali urejanju loviøœa, gradnji visokih preæ, krmiøœ in solnic, pa tudi krmnih njiv in remiz v Brengovi ter Senarski. Ob vsem tem ocenjujejo, da so nekateri ukrepi v naravnem okolju povsem nesprejemljivi, saj z njimi øe vedno uniœujejo redke naravne remize in predvsem grmiøœa. Ta skoraj vsako pomlad konœajo v ognjenih zubljih, kar je za lovce povsem nesprejemljivo. Prav tako se ne strinjajo z obrezovanjem grmovja oziroma obvodnega rastja ob melioriranih vodotokih v œasu spomladanske rastitve in gnezditve. Priœakujejo, da bo na tem podroœju nova zakonodaja konœno prinesla veœ reda in da bo imela mala divjad vsaj nekaj naravnih razmer za 244

31 JUBILANTI obstoj. Paœ pa so v LD Dobrava resno zaskrbljeni zaradi posega v njihovo loviøœe z gradnjo avtoceste na odseku Spodnja Senarska - Cogetinci. Avtocesta bo namreœ presekala loviøœe in prizadela dobrøen del najboljøih habitatov za malo divjad. Zato so v œasu nastajanja lokacijske dokumentacije opozorili na potrebe divjih æivali in uspeli glede izgradnje podhodov za divjad. Preostalo pa je v rokah drugih. Upajo, da jim bo kljub temu ostalo øe dovolj moænosti za gospodarjenje z malo divjadjo, katere øtevilo se k sreœi poœasi poveœuje in za kar si upraviœeno øtejejo velike zasluge, saj so bili med prvimi na lenarøkem obmoœju, ki so zaœeli z naœrtnim varovanjem nekaterih vrst, øe zlasti zajca. Lovnemu turizmu so namenili 10 trofejnih srnjakov in z izkupiœkom so bili zadovoljni. Menili so, da je lovni turizem æe veœ let sestavni del turistiœne ponudbe osrednjih Slovenskih goric in da so z njim lovci uspeøno popestrili sicer øe vedno dokaj razdrobljeno turistiœno ponudbo krajev med Dravo in Muro. Z njim so tudi poskrbeli za uœinkovito promocijo Slovenskih goric. Uspeøno je bilo delo na podroœju lovske kinologije in strelstva, razvijali so tudi druøtveno dejavnost, sodelovali s sosednjimi LD, z Lenarøkim lovskogojitvenim bazenom (LGB), Obmoœno Lovsko zvezo (LZ) Maribor in Zavodom za gozdove. Obseg økod zaradi divjadi se ne poveœuje, kar je tudi svojevrsten odraz dobrega sodelovanja s kmeti in drugimi lastniki zemljiøœ. Obœnega zbora se je med gosti udeleæil tudi predstavnik LZ Maribor in lenarøki podæupan Franc Krivec. Lovcem se je zahvalil za predano delo v korist narave in divjadi ter omenil zlasti velike obveznosti, ki jih prinaøa nova lovska zakonodaja, zlasti øe na normativnem podroœju in pri upravljanju loviøœ. Zato imajo vodstva LD vedno veœ vsakodnevnih opravil, za katera je potrebna tudi obilica strokovnega znanja. Ob tem je lovce seznanil z nekaterimi novostmi, ki naj bi se kmalu zgodile na podroœju organiziranosti LZS. V LD priœakujejo uœinkovito lovsko nadgradnjo brez nepotrebnega vmesnega administriranja in organiziranosti, ki bi bila zgolj na papirju ali bi bolj sluæila posameznikom, ki øe vedno noœejo razumeti, da je tudi v lovstvu napoœil œas korenitih sprememb in da se je treba temu primerno reorganizirati in prilagoditi. Zagovarjajo uœinkovito LZS z moœnimi strokovnimi sluæbami. Obmoœna oblika organiziranosti zagotovo ne more biti ostanek preæivelih œasov, zlasti øe, œe ne bo imela konkretnih pooblastil in œe ne bo uœinkovita v dobro LD. Novi œasi terjajo drugaœno delo, ki se sicer ne bo moglo izogniti pozitivnim izkuønjam preteklosti (bilo bi tudi neumno, œe ne bi upoøtevali dobrih reøitev), a bo moralo vendarle graditi na novih predpostavkah, na znanju in medsebojnem zaupanju vseh partnerjev, ki delujejo v prostoru. Torej tudi lovcev. Marjan Toø Foto: L. Skvarœa Diana Leta 2004, ko je LD Orlica - Vuhred praznovala svojo 50-letnico delovanja, je svojo 70- letnico praznoval tudi mag. Edvard Osrajnik, med nami imenovan Edi. Odlikuje ga dobro poznavanje divjadi in lovstva, svoje bogato znanje pa øe nenehno bogati z novimi spoznanji iz neposredne prakse in znanstvenoraziskovalnega dela. Tudi v naøem zborniku ob 50-letnici LD je Edi pisal o pomenu divjadi. Prispevek je zanimiv in zadeva øtevilne probleme, na katere naletimo lovci in nelovci. Edi je med nami spoøtovan in mu ob vsaki priloænosti radi prisluhnemo. Njegova skromnost, iz katere je zrasel na svoji rodni Orlici, iskriv znaœaj in leta øolanja so izoblikovali zanimivo osebnost. Srediøœe njegovega zanimanja so prostoæiveœe æivali oz. divjad. S te tematike (vsebnost teækih kovin v divjaœini iz meæiøke doline) je tudi magistriral. Kar tako»mimogrede«, ko se je z avtobusom vozil iz Radelj v Maribor v sluæbo, je v letih 1992 in 1993 preøteval opaæene povoæene æivali ob cesti. Rezultati øtetja so bili objavljeni v Lovcu, øt. 7 8/1996. Enako øtetje je opravil tudi deset let pozneje. Mag. Edvard Osrajnik je po poklicu dr. vet. med. in je bil v letih od 1975 do 1995 lovski in ribiøki inøpektor na obmoœju UE Maribor. Od 1974 do 1980 je bil œlan IO ZLD Maribor in tedanji predsednik Kinoloøke komisije, od l do 1990 pa je bil predsednik IO ZLD Maribor. V LD Orlica je bil od 1980 do 1985 œlan UO in nato od 1995 do 2001 œlan NO. Od 2001 je v LD predsednik Disciplinske komisije in predsednik Izpitne komisije za praktiœni del lovskega izpita. Pri Lovski zvezi Maribor je bil od 1974 œlan Izpitne komisije in predavatelj za lovske œuvaje. Na predlog LZS je leta 1992 postal œlan CIC - Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi. Za svoje zavzeto delo v lovstvu je prejel znak LZS za lovske zasluge in red III. in II. stopnje. Leta 1996 je prejel tudi plaketo Lovske zveze Maribor. Za delo na podroœju lovske kinologije ga je KZS odlikovala z bronastim in srebrnim znakom za kinoloøke zasluge. Ob æivljenjskem jubileju ti, dragi Edi, lovski tovariøi iskreno œestitamo! LD Orlica Vuhred M. P. Lani v zaœetku decembra je praznoval visok osebni in lovski jubilej, 80-letnico, naø lovski tovariø Maks Øuman, œlan LD Lenart v Slovenskih goricah. Rodil se je leta v Radehovi pri Lenartu. Æe v rani mladosti ga je njegov oœe, ki je bil lovec æe od leta 1927 in zakupnik loviøœa, navduøil za lov. Maks øe vedno hrani vse letnike glasila Lovec od leta 1927 naprej. Po koncu 2. svet. vojne in ob vrnitvi iz ujetniøtva je leta 1946 vstopil v novoustanovljeno LD Lenart. Bil je œlan UO LD ( ), gospodar LD ( ), œlan Disciplinske komisije in druæinski kinolog ( ). Øe vedno pravi, da pes najprej uœi lovca, nato pa, po pridobljenih izkuønjah, øele lovec psa. Zelo rad poudari, da je lovski pes v njihovi druæini, v kateri sta lovca tudi njegova sinova Milan in Marjan, æe veœ kot 70 let! Od leta 1975 mu je zaupan tudi naø lovski prapor. Letos mu bomo z velikim veseljem predali novega, ki ga bomo razvili ob naøi 60-letnici. Kljub letom svoje bogate izkuønje iz lovstva in lovske kinologije rad prenaøa na mlajøe generacije lovcev. Zelo rad ima naravo in jo tudi zelo ceni. Øe vedno si lovci LD Lenart ne znamo predstavljati lova, œe se ga ne udeleæi tudi naø Maks! Za njegov prispevek lovstvu, njegovi øiritvi in razvoju je bil Øuman odlikovan z znakom LZS za lovske zasluge in redom III. stopnje, od KZS pa je dobil srebrni znak za kinoloøke zasluge. Obmoœna LZ Maribor mu je podelila plaketo. Vsi œlani LD Lenart, dragi Maks, ti ob tvojem jubileju æelimo øe veliko zdravja, lovskega zadovoljstva in prijetnih uric, ki jih bomo preæiveli skupaj na lovih v objemu narave. Øe vedno mirno roko in veliko sreœnih dni ti æelimo tudi ob prelepem jezeru Radehova! LD Lenart F. Ø. Haloze, majhna pokrajina na vzhodnem robu Slovenije, znana æe iz œasov Rimljanov kot vinorodna deæela ælahtnih vin vse do danaønjih dni, so tudi oæja domovina naøega jubilanta Bogdana Œepiœa - Danœija. Rodil se je v obmejnem kraju Zavrœ, prav v mesecu, ko v haloøkih kleteh opravljajo prve pretoke vœasih ælahtnih, vœasih manj ælahtnih novih vin, ki jih pridelujejo marljivi vinogradniki, veœinoma potomci nekdanjih viniœarjev, s trdim delom na strminah haloøkih bregov. Rodil se je v ugledni uœiteljski druæini, bilo je pet otrok, oba starøa sta bila napredna uœitelja. Æivljenje v Halozah pa ni bilo lahko; viniœarji, ki so predstavljali veœino prebivalstva, so spadali v najniæjo socialno plast slovenske druæbe, kar je œutila vsa Œepiœeva druæina. Leta 1941 je Bogdan moral prekiniti øolanje na ugledni klasiœni gimnaziji v Mariboru, saj je okupator s pomoœjo domaœih sodelavcev zaœel nasilno preseljevati Slovence s Øtajerske. Vsa druæina je bila izgnana v Œuprijo v Srbiji, kjer so po zaslugi znane srbske gostoljubnosti preæiveli izgnanstvo. Vsa druæina je sodelovala z NOB in Bogdan je kot borec Jastrebaœkog odreda in nato III. srbske udarne brigade prispeval svoj deleæ k zmagoviti osvoboditvi Jugoslavije in tako tudi Slovenije, za kar je prejel øtevilna vojaøka odlikovanja. Po koncu vojne je moral vse do konca septembra 1946 ostati v Radiu centru generaløtaba JA v Beogradu. Øele nato je bil demobiliziran in se je vrnil k starøem v Maribor. Takoj je moral prevzeti politiœne funkcije predsednika mladine in sekretarja SKOJ I. rajona mesta Maribor, ob tem pa konœal enoletno pedagoøko gimnazijo in se nato zaposlil kot øolski upravitelj na Sv. Kriæu nad Mariborom, zdaj imenovan Gaj nad Ma- 245

32 JUBILANTI riborom. Tod si je tudi izbral æivljenjsko druæico, Majdo Pajtler, znano aktivistko OF na Kozjaku, s katero sta vzgojila tri otoke, dostojne naslednike svojih prednikov, spoøtovanih Œepiœevih. Na Gaju se je zgodilo tisto, kar so rojenice Bogdanu poleg mnogih darov poloæile v zibelko veliko ljubezen do narave. Tako je leta 1953 postal œlan LD Gaj nad Mariborom in tudi ko je po osmih letih uœiteljevanja odøel iz Gaja na druga sluæbena dela v Mariboru, je ostal njen zvesti in delovni œlan vse do danes. Kljub zahtevnih delovnim dolænostim v organih za notranje zadeve, Kazenskopoboljøevalnem domu in Elektrokovini v Mariboru je v LD opravljal vse mogoœe dolænosti: bil je blagajnik ( ), statistik ( ), œlan UO LD ( ), predsednik DK ( ), pa œlan Komisije za ocenjevanje trofej ( ), mentor, pisec kronike. Posebno aktiven je bil pri gradnji lovske koœe, kjer je intenzivno sodeloval æe od samega zaœetka. Bogdan je lovec z duøo in telesom; nikoli ni hlepel po trofejah, veliko ljubøe mu je opazovanje narave. Kot mojster lovske piøœali je priklical niœ koliko srnjakov, jerebov. Svojega lovskega znanja ni ohranjal zase, nesebiœno ga je razdajal med solovce. Bogdan ni samo lovec v pravem pomenu besede, je tudi tovariø in œlovek dejanj, spoøtovana osebnost. Mnogi uspehi naøe lovske druæine so zaznamovani z njegovim trudom in nesebiœnim delom, kljub temu pa je doslej prejel preskromna priznanja. Dragi lovski tovariø Danœi, ob tvojem jubileju ti vsi lovci naøe LD pa tudi mnogi lovci, ki te øe poznajo, in prijatelji iskreno œestitamo. Æelimo ti sreœo in predvsem zdravja ter obilo nadaljnjih lovski uæitkov. LD Gaj nad Mariborom T. L. Lovski tovariø Joæe Florjanœiœ, ki je 9. januarja praznoval okrogli æivljenjski jubilej. 70-letnico, je naturaliziran Øtajerec. Luœ sveta je sicer zagledal na Otoœcu ob Krki, toda æe v mladosti ga je pot pripeljala v industrijske Ruøe, kjer je mladi tehnik dobil delo v Tovarni duøika. V Ruøah pa je pred 40 leti postal tudi lovec. Joæe se je rodil leta Æe ob rojstvu so mu rojenice poloæile v zibel ljubezen do narave in prostoæiveœih æivali. Kot kratkohlaœnik je v revirje rad pospremil oœeta, izkuøenega lovca. Æeljo, da bi tudi sam postal lovec, pa je uresniœil leta 1965, ko je postal œlan zelene bratovøœine v LD Ruøe, ki æe domala 60 let gospodari z divjadjo v revirjih vse tam od nabreæin reke Drave pa do vrhov zelenega Pohorja. Kljub odgovornemu delu v gospodarstvu in øe posebno v druæbenopolitiœnem æivljenju, bil je sekretar obœinskega komiteja ZKS v Mariboru, poslanec republiøkega zbora Slovenske skupøœine, republiøki sekretar za finance in œlan Republiøkega IS, ki ga je vodil Stane Kavœiœ, ter nenazadnje minister za finance v vladi SFRJ, je svoje aktivno delo strnil kot generalni direktor Hidromontaæe - Maribor, takrat øe enega od najuspeønejøih mariborskih podjetij. Rad je zahajal v naravo; bil je in je øe vedno gojitelj divjadi. Sam pravi:»vœasih sem rad tudi streljal, zdaj zmeraj raje opazujem naravo in v njej prostoæiveœo divjad. Rad ji pomagam s hrano, do katere takrat, ko je na Pohorju debela sneæna odeja, teæko pride po naravni poti. Kakøen uæitek je opazovati srne in gamse, ki prihajajo k zaloæenemu krmiøœu. Takrat me zmeraj obdaja prijeten obœutek, da sem jim premagal preæiveti«. Joæe je bil aktiven tudi v lovski druøtveni dejavnosti. Dolga leta je bil in zdaj je ponovno gospodar lovskega doma na Peœkah. Æe ves œas denacionalizacije si prizadeva, da bi dom ruøkih lovcev ostal v njihovi druøtveni lasti. Leta 1972, ko smo v Mariboru pripravili I. slovensko lovsko razstavo, je bil œlan œastnega odbora. Enako leta 1980, ko je bila vseslovenska lovska razstava v Ljubljani. V letih je bi œlan IO LZS (takrat je bil njegov predsednik Rado Pehaœek), v letih pa predsednik finanœne komisije LZS. Vesel je, da je prispeval svoj deleæ pri zbiranju denarja za odkup koæuha slovenskega rekorderja med medvedi, ki je øe zmeraj na ogled v Lovskem muzeju v Bistri. Soprispeval je tudi, da je Slovenija sprejela Odlok o zaøœiti slovenskih vrhunskih lovskih trofej. Omembe vredno je, da je kljub zahtevnemu delu na odgovornih delovnih mestih in v lovskih vrstah tudi pridno øtudiral in kot izredni øtudent pridobil diplomo na VEKØ v Mariboru. Skratka, naø lovski tovariø Joæe se lahko s ponosom ozre na prehojeno 70-letno æivljenjsko in 40-letno lovsko pot. Za prispevek v dobro narave, divjadi in lovske organiziranosti ga je LZS odlikovala z znakom LZS za lovske zasluge ter z redom II. in I. stopnje. Ko je ob obletnici æivljenja sprejemal osebne in pisne œestitke, je bil øe posebno vesel stiska rok lovskih tovariøev in øtevilnih sodelavcev, s katerimi je soustvarjal lepøi jutriønji dan. Lepim æeljam, da bi bil tudi v prihodnje varnostnik narave, ljubitelj divjadi, lovski tovariø v pravem pomenu besede in da bi mu sluæilo zdravje, se pridruæujemo øtevilni œlani zelene bratovøœine. LZ Maribor L. Z. Lovska zveza Slovenije Naø dragi lovski tovariø Tone Koøtomaj je lani v krogu svojcev in solovcev praznoval svojo 70-letnico rojstva. Rodil se je leta 1934 v Celju, kjer je obiskoval najprej gozdarsko, nato pa grafiœno øolo. Po preselitvi v Ljubljano je delal kot grafik in je vsem lovcem znan kot izdajatelj zelo uporabnega æepnega in stenskega lovskega koledarja. V lovske vrste LD Tomiøelj je vstopil leta Prijaznega in veselega, kakrøen je øe vedno, smo lovci zelo lepo sprejeli in ga takoj vkljuœili v delo raznih komisij. Najprej je v letih 1988 do 1990 opravljal tajniøka dela, nato je od leta 1993 do 1996 vodil komisijo za prireditve in gradbeni odbor za dograditev lovskega doma. Po praznovanju 50-letnice naøe LD si je malo oddahnil, nato pa leta 1999 za dve leti prevzel funkcijo stareøine. Optimizem in sodobne poglede v lovski bratovøœini je vseskozi vpletal v svoje delo pri vodenju LD Tomiøelj. Za poærtvovalno delo je bil Tone odlikovan z znakom za lovske zasluge in druæinskim priznanjem za velik prispevek pri gradnji lovskega doma na Planinci. Dragi Tonœek, kot te radi kliœemo, æelimo ti øe veliko zdravja in dobrega poœutja v krimskih gozdovih in na barjanskih travnikih, obenem pa ti æelimo øe veliko lovskega blagra. V tvoji druæbi je vedno veselo in prijetno in ure med lovskimi pogovori hitro minevajo. LD Tomiøelj B. L. V prvih dneh letos je praznoval svojo 70-letnico naø dolgoletni prizadevni œlan LD Tomiøelj Janez Janeæiœ (rojen ). Kot velik ljubitelj narave, gozda in njegovih prebivalcev se je odloœil za gozdarski poklic in æe leta 1950 v okviru øolanja za gozdarskega tehnika opravil tudi lovski izpit. V lovske vrste se je vœlanil æe leta 1961, najprej v LD Æilce, nato pa se je zaradi sluæbene premestitve za revirnega gozdarja leta 1968 prepisal v V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ ÆIVLJENJSKI JUBILEJ 95-letnico Hinko Polak, LD Tuhinj 90-letnico Maks Kolar, LD Javornik Anton Mohoriœ, LD Øentilj 85-letnico Pavel Draksler, LD Øenœur Lado Kerøevan, LD Grgar Franc Liœof, LD Jesenice Milovan Mihorko, LD Komenda Jakov Viceiœ, LD Volœe 80-letnico Anton Bizjan, LD Horjul Janez Dolenc, LD Selca Ivan Hlastec, LD Dekani Slavko Juterøek, LD Sela pri Kamniku Anton Klepec, LD Øentjur pri Celju Ludvik Koloøa, LD Medvode Ivan Lenart, LD Cirkovce Velimir Maleøiœ, LD Laze Cvetko Ramøak, LD Reœica pri Laøkem Bruno Sluga, LD Izola Ludvik Stegel, LD Hrenovice 75-letnico Karel Beøkovnik, LD Zreœe Radovan Birsa, LD Tabor, Dornberk Franc Bitenc, LD Velenje Rudolf Cej, LD Trnovski gozd Alojz Drgajner, LD Vitanje Ivan Gorjan, LD Trstelj Anton Gvardjanœiœ, LD Tabor, Dornberk Janez Habjan, LD Økofja Loka Alojz Jarc, LD Kungota Alojz Jureø, LD Rankovci Anton Kirbiø, LD Starøe Milan Kogovøek, LD Stoperce Laszlo Kovacs, LD Lendava Milan Kukovec, LD Padeæ Franc Marn, LD Viønja Gora LD Tomiøelj, ki ji je ostal zvest do danaønjih dni. Dober poznavalec, kakrøen je øe vedno, je tudi v lovski bratovøœini kaj hitro dobil zahtevne zadolæitve. Veœ mandatov je bil druæinski tajnik ( in ), bil je predsednik Disciplinskega razsodiøœa ( ) in predsednik NO LD ( ). Œlan IO ZLD Ljubljana je bil od 1995 do Vodil je tudi komisijo za ocenjevanje økod od divjadi ( ), ki jo je vedno reøeval v obojestransko zadovoljstvo. Janez je øe vedno velik ljubitelj lovskih psov. Njegovi kratkodlaki ptiœarji so ga redno spremljali tako v sluæbi kot na lovu, ponavadi ob kolesu, s katerim je dolgo najraje potoval. Za dolgoletno zavzeto delo v lovskih vrstah je bil Janez odlikovan z znakom za lovske zasluge in redoma III. in II. stopnje. Lovski kinologiji je namenil veliko œasa in ji veliko prispeval. Zato je prejel srebrni in zlati znak Kinoloøke zveze. Dragi Janez, œeprav ti zdravje trenutno ne sluæi ravno najbolje, si øe vedno zaæelen in dobrodoøel lovski tovariø, œe æe ne na lovu, pa vsaj ob topli kmeœki peœi naøega lovskega doma, za katerega si prispeval velik deleæ. LD Tomiøelj B. L. Marœel Marsetiœ, LD Marezige Vlado Pavec, LD Padeæ Sreœko Piæorn, LD Polzela Leon Planer, LD Sv. Jurij Tone Podræaj, LD Turjak Ivan Poljøak, LD Œaven Tone Rupar, LD Træiøœe Alojz Stramliœ, LD Pernica Anton Øtupar, LD Toøko Œelo Lado Troha, LD Lazina, Hinje Viljem Ulœnik, LD Podœetrtek Ivan Vidmar, LD Trnovski gozd Franc Zalokar, LD Raka Slavko Zidar, LD Gabrovka Ernest Zrim, LD Radovci 70-letnico Joæe Bernik, LD Sorøko polje Janez Œernej, LD Vransko Milan Œudovan, LD Øentjernej Niko Damjanoviœ, LD Suhor Cveto Erjavec, LD Jelenk Pavel Gabrijelœiœ, LD Kanal Alojz Gantar, LD Poljane Drago Graøiœ, LD Radvanje Stanko Gros, LD Preæihovo Joæe Hrvatin, LD Bukovica Stanislav Janeæiœ, LD Draga, Trava Stanislav Kljun, LD Gradiøœe, Koøana Peter Koøak, LD Padeæ Viktor Lenko, LD Prebold Anton Luøina, LD Selca Ivan Mohoriœ, LD Polzela Kristjan Plesnik, LD Solœava Dako Popoviœ, LD Suhor Anton Prednik, LD Podgorje Andrej Ropret, LD Vodice Franc Tomøiœ, LD Trnovo Alojz Verstovøek, LD Podsreda Milan Virant, LD Gozdnik, Griæe Stane Vrøœaj, LD Loka, Œrnomelj Anton Vuzem, LD Bresnica, Podgorci Viljem Æiæek, LD Bakovci, Dokleæovje Vsem jubilantom iskrene œestitke! * Po podatkih, ki so nam jih posredovali tajniki LD na œlanskih seznamih! 246

33 MLADI PIØEJO Naø Kras Na naøem Krasu je dosti zanimivosti, ki nam jih je razloæil lovec Erik Husu. Najprej nam je povedal, da moramo varovati naravo. Potem nam je povedal, katere æivali in rastline æivijo na Krasu. Æivali, ki æivijo na Krasu, so: lisice, divji praøiœi, srne, ptice, medvedi, gamsi, æabe, kaœe, polæi Veliko je nevarnih æivali, kot so merjasec, volk, medved in gad, ki je strupena kaœa. Za nas je bilo lovœevo poroœanje zelo zanimivo. Lovec Erik ni samo naøteval, ampak nam je tudi veliko povedal o lovu, æivalih in rastlinah. Zapomnili smo si naslednje: Medved je zelo velika æival in lahko tehta do 350 kg. Je najveœja zver, ki æivi na Krasu. Medvedka skoti od 2 do 4 mladiœe vsaka tri leta. Razlika med medvedom in polhom je, da medved zimo predremlje, polh pa zapade v globok spanec ali hibernacijo. Na zimo medved in tudi druge æivali zamenjajo dlako, da postane gostejøa in jih ne zebe. Poleti polh in medved zbirata hrano v obliki toløœe za zimsko spanje. Jelenjad ima pozimi gostejøo dlako, ki je sivo rjave barve. Poleti pa ima redkejøo dlako, ki je rdeœkasta. Koøuta izjemoma tehta 120 kg, jelen pa v naøih krajih lahko doseæe tudi 200 kg telesne teæe. Na Krasu je veliko jam, kjer æivijo œloveøka ribica, netopirji, kobilice hroøœi in jamske økoljke. Œloveøko ribico so opisali æe leta Veliko je tudi jezer in mlak. Rastline, ki jih poznamo, so: mali jesen, bela breza, topol Spreminjanje letnih œasov v naravi je zelo zanimivo in tudi barve narave so v vsakem razliœne. Poleti je na Krasu veliko poæarov. Na sreœo pa so pripravljeni gasilci, ki pravoœasno pridejo in jih uspeøno pogasijo. Poleg æivalstva in rastlinstva je za Kras znaœilen apnenec. Lovcu Eriku se moramo zahvaliti, ker nam je razlagal vse te zanimivosti. Uœenci 5. razreda COØ Ivana Trinka - Zamejskega Ricmanje Spoøtujmo naravo! Na krasu æivi mnogo æivali: srnjaki, srne, jeleni, koøute, jazbec, medved, divji praøiœ, fazan, lisica, kaœe, æabe, ribe, veverica, polh, jeæ, polæi, æolne Polh se mora do zaœetka novembra najesti dosti plodov, da se ustrezno pripravi na dolgo, globoko zimsko spanje. Tudi mravlje se pripravijo za zimo. V svoja mravljiøœa znosijo hrano za dolgo zimo. Divji praøiœki so æe zrasli. Skotili so se spomladi. Njihov koæuh je postal temno rjav. Jazbec je noœna æival. V zimskih noœeh ga ne vidimo. Hrani se tudi s hroøœi. Medved ima majhne oœi, velik œrn smrœek, majhne uhlje in veliko telo. Medvedka pri nas lahko skoti tudi do tri mladiœke. Ko se skotijo, tehtajo pribliæno 500 g. Ko zrastejo, samica tehta pribliæno 200 kg, samec pa celo prek 350 kg. Hranijo se z mesom, rastlinsko hrano, ribami in pijejo vodo Ko pride poletje, srnjak zamenja zimski koæuh za rdeœerjavega letnega. Œrnica in goæ sta dolgi kaœi, tudi dva metra. Gad in modras sta strupena. Za kaœe belouøke je prava poslastica æabji mrest. Race ne bodo nikoli zapustile jezera, v katerem so se nauœile plavati. Celo gamsi æivijo tudi pri nas na Krasu. Tod je znaœilen kraøki kamen, ki se imenuje apnenec. Voda ga razjeda in vanj oblikuje luknje. V jamah so bleøœeœi kapniki. Ob kraøkih jezerih rastejo ruj, gobe in roæice. Cvetlice, ki oznanjajo konec zime, so zvonœek, trobenica in vijolica. Drevesa lako æivijo veœ sto let. Lovci skrbijo za ravnovesje v naravi in za æivali. V gozdu ne smemo priæigati ognja. Ne smemo nabirati in uæivati gob, œe jih ne poznamo V gozdu ne smemo kriœati, ker se æivali prestraøijo. Œe najdemo mladiœka kake æivali, se ga ne smemo dotikati, ker ga lahko mama zapusti. Ni izgubljen in le œaka na mamo. Tovarne in avtomobili onesnaæujejo naravo. Uœenci 4. r. COØ Ivana Trinka - Zamejskega Ricmanje; Giulia, Diego, Mara, Patrik, Federica, Patrick, Martin, Gaia, Erika Gozdna uœna pot Imeli smo naravoslovni dan. Z avtobusom smo se odpeljali v Loko. Pot smo zaœeli pri Osnovni øoli Loka pri Zidanem Mostu. V tem kraju smo si najprej odøli ogledat muzej, kjer so spravljeni razni stari predmeti. Nato smo se z gozdarjem odpravili k staremu mlinu na vodo. Tam smo obœudovali mlin, mlinske kamne in izvedeli, da je nekoœ sluæil za mletje æit. Pot nas je vodila naprej v meøani gozd. Pozorno smo posluøali gozdarjevo razlago. Spoznali smo œrno jeløo, beli gaber, najdebelejøi hrast in bukev. Gozdar nas je opomnil na drevesne bolezni in økodljivce. Poudaril je, da gozdarji negujejo gozdove. Spoznali smo tudi gozdarjevo orodje, ugotavljali velikost dreves in starost posekanega drevesa. Tudi na sestavo gozdnih tal nismo pozabili. Na koncu smo se oglasili øe pri lovcu iz LD Loka. Izvedeli smo, da so najpogostejøa divjad v tem okolju gamsi, srnjad, divji praøiœi, medved, volk, lisica Ogled Gozdne poti Loka pri Zidanem Mostu mi je bil zelo vøeœ. Nauœila sem se veliko o gozdu in njegovem pomenu. Petra Radiœ, 4. b OØ Sava Kladnika, Sevnica Gozd, naø prijatelj si! Gozd, naø prijatelj si, zato te imamo radi vsi. Ko vstopimo vate, se nam zazdi, da v sanje smo vstopili. Ti si naø dom, pri tebi varni smo in vsakdo je doma. Zato øe enkrat: gozd, naø prijatelj si, zato te radi imamo vsi. Lina Senica, 4. b OØ Sava Kladnika, Sevnica Œlani Druøtva slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine DOBER- DOB so tudi v letoønjem øolskem letu 2004/05 organizirali predavanja po zamejskih slovenskih vrtcih in øolah. Po vsakokratnem konœanem predavanju so uœenci napisali spise na temo Narava, v vrtcih pa so otroci ustvarjali raznovrstne risbe. Uœiteljice in vzgojiteljice so knjiæevna ter likovna dela skrbno zbrale in jih posredovale naøemu odboru DSLFJK Doberdob. Ta je po tehtnem premisleku iz med vseh del izbral dva spisa in dve risbi otrok iz vasi Ricmanje, ki naj bi jih objavili v glasilu LOVEC. Glavni razlog za izbiro øole in vrtca iz Ricmanj je bilo dejstvo, da ustanovi obiskujejo otroci iz predmestja Trsta in breæinskih vasi. Druøtvo Slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine DOBERDOB Narisala Lara Kerœmak, 5 let, VVE Pertoœa 247

34 LOVSKI OPRTNIK»Praøiœ leæi!«ebi je Suøko pravljiœna»t deæela, tebi Diana je æena «Takøno sporoœilo sem dobil za lovski blagor od prijateljeve æene Vide. Po petih letih bolj ali manj rednega zalezovanja praøiœev od dneva, ko sem prviœ streljal nanje, se mi je naposled le nasmehnila lovska sreœa, œe o sreœi na lovu sploh lahko govorimo. Konœno, hvala Diana praøiœ je obleæal! Prvega oktobra naju je s prijateljem Francem odneslo na gamse. Franc se je le steæka iztrgal iz gore papirjev, saj si kot tajnik na Koroøki lovski zvezi komaj øe najde œas zase. Øe vsa zaspana zlezeva iz toplega avtomobila v hladno oktobrsko jutro. Poœasi se dani, pretegneva ude in puøki ter vso potrebno lovsko ropotijo spraviva na svoja ramena. Na vrh Muœevega prilezeva po gozdni vlaki, ki je kakor mnoge za vedno zarezala neizbrisen peœat v vœasih miren kotiœek naøega loviøœa. Na naøi strani opazujeva sledi brezglavega sekanja gozdov, na drugi strani zreva navzdol v Dolino smrti Æerjav, ki se le poœasi izvija iz objema svinca in dima. Dolga leta sta pustoøila po naøi Meæiøki dolini in zapustila æivalim, rastlinam in ljudem, ki æivijo v bliæini, neizbrisen peœat. Bolezni se kaæejo øele œez leta. Prelep pogled se nama ponuja z vrha tja do Raduhe, Oløeve in Pece. Poœasi lezeva po drobni stezici, obraøœeni z vresjem in od vetrov biœanimi borovci, do majhne skale, kjer radi posedimo in se v zimskih dneh nastavljamo prijetnemu objemu sonœnih æarkov. Do tod ne vidiva niœ, a volje nama ne manjka. Danes mi ne da miru, da bi se dlje ustavljala na skali. Misli mi uhajajo k divjim praøiœem; ne mine dan, da se ne bi vraœal na kraj pod suøko bajto, ko sem prviœ streljal na praøiœe. Zgodbo Kje leæi? sem æe opisal v Lovcu. Øe vedno mi je tesno pri srcu, œeprav se tolaæim, da sem takrat storil prav vse, kar sem vedel in znal, da bi naøli ranjeno æival. A dovolj o tem. Poœasi napredujeva po stezi in paziva na vsako vejico, ki pohojena kar zaboli v uøesu. Niti»dlake«ni bilo opaziti do Volœjih jam, kraja, ki se s takim imenom menda lahko baha zaradi volkov, ki so bojda tod nekoœ kopali brloge za svoj veœno preganjani rod. Tiho sva, niœ ne govoriva, le z rokami si kdaj pa kdaj dava znak, da sva øe na vezi. Z dvogledi zreva v sosednje loviøœe Pogorevec, ki kakor na dlani leæi pod nama. Pred leti se je tu kar trlo gamsov, zdaj pa je pogled na moœne trope le øe spomin. Morda se je s pretiranim odstrelom le preveœ zmanjøal staleæ, pa tudi kosa gamsjih garij, ki je pred leti in zdaj spet ponovno øvistnila po naøih loviøœih, je pustila posledice. Nekaj œasa se steza vije po sosednjem loviøœu. Da bi œim prej spet stopila v naøe loviøœe, se podvizava s praznima puøkama in hitro hojo. Ob stezi opazim osje gnezdo. Podrezam ga s palico in se z urnimi koraki umaknem iz nevarnega okolja. Za mano v nizkem galopu pridirja Franc, ki ga na sreœo niso napadle.»samo vragolije ti gredo po glavi,«izdavi Franc in prek rame s strahom opazuje razjarjene ose, ki besne iøœejo nepridiprava, ki jim je podrl dom. Œe bi naju dosegle, nama klobuki verjetno ne bi bili prav. Hoja je prav zoprna, suho listje izdaja vsak najin korak, zato sem tudi svojo bavarko Vito pustil doma. Njenega æalostnega pogleda ne bom niti pokuøal opisovati, ko sem jo zapuøœal. Zopet sva v naøem loviøœu, steza pelje skoraj po ravnem vrhu grebena. Na desno se svet strmo prevesi v skalovje, na levi je kultura smreœja, ki se je tod zarasla po goloseku. Naenkrat sliøim hojo teæke æivali po suhem listju. S prstom na ustih dam Francu znak. Vse se dogaja zelo hitro, komaj verjamem oœem; z leve prihaja œrna gmota.»praøiœ,«izdavim,»primi palico.«franc je presliøal, kar sem mu øepnil, in palica glasno pade po tleh. Prijatelj sprva niti ne dojame, kaj se dogaja, ko imam jaz æe puøko v roki. Praøiœ obstoji kot pribit, z visoko dvignjenim rilcem preskuøa zrak, dobro vidim visoko dvignjen rep znamenje, da nekaj sluti. Praøiœ je le 15 metrov od naju, mogoœe kaj veœ, a moj dobri stari»œeh«brez daljnogleda je æe pripravljen. Sunek kopita v ramo in pok puøke me prepriœata, da ne sanjam. Skoraj sem prepriœan, da sliøim tisti znaœilni udarec krogle, ki je zadela ob telo. Praøiœ sploh ne nakaæe strela, ne utegnem pa ga øe enkrat ustreliti; nekaj smrek mi zakriva praøiœa, ki gre naprej, kakor da sploh ni zadet.»franc, leti nazaj po stezi, œe bi praøiœ zavil navzgor,«zavpijem. Øe vedno dræim prst na drugem petelinu. Franc æe zavpije: Foto: K. Schneider»Premetava se, vrglo ga je pol metra v zrak.«potem sliøim samo øumenje listja in kamenja, moœan pok polomljenega drevesa, kot bi nekdo z macolo zlomil deblo. Naenkrat je spet vse tiho, kot da se ni niœ zgodilo. Le midva øe vedno ne prideva do besed in sape. Niti na nastrel si ne upam pogledati; bojim se, da je morda øe æiv in ga bova, œe prehitro rineva za njim, le spodila. Franc me treplja po rami:»tega, Stanè, bova danes pobrala, ta ni øel daleœ,«me bodri Franc. O bog, si mislim, upam da imaø prav. Po dolgem preudarku se odloœiva, da praøiœa pustiva tam, kjer je, ter greva po vrv in pomoœ. Sama ga od tam tako ali tako ne dobiva na vrh. Odhitiva nazaj po stezi, mene daje nestrpnost, a Franc me prijazno tolaæi. Razjezi me moj mobitel; ko ga najbolj potrebujem, mi odpove. Øe dobro, da ga ima Franc pri roki. Vem, da je Igor nekje na lovu na gamse, zato ga kliœem. Z Gorazdom sta takoj prenehala loviti in æe hitita naproti. Nedaleœ je tudi Berni z Borom, ki tudi æe prihaja. Pokliœem øe soseda Gustija, ki v rekordnem œasu, kljub sluæbi, pridrvi na pomoœ. Prijateljev, ki so mi pomagali pri spravilu praøiœa v dolino, ne bom nikoli pozabil. V bivaku Franc skuha kavo; pol je polijem, nemir me grabi bolj in bolj. Nahitro skuøam nekaj hrane stlaœiti v usta, a niœ ne spravim po grlu. Po uri poœitka se odpravimo nazaj poiskat praøiœa, opremljeni z vrvmi in vsem potrebnim. Pod bivakom pokleknem na travniku, snamem klobuk in glasno reœem:»samo danes mi pomagaj, Diana!«Bolj ko se bliæamo, bolj mi srce sili v grlo. Drugi se postavijo na stojiøœa, midva z Bernijem greva z Borom na nastrel. Brez truda najdeva obilico krvi na listju. Moœan krvni sled mi vlije malo upanja. Kri je svetla in penasta, sumim na strel skozi pljuœa. Bor na vso moœ vleœe po sledu, krvi je vedno veœ, opazim razrito listje, kjer se je praøiœ zvrnil œez skale. Ker ne moreva œezenj, greva vsak po svoji strani. Nekaj metrov niæe zagledam temno gmoto, a jo sprva zamenjam za staro deblo. Majhne smreœice niæje mi zastirajo pogled, ko Berni zavpije:»saj je tu, leæi, praøiœ leæi!«noge me ne nesejo veœ, kar sesedem se v listje v strmini. Solze sreœe mi steœejo œez obraz, jok me premaga. Berni prihaja z vejico, a tudi njega ganejo moje solze, da me 248

35 LOVSKI OPRTNIK Stanko Grl iz LD Jamnica z uplenjeno svinjo in svojo bavarsko barvarko Vito pusti øe nekaj œasa samega. Hvala mu, a ne vem, kam je on skril solze. Bor laja na mrtvega praøiœa. Vsi zbrani mi œestitajo, ko se pribliæujemo praøiœu. Pokleknem ob njem in ga poljubim na trde øœetine. Svinja je; oddahnem si, ko vidim, da ne vodi mladiœev, kamen se mi odvali od srca. Krogla KS 10,5 grama je øla za pleœetom skozi pljuœa in izstopila na drugi strani. V zahvalo za uplenitev se mu odkrijem; proønja s travnika ni bila zaman, si mislim. Igor mi priskoœi na pomoœ in iztrebi svinjo: z mano si ne more veliko pomagati, od nervoze sem mu verjetno le v napoto. Pokliœem æeno Sonjo, ki doma nestrpno œaka klica. Tudi ona joœe od sreœe, zopet me premagajo solze. Sonja ve, koliko œasa in truda sem zapravil na lovih na praøiœe. Zdaj nas œaka øe najhuje: kako spraviti praøiœa na vrh. Tistih 30 metrov trpljenja si bomo vsi zapomnili za vedno. A vsi vajeni hoje in strmin konœno doseæemo vrh Suøkega, kjer mokri od znoja in napora popadamo po tleh. Franc nosi naøe puøke in vso opremo in je videti oboroæen kot veteran iz Vietnama. Œe bi takega sreœal v gozdu, bi øe tako pogumni zbeæali pred njim. Navzdol pa gre vleka praøiœa kakor»divja jaga«; ni œudno, Igor vleœe za dva konja. Konœno smo s svinjo na cesti, ki pelje v Suøko. V travi ji lepo posteljemo in ji na pleœe poloæimo vejico. Øele ko smo priøli malo do sape, steœe pogovor. Zdaj œakamo øe na Predovskega Branœa in Øumahovega Roka, ki sta æe na poti s terencem in prikolico. Tudi onadva mi iz srca œestitata. Rokov stisk rok in prisrœen objem mi øe posebno veliko pomeni, saj sva skupaj dosti doæivela. S sabo sta pripeljala tudi dobrote za na zdravje in naøa suha grla; poæirek piva dela œudeæe. Jaz ves œas mencam okoli in boæam praøiœa. Okrasimo prikolico in nanjo poloæimo svinjo. Za spomin se tudi vsi skupaj fotografiramo. Zdaj ni veœ dvoma: praøiœ leæi. Nasproti se pripelje tudi gospodar Joæe in mi voøœi lovski blagor. Konœno se pripeljemo do Kajæerjeve kmetije, kjer so vsi zbrani ob cesti in veselo mahajo. Œestitanju ni in ni konca. Bogato nas pogostijo. Tudi pri Predovniku Majda postreæe z vsem mogoœim. Kdaj se bom sploh lahko oddolæil tem ljudem? Pet popoldne je, ko svinjo pripeljemo na moj dom. Tudi Sonja nam pripravi polno mizo jedaœe in pijaœe. Tudi ona se veseli mojega uspeha. Hiøa je polna ljudi in øe vedno prihajajo. Pri naøem pregledniku praøiœa stehtamo in spravimo v hladilnico. Tehtnica kaæe 75 kg, æival je stara 3 4 leta. Zveœer je moja glava teæka, ni me sram povedati. Tudi naslednji dan prijatelji in lovci øe kar prihajajo in œestitajo k lovskemu blagru. Praøiœevo glavo sem dal preparatorju v delo, da mi bo v spomin. V posodi naredim iz betona odtis praøiœeve noge; videti je kot prava stopinja. Øumahov dedi mi bo iz lesa izrezljal lepo podloæno desko za preparirano glavo. Naj omenim øe drugo sreœanje s praøiœi œez dober mesec. S pomoœjo bavarke Vite in dobro zagnanega kola, ki sem ga z vso moœjo zaluœal v kulturo mladega smreœja, sva spravila praøiœe na noge. Eden od njih je krenil v napaœno smer. Strel iz bliæine, med oœi, vræe svinjo na tla. Zdi se mi, da ni sliøala strela Malo niæje øe ena svinja s tremi pujski in merjasec so pobegnili. Ne odloœim se veœ za strel, saj ena æe leæi. Tu mi je v veliko pomoœ tudi moj prizadevni pripravnik Ivi. Pa o njem mogoœe v drugi zgodbi. Za ponujeno pomoœ in izreœene œestitke se tudi ob tej priloænosti zahvaljujem vsem, ki so mi kakor koli pomagali pri spravilu praøiœa. Je to sploh dovolj!? Zdaj, ko konœujem zgodbo, je preparirana glava æe na zidu moje lovske sobe. Vsako jutro se ji priklonim in jo poboæam po øœetinasti glavi. Na mestu, kjer je padla, sem ji v spomin pritrdil tablo z napisom»svinjski øtant«. Stanko Grl P S: Na lovu na praøiœe sem skuøal privabiti praøiœe z obœasnim polaganjem koruze. Naj zapiøem, da so jo pridno pobirali srnjad, gamsi, jazbec in celo divji petelin. Na moje poœetje so se nekateri odzvali zelo negativno. Je res greh, da v revirju, kjer daleœ naokoli ni kmetij in njiv, razen nekaj travnikov, kjer se œez leto pase æivina, dræiø praøiœe na kratko s œakanjem na preæi in poskuøaø tam tudi katerega odstreliti? Ali je morda bolje, da gredo mimo in v dolini pri kmetih delajo økodo na koruzi in njivah ter nam praznijo æe tako prazne druæinske blagajne? To presojo prepuøœam bralcem. Mogoœe bi tistim redkim, ki se vse leto pehamo za praøiœi, dobro dela tudi pohvala. Nobena divjad ne pride pred posteljo in pred naslanjaœ ob televiziji. V naøem loviøœu se praøiœi pojavljajo le obœasno, vœasih v razmaku nekaj mesecev. Upam, da tistih nekaj zrn koruze, ko gredo praøiœi mimo, ni nobena nevarnost za poveœano øtevilœnost praøiœev. Ti bodo gotovo za vedno priøli tudi k nam, v vsako loviøœe; vsaj tako kaæejo sploøne razøiritvene teænje te divjadi v Evropi. Prihodnje leto v ugodnih razmerah pomenita dve neodstreljeni svinji vsaj 10 rilcev veœ v loviøœu. Øtevilœnost divjega petelina, na katerega v povezavi z njimi nakazujejo nekateri lovci, pa v naøem loviøœu tudi pred prihodom prvih divjih praøiœev ni bila niœ boljøa Uplenjen rakunasti pes ali enok VLD Petiøovci smo se pred leti zmenili, da bomo vsako leto 26. decembra priredili tradicionalni lov, ki smo ga poimenovali Øtefanov lov. Za takøen lov smo se odloœili, ker je v naøem kraju to dan, ko godujejo pogosti Øtefani, æe od nekdaj priljubljen praznik. Po osamosvojitvi Slovenije pa je to øe dræavni praznik. S tem lovom naj bi poœastili dan samostojnosti Slovenije, na neki naœin pa tudi zaokroæimo in sklenemo lovno leto. In ne nazadnje: v naøi lovski druæini imamo kar 12 (dvanajst) Øtefanov, ki godujejo ta dan. Uplenitelj rakunastega psa v loviøœu LD Petiøovci ( ) je bil lovski pripravnik te LD, Zoltan Feher. 249 Foto: Ø. Tkalec

36 LOVSKI OPRTNIK Tako smo se tudi 26. decembra 2004 zjutraj zbrali v Murskem gozdu, kjer smo nameravali loviti. Zbralo se nas je pribliæno øtirideset lovcev iz naøe LD in nekaj gostov, ki jih na ta lov lahko povabijo samo Øtefani. Po zajtrku, toplem œaju, smo vsi udeleæenci dobili natanœna navodila, kako in kaj bomo lovili. Lov sta vodila stareøina Anton Bensa in gospodar Branko Kolenko, ki sta lovce razporedila na preæe in v pogon. Æe na zaœetku pogona, v katerem sem tudi sam sodeloval, smo bili glede na strele prepriœani, da bo ta lov uspeøen. Ko je bilo lova konec in so se æe zaœele priprave za pozdrav lovini ter razvrøœanje divjadi, je sledilo pravo preseneœenje: poleg nekaj glav jelenjadi, srnjadi, jazbeca in lisice je bila poloæena øe ena divjad, ki je v naøem loviøœu dotlej ni videl øe nihœe in tudi sicer je velika veœina prisotnih nikoli øe ni imela priloænosti videti rakunastega psa ali enoka (Nyctereutes procyonides). Rakunastega psa je v pogonu uplenil lovski pripravnik Zoltan Feher, ki je na fotografiji s svojim plenom. Æival je bila moøkega spola in teæka 8 kg. Æe ob pozdravu lovini je stareøina LD sporoœil, da bo lovska druæina dala enoka nagaœiti in bo kot posebnost naøega loviøœa razstavljen v prostorih lovskega doma Petiøovci v Dolini. Po pozdravu lovini je sledil zadnji pogon na samem zbornem mestu ob toplem ognju, kjer se je do poznih popoldanskih ur razpravljalo o uspeøno konœanem lovu in øe posebno veliko besed je bilo o uplenjenem rakunastem psu. Druæenje smo nadaljevali pozno v noœ v posameznih vinskih zidanicah, ki so znamenitost naøih krajev in se razprostirajo na celotnem griœastem delu naøega loviøœa. Naj le spomnimo, da je bil v Lovcu, 3/2004, na str. 133, objavljen œlanek mag. Janka Mehleta, ki je pisal, da se ta zver iz druæine psov v Evropi zelo hitro øiri tudi v smeri proti Sloveniji. Zato je vsak pojav te zveri dobro zabeleæiti in o tem obvestiti øirøo lovsko javnost. Aleksander Mariœ LD Petiøovci BOGOMOLKA PLENILSKA ÆUÆELKA Œeprav je v sorodu s kobilicami, pogled na bogomolko (Mantis religiosa) pri marsikom vzbudi kar malce strahu. Zastraøujoœ videz ji dajejo prednje nenavadno oblikovane noge ter velike oœi na majhni glavi. Na odraslo bogomolko prepoznali jo bomo po razvitih krilih, ki segajo povsem do konca zadka bomo naleteli pozno poleti in jeseni. Prej, æe spomladi, pa se lahko sreœamo z manjøimi liœinkami, ki so zelo podobne odraslim, le nekaj levitev jih øe œaka, med katerimi jim zrastejo tudi prava krila. Za bogomolko je tudi znaœilno, da se njena barva spreminja. Tako lahko sreœamo zeleno, rjavo, pa tudi rumenkasto obarvano bogomolko. Omeniti je treba, da kljub razliœni obarvanosti to niso razliœne vrste, paœ pa je to le ena od prilagoditev na njen naœin æivljenja in okolje. Je plenilska æuæelka. Njeno glavno oroæje so grabilne noge in moœne œeljusti. Bogomolka nepremiœno ædi med travo, ko pa se pribliæa plen, ga nenadoma zgrabi s prednjimi nogami. Na njih so tudi ostri trni, da se plen ne more veœ izmuzniti. Bogomolka zaœne obed, ne da bi plen prej ubila. Pri nas je sploøno razøirjena, ni je le v hribovitem svetu, œeprav tudi tam lahko zaide precej visoko; sam sem jo naøel æe 800 metrov nad morjem. Besedilo in fotografija: Milan Vogrin Uspeøno delo Lovske druæine Grad - Kuzma Lovska druæina Grad - Kuzma upravlja loviøœe ob tromeji (Slovenije, Avstrije in Madæarske) v velikosti hektarjev lovne povrøine. V druæino je vkljuœenih 31 œlanov. Zaradi ugodnih naravnih razmer so se v loviøœu zelo razmnoæili divji praøiœi, ki tudi k nam prihajajo iz sosednje Madæarske in na kmetijskih povrøinah povzroœajo veliko økodo, ki jo mora poravnati LD. Zato je bilo leta 2004 v tem loviøœu uplenjenih 59 praøiœev. LD vsako leto organizira veœ pogonov. Franc Krpiœ iz Kuzme, æe sedem let œlan te LD, je bil na enem od njih veseli uplenitelj. Boginja Diana mu je bila namreœ posebej naklonjena na lovu 30. januarja 2004 v vidonskem revirju, kjer je uplenil merjasca, ki je tehtal 166 kg. To je bil sicer æe njegov deseti uplenjeni divji praøiœ, vendar so œekani tega doslej njegova najveœja trofeja in obenem tudi eni najveœjih merjaøœjih œekanov iz loviøœa LD Grad - Kuzma. Franc Krpiœ je bil zaposlen v Avstriji, a je zdaj v pokoju in ima tako veliko veœ œasa za lov ter delo v loviøœu. B. Æerdin Kongres ornitologov Slovenije ob 25-letnici DOPPS V soboto, 19. februarja 2005, so ornitologi Slovenije praznovali 25-letnico ustanovitve DOPPS, Druøtva za opazovanje in prouœevanje ptic Slovenije. Leta 1979 so ustanovitev predlagali Iztok Geister, Dare Magajna in Dare Øere, ki so za druøtvo predlagali ime DOPPS. Ustanovna skupøœina je bila v Ljubljani, ko je druøtvo øtelo 88 œlanov. Dandanes je dejavnost druøtva zelo razveja- na, vpeta v mednarodno sodelovanje in øteje æe prek tisoœ œlanov. Svojo 25-letnico delovanja so popestrili z organizacijo celodnevnega kongresa v stekleni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Program je potekal v øtirih sklopih, v katerih so domaœi in tuji avtorji predstavili svoje dolgoletne aktivnosti pri prouœevanju in varovanju ptic ter varovanju in ohranjanju njihovih naravnih habitatov. V prvem sklopu Ekologija in biologija ptic so domaœi avtorji prikazali rezultate trinajstletnih popisov kosca na Cerkniøkem jezeru, nato øtirinajstletno populacijsko dinamiko pribe na Ljubljanskem barju ter prouœevanje kormoranov na obmoœju reke Save od Ljubljane do Zagorja. V drugem sklopu Ptice vœeraj, danes, jutri so domaœi avtorji najprej predstavili zooarheoloøke najdbe ptic na koliøœarskih naselbinah na Ljubljanskem barju. Avstrijski ornitologi so prikazali rezultate dolgoletnega prouœevanje zelo ogroæene zlatovranke, domaœi avtorji pa øe akcijski naœrt za varstvo ruøevca na obmoœju Koøenjaka na Koroøkem. V tretjem sklopu Razøirjenost, øtevilœnost in ogroæenost ptic so domaœi avtorji predstavili zmanjøanje populacije kosca v Sloveniji. Œrnogorski ornitologi so predstavili gnezdenje kodrastega pelikana na Skadarskem jezeru, ornitologi iz Srbije pa so predstavili prouœevanje æliœarke v Vojvodini in varovanje njenih gnezdiøœ. V istem sklopu so domaœi avtorji predstavili øe opazovanja beloglavega jastreba na njegovih selitvenih poteh od Kvarnerja do Alp in nazaj. V œetrtem sklopu Ljudje in ptice so œlani druøtva Doli iz Slovenskih goric predstavili rezultate prouœevanja zlatovranke pri nas in odnos ljudi do nje na oæjem obmoœju, kjer øe gnezdi. Italijanski ornitologi so predstavili svoje aktivnosti pri ohranjanju naravnega rezervata za vodne ptice ob izlivu Soœe v Jadransko morje. Za konec so ornitologi iz Bosne predstavili svoje aktivnosti in rezultate pri prouœevanju ptic in ohranjanju njihovih naravnih habitatov v Bosni. V veœernih urah je potekala øe slovesna proslava, ki jo je vodila in povezovala Marjeta Kerøiœ Svetel. Proslave so se udeleæili tudi domaœi visoki predstavniki politike in stroke: iz MOPE minister Janez Podobnik in Mla- 250

37 LOVSKI OPRTNIK S slovesnosti ob 25-letnici DOPPS, ki so se je udeleæili tudi (z leve): minister za okolje in prostor Janez Podobnik, veleposlanik EU Erwan Fouere, predstavnik Mobitela Tomaæ Menih, predstavnik Bird- Life International Umberto Gallo Orsi in predsednik DOPPS Slavko Polak. den Berginc, veleposlanik EU v Sloveniji, Erwan Fouere, in predstojnik BirdLife International Umberto Gallo Orsi. Vsi trije predstavniki so v svojem pozdravnem govoru œestitali druøtvu za zelo uspeøno druæbeno pomembno delo in mu zaæeleli øe obilo uspehov. Sedanji predsednik druøtva Slavko Polak, nekdanji dolgoletni predsednik Janez Gregori in Tomi Trilar so vsak s svoje strani predstavili delo druøtva v minulih 25 letih delovanja. Program so popestrili øe pevci Bioloøkega okteta, ki ga sestavljajo œlani DOPPS. Slovenski ornitologi se lahko pohvalijo tudi s svojo bogato zaloæniøko dejavnostjo. Doslej so izdali æe 123 øtevilk revije Acrocephalus (latinsko rodovno ime za trstnice), od leta 1994 pa izdajajo revijo Svet ptic. Leta 1994 so izdali Zimski ornitoloøki atlas, leto pozneje pa øe Ornitoloøki atlas gnezdilk Slovenije, v katerem so popisali 219 ptic, ki gnezdijo pri nas. Leta 2000 so izdali obseæno publikacijo Mednarodno pomembna obmoœja za ptice v Sloveniji, ki jo je uredil Slavko Polak. Leta 2004 je publikacijo z enakim naslovom pripravil Luka Boæiœ in zanjo prejel najviøje priznanje zlati legat, ki ga ornitologi podeljujejo za najboljøe objavljeno delo s podroœja ornitologije v minulem letu. Lovci in ornitologi smo povezani, saj oboji skrbimo za ptice, ki so ogroæena vrsta. Med ornitologi je kar nekaj lovcev, med lovci pa nas je tudi veliko ornitologov, ki za ptice veliko naredimo, œeprav nismo œlani druøtva. Ob prouœevanju ptic menim, da nas, lovce, uradni ornitologi premalo upoøtevajo in tudi izkoristijo, saj bi od nas lahko dobili marsikatero informacijo o poselitvi in gnezdenju posameznih vrst ptic na obmoœjih, ki jih sami ne pokrivajo. Upam, da se bo sodelovanje lovcev in ornitologov v prihodnje izboljøalo in nam bo skupaj uspelo zadræati zmanjøevanje øtevilœnosti najbolj ogroæenih vrst ptic. Edvard Kraøna Strah ima velike oœi (Fotolov na medveda) Minilo je kar precej let od dogodka, ki ga bom opisal. Moji hœeri sta bili øe majhni, pa tudi æenina stara mama je bila øe æiva. Z velikim veseljem smo vikende namreœ preæiveli pri njej na vasi, ob starem øtedilniku in ob krompirju»iz trumbe«, ki nas je razveselil zveœer. Seveda je poleg narezala øe domaœo slanino. No, mene pa je v Srednjo vas pri Dragi vleklo øe povsem nekaj drugega. Tam sem spoznal dræavnega lovca Franca, ki je le nekaj let pozneje tragiœno konœal svojo æivljenjsko pot. Postala sva velika prijatelja in vse skrivnosti, ki so bile v njegovem revirju, so mi bile na voljo. Loviøœe nad Glaæuto je bilo tedaj res bogato s srnjadjo, jelenjadjo, medvedi in divjimi petelini, skoraj bi rekel raj za ljubitelja narave, øe posebno zame naravoslovnega fotografa. Prenekateri veœer sva skupaj preæivela na preæi ali oprezala po travnikih. Œeprav si ni æelel obiskovalcev v svojem revirju, je meni povsem zaupal. Ko je zagledal mojo katrco, je æe vedel, da ima v loviøœu varuha, pa œeprav brez oroæja. Tako sem se lepega jesenskega dne odloœil, da bom noœ preæivel na preæi ob krmiøœu, ki ga je redno zalagal s koruzo. Praøiœi niso prihajali na krmiøœe, ker so bili glavni obiskovalci medvedje. France mi je pripovedoval, da vœasih pridejo tudi po trije naenkrat, se malce»zravsajo«, potem pa se umaknejo eden drugemu. Ko sem mu razloæil moj naœrt, je bil sprva navduøen, potem pa je æe pomislil na mojo varnost. Kot nelovec nisem nosil oroæja, ponavadi øe noæa nisem imel s sabo, le cel kup fotografske opreme sem vedno tovoril, tako da œe bi bilo treba beæati, bi bilo verjetno bolj slabo zame. Najraje bi mi dal s seboj puøko, vedel pa je, da bi mi bila le v napoto, pa øe sam bi si lahko kaj naredil, ker je nisem bil vajen. Zaæelel mi je»dobro luœ«(tak je pozdrav med fotografi, kot pravimo lovcem»dober pogled«), œeprav se je noœilo, in odpravil sem se na preæo. Ura se je pomikala k øesti in øe skoraj tri ure je bilo do noœi. Vzel sem tudi vreœko koruze in jo raztrosil v neposredni bliæini preæe, tako da sem potem lahko pripravil fotoaparat in objektiv usmeril na koruzo pod preæo. Pripravil sem tudi bliskavico, preveril baterije in zaœelo se je œakanje. Æe takoj na zaœetku so se zaœele tudi nevøeœnosti. Okoli glave mi je kroæila osa. Komaj sem se je otresel, æe je priletela druga, pa tretja in bilo jih je œedalje veœ. Nisem in nisem mogel najti mesta, od koder so izletavale, kar me je æe precej jezilo, ko sem naenkrat zagledal, da prihajajo izpod blazine, na kateri sem sedel. Pod mojo»tazadnjo«je bila luknja v blazini in v njej osir. Ko sem se premikal, sem jim odpiral in zapiral pot, zato so izletavale le ena po ena. Ko sem se odmaknil, so se pa kar vsule ven. Pograbil sem blazino ter jo skupaj z osami vrgel œez okno preæe. Kar oddahnil sem se. Dan se je hitro umikal noœi in kmalu me je zajela tema. Za vsak primer sem si pripravil tudi baterijo in se stisnil v kot. Œez dan je sonce res øe dobro grelo, noœ pa je postajala hladna. S seboj sem prinesel le tanek jopiœ in kmalu mi je postalo æal. Tolaæil sem se, da bo adrenalin æe naredil svoje in po nekaj urah je tako tudi bilo. Okrog desete ure sem zasliøal pokanje vej. Imel sem obœutek, da se nekaj veœjega pribliæuje krmiøœu. Potem kar dolgo nisem sliøal niœesar, œeprav sem vrtel uøesa na vse strani. Naenkrat sem pod preæo zagledal temno gmoto. Medved se je kot duh primajal pod preæo, skoraj nesliøno. Tedaj sem zasliøal tudi æe drobljenje koruze in cmokanje. Pribliæeval se je mestu, kamor sem nameril objektiv. Priægal sem bliskavico in œakal na pravi trenutek. Ker ni bilo lune, je bila noœ res temna, øe posebno zato, ker so bila vsepovsod drevesa, ki so øe bolj poudarjala temo. Menil sem, da je medved æe na mestu, zato sem stisnil sproæilec. Zabliskalo se je in medved je z velikim hrupom zbeæal v goøœavo. Ustavil se je dobrih dvajset metrov od preæe ter sekal z zobmi. Mrzel pot mi je zaœel teœi po hrbtu, dlake na rokah so mi stale pokonci. To je trajalo kar kakønih deset minut, nato se je zaœel vraœati na pojedino. Tokrat je k preæi priøel z druge strani. Trajalo je skoraj eno uro, da se je ponovno povsem pribliæal mestu, kamor sem nametal koruzo. Stisnil sem drugiœ. Nekaj œasa ni bilo niœ, nato pa je spet z velikim hrupom zbeæal s krmiøœa. Ravno zaradi medvedovega strahu sem sklenil, da ga ne bom veœ fotografiral in ga bom samo opazoval in posluøal. Ponovno je minilo nekaj œasa, ko sem zasliøal po kanje vejic v bliæini preæe. Tokrat na veœ krajih naenkrat. Francetove besede, da prihaja veœ medvedov hkrati, so se uresniœile. Po cesti, ki je vijugala nad krmiøœem, sem zagledal veliko œrno gmoto. Medved je moral biti zelo velik. Veœkrat se je ustavil in glasno vlekel zrak skozi nosnice. Œeprav je bil od preæe oddaljen dobrih øestdeset metrov, sem ga razloœno sliøal. Tedaj sem tudi æe zasliøal cmokanje pod preæo. Nagnil sem se œez okno, vendar nisem videl niœesar, ker je bila noœ le preveœ temna. Baterije nisem hotel uporabiti, da ne bi prepodil medveda. Pojedina ni trajala prav dolgo; ne vem, ali so me dobili v nos ali je bilo krivo kaj drugega. Medved pod preæo je naenkrat odskoœil in s svojim hrupom prepodil øe drugega, ki je bil pod cesto. Nato je zavladala tiøina. O, kaj bi v tistem trenutku dal za dobro in toplo obleko. V kotu je leæala stara odeja. Ogrnil sem se z njo in si pokril gole noge, saj sem bil obleœen v pumparice in prekratke nogavice, tako da so kolena gledala ven. Ura se je bliæala drugi po polnoœi. Razmiøljal sem o mnogoœem, med drugim tudi, da bi øel domov. Œeprav sem parkiral blizu preæe, podnevi bi avto skoraj videl, pa nisem mogel zbrati poguma, da bi øel s 251

38 Kremasta juha iz fazanjih petelinov s cviœkom Za 6 8 oseb potrebujemo: dva do tri starejøe fazane, tri litre vode, dve korenini pora, œetrtino gomolja zelene, 120 g riæa, 60 g surovega masla, 6 rumenjakov, 150 ml cviœka, 150 ml smetane za kuhanje, sol, poper, 250 g juøne zelenjave, lovorov list, pol œebule, dva paradiænika, tri stroke œesna, œajno æliœko suhega luøtreka, zelenjavno kocko. Fazane operemo in pristavimo v mrzlo vodo, dodamo juøno kocko, por, korenino zelene, paradiænik in preostalo juøno zelenjavo ter kuhamo na majhnem ognju, dokler se fazani popolnoma ne skuhajo (to traja pribliæno dve uri). Medtem operemo riæ, ki ga kuhamo pol ure, da se popolnoma razkuha. Kuhane fazane preloæimo v drugo posodo in jim odstranimo najprej belo meso, ki ga zalijemo s pol zajemalke juhe in ga pokritega hranimo na toplem. Vse preostalo meso grobo sesekljamo, damo v posodo, dodamo riæ, zalijemo z zajemalko juhe ter s paliœnim meøalnikom zmeøamo v kaøo, ki jo nato pretlaœimo v kozico, kamor dodamo øe koøœek surovega masla. Na to prilijemo preostalo precejeno juho. Vse skupaj poœasi zavremo, dodamo na rezance razrezane fazanje prsi, okus popravimo z luøtrekom, in solimo. Posebej v skledici razmeøamo smetano, rumenjake in cviœek, kar med rahlim meøanjem zakuhamo v juho, ki naj komaj opazno vre. Takoj nato postreæemo. Œudoviti ruøevec Za øest oseb potrebujemo: enega œim veœjega ruøevca (najbliæje ga dobimo v trgovinah v Celovcu), 5 l mrzle vode, dve œebuli s po dvema nabodenima klinœkoma, æliœko poprovih zrn, pol skorjice cimeta, 500 g juøne zelenjave, dva lovorova lista, sol, poper. premeøamo in postavimo na hladno. Ohlajenemu nadevu dodamo jajca in rumenjake ter vse naøtete zaœimbe za nadev. Pripravljen nadev osoljenemu ruøevcu nadevamo v trup, ga dobro zaøijemo, poveæemo z vrvico v pravilno obliko in ga stlaœimo v vreœo iz blaga ali gaze. Tako pripravljenega damo v visok lonec, ga zalijemo z mrzlo vodo in kuhamo eno uro. Po pol ure kuhanja mu dodamo vso juøno zelenjavo, cimet, œebulo in druge zaœimbe. Petelina kuhamo øe pribliæno eno do dve uri. Pene, ki se nabirajo pri kuhi, pobiramo iz lonca. Kuhanega petelina previdno poloæimo na kuhinjsko desko, mu previdno odstranimo vreœo iz gaze, odstranimo vse niti in ga prelijemo s toplim maslom. Za deset minut ga potisnemo v vroœo peœico. Medtem poœasi precedimo juho in jo postreæemo z rezanci ter drobnjakom. Dve zajemalki juhe damo v manjøo kozico in juho povremo do polovice, dodamo kozarec vina iz kvaøe in vse skupaj pokuhamo do polovice. Z omako prelijemo razkosanega petelina, ki ga postreæemo na veœjem lesenem pladnju skupaj s sveæe naribanim hrenom in zelenjavo iz juhe. Marinirane piæmovke na æaru s pekoœo polivko Za øest oseb potrebujemo: meso dveh do treh mladih piæmovk, ki smo ga shranili od spomladanskega lova, 150 ml belega vina, tri ælice drobno sesekljanega peterøilja, dve ælici zrezanega drobnjaka, dva zdrobljena lovorova lista, pet klinœkov, æliœko zmletega timijana, 0,5 æliœke mletega muøkatnega oreøœka, pol æliœke sveæe mletega popra, 100 g stopljenega masla, sol, dve sesekljani œebuli, pol korenine pora. Kulinariœni kotiœek Za polivko potrebujemo: 200 ml paradiænikovega soka, 150 ml belega vina, 200 ml hladne mesne juhe, ælico drobno sesekljanih listov zelene, ælico limoninega soka, æliœko suhega œilija, 50 ml worcestrske omake, 100 m olivnega olja, pol æliœke marajona, eno sesekljano œebulo, sol, sveæe mleti poper, tabasko (po okusu), ælico sladkorja, en zdrobljen lovorov list. Piæmovke oœistimo, operemo, dobro osuøimo in po dolgem razreæemo na polovico. Zloæimo jih v lonœeno posodo in jih mariniramo z vsemi naøtetimi sestavinami in zaœimbami, razen masla in soli. V dobro zaprti posodi jih mariniramo œez noœ. Naslednji dan piæmovke do suhega zbriøemo, jih posolimo, dobro pokapamo z maslom in jih poœasi peœemo na æaru. Peœemo jih na enak naœin, kot bi pekli piøœanca. Meso je peœeno, ko ga na stegnu prebodemo z ostrimi vilicami in iz njega ne priteœe veœ roænata sokrvica. Peœene pokrite hranimo na hladnem. Polivka: vse naøtete sestavine predenemo v pomaøœeno posodo, pristavimo, nato pa na zmernem ognju kuhamo slabo uro. Kuhano polivko precedimo in jo ponudimo v skodelicah k peœenim piæmovkam. Matjaæ Erzar prmaticku@siol.net Ruøevca oœistimo kot vsako drugo divjo perjad. Posebno pa bodimo pozorni, da ne predremo oziroma prereæemo koæe. Petelin ima specifiœen okus, zato moramo nameniti sestavinam za kvaøo øe posebno pozornost ter izbor zaœimb prilagoditi svojemu okusu. V vsakem primeru pa se najbolj poda kvaøa s pokuhanim rdeœim vinom. Za nadev potrebujemo tri suhe æemlje, 200 ml mleka, 20 g masla, eno sesekljano œebulo, petelinja jetra in srœek, 200 g fino sesekljane slanine, olupljeno in sesekljano kranjsko klobaso, dva strta stroka œesna, ælico sesekljanega peterøilja, sol, poper, pet strtih brinovih jagod, noæevo konico mletega muøkatnega cveta, dve jajci, ælico kisle smetane, pet rumenjakov. Æemlje razreæemo na drobne kocke in jih namoœimo v mleko. Na maslu posebej opraæimo sesekljano œebulo, drobno narezana petelinja jetra in srœek, dodamo slanino, kranjsko klobaso in strt œesen. Praæimo toliko, da œesen zadiøi, dodamo oæete æemlje, Foto: M. Erzar Kremasta juha iz fazanjih petelinov s cviœkom 252

39 Foto: S. Lavriœ Diana preæe in po kratki vijugavi poti œez goøœavo do avta Tisto noœ so medvedje kar devetkrat obiskali krmiøœe pod menoj. Koliko razliœnih je priølo, ne vem. Verjetno se je kateri vrnil veœkrat, vendar zaradi teme tega nisem mogel razloœiti. Kmalu po peti uri se je zaœelo daniti in dokler ni skoraj posijalo sonce, si nisem upal s preæe. Ustavil sem se pri Francetu, ki se je hudomuøno nasmihal. Kar vedel je, kaj bo, vedel je tudi, da si ne bom upal s preæe. Æal mu je bilo le, ker me ni opozoril na noœni mraz, vendar je bil trdno prepriœan, da imam v nahrbtniku øe kaj toplega. No, mraz sem kmalu odgnal s toplim œajem, ki me je æe œakal pri njem, ter z nekaj øilci slivovke. Æe œez nekaj dni sem nestrpno odpiral ovojnico z razvitim filmom. Ob pogledu na posnetke sem se prav od srca nasmejal. Na prvem posnetku je bilo le malo»tazadnje«od medveda, na drugem pa trava in koruza na tleh. Tema je bila oœitno tolikøna, da sem fotografiral mimo medveda, œeprav sem bil popolnoma prepriœan, da bo na fotografiji. Paœ, nova izkuønja, ki pa ni prinesla ponovitve, saj je bila mera strahu æe prviœ preveœ polna. Janez Papeæ, Klub Diana in Grœa Prve tri telemetriœne ovratnice na medvedih æe delujejo Life III Natura Ohranitev velikih zveri v Sloveniji Faza I (Rjavi medved) K onec letoønjega marca sta na obmoœju Sneænika prva dva medveda Valentin in Zoran dobila GPS ovratnici za telemetrijsko spremljanje, od zaœetka aprila pa je lastnica take ovratnice tudi medvedka Ana. Ovratnice na temelju globalnega pozicijskega sistema stalno doloœajo lokacije æivali in njihove aktivnosti, te pa se avtomatiœno, prek SMS sporoœil, prenaøajo do uporabnika. Za odlov, zaœasno uspa- vanje in namestitev ovratnic so bila pridobljena vsa potrebna dovoljenja. Na samem kraju je bila pri obeh odlovih prisotna tudi pooblaøœena veterinarka. V nadaljevanju teh aktivnosti bosta ovratnici dobila øe dva medveda, tako da jih bo skupaj pet. Spremljanje medvedov, prviœ na tak naœin v Sloveniji, poteka v okviru projekta LIFE III Natura Ohranitev velikih zveri v Sloveniji Faza I (Rjavi medved). Podatki, ki bodo zbrani s pomoœjo ovratnic, so izredno pomembni za izboljøanje upravljanja vrste, saj natanœno pokaæejo njihovo aktivnost kje in kdaj se æivali gibljejo. Posredno je mogoœe sklepati tudi, zakaj se medvedi gibljejo v doloœenem prostoru in kakøno je njihovo æivljenje. Zbrani podatki bodo torej bistveno pripomogli k boljøemu poznavanju vrste in s tem k laæjemu ter uspeønejøemu upravljanju z njo. Dva medvedja samca, ki nosita ovratnici, so poimenovali Valentin in Zoran. Valentin je star tri leta in tehta 123 kilogramov, Zoran pa je star øtiri leta in je ob namestitvi ovratnice tehtal 109 kilogramov. Medveda sta glede na prve podatke, ki se s pomoœjo SMS sporoœil zbirajo na Biotehniøki fakulteti Oddelek za gozdarstvo precej aktivna. V nekaj dneh sta prepotovala vsak prek 50 kilometrov. Zoran pa je po dveh dneh æe odøel na Hrvaøko. Samica Ana je dobila ovratnico nekaj dni pozneje. Stara je nekaj veœ kot øest let in tehta 134 kilogramov. Samca sta bila odlovljena v Jurjevi dolini na obmoœju Sneænika. Po namestitvi ovratnic sta se prebudila in se od mesta uspavanja oddaljila pribliæno 400 metrov ter pred nadaljnjimi aktivnostmi poœivala. Glede na prejete podatke in glede na pregled na terenu lahko sklepamo, da ni sprememb v obnaøanju obeh medvedov. Tudi samica Ana je bila odlovljena na obmoœju Sneænika, in sicer na krmiøœu za divje praøiœe in jelenjad Paleæ. Pri vseh treh odlovih ni bilo nobenih zapletov ali posebnosti. Ovratnice delujejo s pomoœjo sistema, ki samodejno beleæi lokacijo æivali na podlagi GPS satelitske navigacije. Na dve uri ovratnica prek vgrajene SIM kartice z Mobitelovo naroœnino s SMS sporoœili avtomatiœno poølje podatke na Biotehniøko fakulteto. V ovratnico se na vsakih pet minut zapisujeta tudi premikanje æivali in zunanja temperatura. Vsi trije medvedi bodo ovratnice nosili dve leti, nato pa 253

40 LOVSKI OPRTNIK V SPOMIN bodo samodejno odpadle. Potem bo ovratnicam mogoœe zamenjati baterijo in jih ponovno uporabiti po prepisu zbranih podatkov. Uporabljena tehnologija je za æival najmanj moteœa, v Sloveniji pa prviœ uporabljena na zvereh. Pred tem je na Biotehniøki fakulteti s podobnim sistemom æe potekalo spremljanje jelenjadi. Odlov in namestitev ovratnic sta potekala v okviru projekta Life. Temeljni cilj projekta Life III Natura Ohranitev velikih zveri v Sloveniji Faza I (Rjavi medved) je ohranitev rjavega medveda in njegovega okolja ter zagotovitev sobivanja med njim in œlovekom. Projekt zdruæuje S PIPO NI NIŒ LAÆJE PRITI DO GAMSA! organizacije praktiœno z vseh podroœij, ki lahko prispevajo k temu cilju, in sicer: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Biotehniøko fakulteto Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Sklad kmetijskih zemljiøœ in gozdov Republike Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije, Oikos, d.o.o., ter Pristop, d.o.o. Projekt bo formalno potekal øe do konca avgusta letos, nekatere aktivnosti, tudi spremljanje podatkov prek ovratnic, pa bodo trajale dlje, so navedli v sporoœilu za medije z MKGP. Uredniøtvo Lovca Ker smo si v aprilski øtevilki zopet privoøœili provaprilsko potegavøœino, je prav, da tudi v celoti prekliœemo trditve v œlanku Klemena Taljuha S pipo laæe do gamsa (Lovec, 4/05, str. 198). V opraviœilo in kot zanimivost pa objavljamo zanimivo humoristiœno perorisbo. Kako gams æviæga Leta 1933 jo je narisal slikar Valentin Hodnik ( ), ki je bil doma iz Stare Fuæine (Bohinj). Oœitno je bil tudi øaljivec. Slikarstvo je øtudiral v Zagrebu. Kot mlad ustvarjalec je veliko hodil po bohinjskih planinah, smuœal in slikal. Bil je eden najmlajøih in najzvestejøih planinskih slikarjev, ki je ustvarjal predvsem prizore s planin; tudi divjad. Boemsko æivljenje je bilo krivo, da je øe ne øtiridesetleten zaradi naœetega zdravja umrl. (Original je v lasti J. Œopa iz Ljubljane). Lovci LD Bogojina smo izgubili naøega lovskega tovariøa Ignaca Benkoviœa. Rodil se je 3. julija 1933 v Bogojini, pod vznoæjem Vrøiœa, le streljaj od æupnijske cerkve Gospodovega vnebohoda, ki z znaœilnim Pleœnikovim zvonikom kipi in kaæe v nebo rodil se je starøem, ki so æiveli z zemljo in tistim, kar je nudila narava. Zato ni œudno, da se je z domom in zemljo poistovetil, da je ostal na njej kot kmetovalec in vinogradnik. Rastline, æivali, skrivnosti narave, njive, travnike, vinograde in gozdove je poznal najbolje od vseh nas. Za naravo je æivel in se ji razdajal vse do poletja 2004, ko je hudo zbolel. Lovec je postal davnega leta Poleg tega, da je bil poærtvovalen œlan zelene bratovøœine in veœino svojega lovskega staæa tudi funkcionar LD Bogojina, ki je skrbel za gojitev divjadi in za œim bolj neokrnjeno podobo loviøœa, je bil med graditelji naøega lovskega doma, streliøœa, obore za malo divjad, mnogih visokih preæ in drugih naprav v loviøœu, pa tudi kulturnik v KUD Prekmurski rogisti. Æe kmalu po ustanovitvi skupine (l. 1972) je postal njihov œlan. Do trenutka, ko se je poslovil od nas, je bil po letih in po staæu njihov najstarejøi œlan. Tako kot med tovariøi v LD je tudi med pomurskimi rogisti izæareval nesebiœno poærtvovalnost kljub delu na kmetiji je naøel œas, da je sodeloval na vseh vajah in vseh nastopih. Bil je tudi eden od pobudnikov za izdajo biltena ob 50-letnici LD Bogojina, ki je med podobnimi publikacijami v vsebinskem in oblikovnem pogledu eden najbogatejøih v pomurskem prostoru. Prav tako je bil tudi pobudnik za uvedbo Hubertove maøe ob vsakoletnih Koøiœevih dnevih kulture. Slovenska lovska organizacija in razliœna druøtva (tudi v Gasilskem druøtvu Bogojina je bil aktiven œlan od mladih nog) so Ignacu za vse opravljeno delo podelila veliko priznanj in odlikovanj, tako npr. LZS znak za lovske zasluge in red III., II. in I. stopnje. Od KUD Prekmurskih lovskih rogistov je za 30-letno aktivno sodelovanje prav v letu Ignacove smrti prejel posebno priznanje, Zveza kulturnih organizacij Obœine Murska Sobota mu je pred œasom podelila Galusovo znaœko. Veœ kot vsa priznanja in nagrade pa je vredno to, da smo imeli Ignaca radi kot œloveka, lovca in glasbenika. Prof. Vugrinec, njegov prijatelj in lovski kolega, se je ob odprtem grobu ob mnoæici lovcev, gasilcev in pogrebcev, ki so ga priøli od blizu in daleœ pospremit na njegovi zadnji poti, poslovil od njega v imenu lovcev LD Bogojina, okoliøkih lovskih druæin, prekmurskih lovskih rogistov, znancev, prijateljev in sovaøœanov ter se mu hkrati zahvalil za vse, kar je dobrega storil. Pogrebni ceremonial so spremljali æalostni zvoki lovskih rogov njegovih glasbenih lovskih kolegov; le eden mali rog je manjkal med njimi, bil je nem Dragi prijatelj Naci, v miru poœivaj na bogojinski boæji njivi, tik ob robu tvojega bogatega loviøœa, tvojega revirja, saj si si mir in poœitek do vstajenja veœ kot zasluæil! LD Bogojina J. V je iz lovskih vrst LD Bohinjska Bistrica za vedno odøel naø œlan Ludvik Dobravec. Rodil se je v majhni hiøici,»joøkovem mlinu,«kot najstarejøi sin matere Terezije in tam preæivljal otroøtvo. Po osnovni øoli je prijel za vsako delo, kjer se je le pokazala priloænost. Kot mladeniœ je moral v partizanske vrste in bil s takratno partizansko skupino v Bohinju vkljuœen v nastajajoœo Preøernovo brigado. Februarja 1944 so ga sovraæniki skupaj z njegovimi tovariøi ujeli in odpeljali v begunjske zapore. Bil je obsojen in odpeljali so ga v zloglasno taboriøœe Mathausen. Po koncu vojne se je Ludvik vkljuœil v nastajajoœo novo krajevno oblastno strukturo. Vodil je krajevni odbor za spodnjo bohinjsko dolino, ob zdruæitvi v Obœino Bohinj pa je postal njen tajnik. Po zdruæitvi lokalnih obœin v Obœino Radovljica je postal naœelnik za finance, pozneje pa je bil vse do upokojitve naœelnik davœne uprave. Bil je tudi ustanovni œlan Folklorne skupine Bohinj, v kateri je aktivno deloval. Ludvik je deloval tudi v upravnem odboru Planinskega druøtva Srednja vas v Bohinju, predvsem pa je bil lovec. Æe v rani mladosti se mu je prebudil œut za opazovanje narave in do lova. V lovske vrste se je vkljuœil leta 1946, saj je bil ustanovni œlan LD Bohinjska Bistrica. Pripadal je prvi skupini organiziranih lovcev, ki je pridobila lovske pravice. Ludvikove odlike so bile tovariøtvo, lovska praviœnost, ljubezen do narave, øe posebno do divjadi. Cenili smo njegov tovariøki odnos in odnos do lovstva. Njegovo aktivnost je lovska druæina œutila predvsem pri lovskem gospodarjenju in vodenju LD. Zaupana mu je bila funkcija predsednika LD (od 1954 do 1956, od 1965 do 1966 in od 1977 do 1978), tajnik LD je bil od leta 1957 do 1960, œlan UO je bil od leta 1954 pa vse do Za poærtvovalno delo je od LZS prejel odlikovanja: znak za lovske zasluge in red III. stopnje, plaketo ZLD Gorenjske in veœ priznanj LD Bohinjska Bistrica za uspeøno vodenje lovske druæine. Do konca je aktivno sodeloval in se zanimal za naøe delo, vse dokler mu bolezen tega ni onemogoœila. Z vsemi lovskimi œastmi smo ga pospremili k veœnemu poœitku. Poklonili so se mu lovski prapori, odmevali so streli iz lovskih puøk in zadoneli so otoæni glasovi lovskih rogov. Zelene vejice na levi strani lovskih klobukov so naznanjale, da je za Ludvika lov za vselej konœan. Dragi lovski tovariø, ohranili te bomo v najlepøem spominu. LD Bohinjska Bistrica H. J. V naøa srca se je naselila æalost, ko se je sonce s svojimi æarki dotaknilo haloøkih griœev nad rojstnim Trnovcem naøega Joæeta Zajøka. Med œlani zelene bratovøœine in drugimi znanci se je razøirila vest, da je za zidovi bolniønice Ptuj tisti dan prenehalo biti srce naøega œlana LD Ptuj. 254

41 V SPOMIN LOVSKA KINOLOGIJA Joæe je luœ sveta zagledal v øtevilni kmeœki druæini. Brezskrbno mladost je preæivljal v rodnem Trnovcu in na lastnih ramenih izkusil tegobe tistih mraœnih dni naøe preteklosti. Æe kot otrok z deæele se je navezal na zemljo, naravo; spoznal je, da le zemlja in delo pridnih rok œloveku omogoœita preæivetje. V lovske vrste se je vœlanil pred 30 leti. Takratno vodstvo LD in œlani so hitro spoznali, da se jim je pridruæil œlan z naprednimi idejami, ljubitelj narave, vesten in marljiv œlovek. Hitro je bil izvoljen v organe upravljanja naøe LD in prevzel vodenje najrazliœnejøih komisij. V letih od 1978 do 1982 je bil œlan UO LD, kinoloøki referent, v letih od 1982 do 1984 je bil gospodar lovske druæine in od 1984 do 1986 ponovno œlan UO LD. Nadalje je bil od leta 1998 do 2002 œlan NO. Vsa leta je bil tudi vodja revirja Logar. Vseskozi si je pridobival øe dodatno znanje v lovstvu in je opravil tudi lovskoœuvajski izpit. Svoje bogate izkuønje je kot mentor prenaøal na mnoge mlajøe œlane. Joæe pri svojem delu ni bil nikoli poloviœarski. Zaupane in prevzete naloge je vestno in odgovorno opravljal. Zaradi svojega poærtvovalnega dela in truda je prejel odlikovanje znak LZS za lovske zasluge in red II. stopnje. Kot dober kinolog in ljubitelj psov øpringer øpanjelov je bil odlikovan tudi s srebrnim znakom KZS. Pred slabim letom so se pri Joæetu pojavile teæave z zdravjem. Svojo bolezen je vseskozi skrival in obveznost do lovstva, divjadi in narave izpolnjeval do konca svojih dni. V LD se je odliœno poœutil in tudi mi ob njem. Tako se je udeleæil tudi skupnega lova na malo divjad Ker se je slabo poœutil, je z lova odøel predœasno. Ko se je poslavljal, nihœe izmed nas ni slutil, da je bil to poslednji stisk rok lovskih tovariøev. Od Joæeta smo se zadnjiœ poslovili na pokopaliøœu v Hajdini, v neposredni bliæini njegovega najljubøega dela loviøœa, Logarja, v spremstvu mnogih lovcev, praporov sosednjih lovskih druæin, zvokov rogistov ZLD Ptuj - Ormoæ in pevcev LD Leskovec v Halozah ter mnogih znancev. Dragi Joæe, sklenil si svoj æivljenjski krog, ostal pa nam je spomin nate, spomin na dragega prijatelja in sopotnika, na vestnega in odgovornega œlana naøe LD. Œe bi se lahko, bi se ti tudi mati narava poklonila in zahvalila. Tako pa ta dolg ostaja nam, lovcem, prijateljem in znancem z æeljo, da bi mirno poœival v domaœi zemlji. Diana naj ti bo naklonjena tudi v veœnih loviøœih. LD Ptuj B. H. OPOZORILO Vse dopisnike LD oziroma ZLD obveøœamo, da nam morajo vse zapise o umrlih (pa tudi o jubilantih) obvezno poslati pravoœasno tudi v elektronski obliki (disketa + zapis) ali posredovati na naø e- naslov: lovec@ lovska-zveza.si. Slike in uraden dopis (z æigom in podpisom odg. osebe LD) poøljite z navadno poøto. Øe vedno veljajo natanœna navodila o objavljanju tovrstnih zapisov, ki so bila zadnjiœ objavljena v Lovcu, 11/2000, str. 93 in 1/2005, str. 40. Uredniøtvo Za vsa loviøœa primeren goniœ Beagle je pasma psov, o kateri smo v ustreznih virih æe precej prebrali, redkeje pa se z njim sreœevali v urbanih naseljih, øe redkeje pa v naøih loviøœih. Ta pasma malega goniœa izvira iz Anglije. FCI ga razvrøœa v 6. skupino. Standard je vpisan pod øtevilko 161/d, med goniœe. Za prve beagle v Sloveniji smo sliøali pred kakimi tremi desetletji, in sicer, da jih vzrejajo v tovarni zdravil Krka - Novo mesto, da so namenjeni za opravljanje preizkusov na njih. Beagle je izredno zdrav pes in zlepa ni sliøati, da bi zbolel za kakøno boleznijo, zato je tudi njegova æivljenjska doba navadno daljøa med pasjimi. Neredki so æiveli tudi 18 let, 15 let pa naj bi bila æe povpreœna æivljenjska doba. Pri beaglu je zanimiva æe postava, saj je to majhen, od 33 do najveœ 40 cm velik pes, ki pa jih veœinoma ne dosega. Telesno je robusten in œvrst. Tehta od 8 do 11 kg. Barvo koæuha sestavljajo tri barve dlake: rjave, œrne in bele. Je kratka in odporna proti vremenskim vplivom. Beagle je zelo radoveden in temperamenten pes, ki ga zanima vse. Ne uporabljamo ga za œuvaja, vendar nas bo z lajeæem takoj opozoril na vsako spremembo v hiøi ali na vrtu. Je zelo pameten in iznajdljiv, zato od svojega vodnika doseæe navadno tudi tisto, œesar psi drugih pasem ne. Glasno sledenje divjadi psa (gonja) je za veœino lovcev najlepøa melodija, ki ji ob pravem oglaøanju (beri lajanju na toplem sledu) pravimo»zvonjenje«. Ob tem lovcu moœneje bije srce in kri hitreje teœe po æilah. Lovec pozna glas psa in ve, kateri æivali pes sledi. Za vsako æival ima drugaœen lajeæ. Res, prav lepo zvoni glas najmanjøega med goniœi, glas beagla. V domovini z njim øe vedno lovijo v krdelu psov, pri nas pa le posamiœ. Angleæi pravijo, da so iskri konji in mali beagli njihovi idealni partnerji. O nastanku pasme je veliko tez. W. Pristley trdi, da so beagli samo pritlikava razliœica psov goniœev, ki naj bi jih v Anglijo pripeljal Viljem Osvajalec. To naj bi se zgodilo v 17. stoletju. Karl Øpaner, LD Puøœava, * , Franc Kaplja, LD Domæale, * , Ferdo Tolar, LD Æelezniki, * , Alojz Levstik, LD Predgrad, * , Evstahij Mole, LD Horjul, * , Franc Jan, LD Trebuøa, * , Franc Gojœiœ, LD Starøe, * , Hinko Smodiø, LD Trbovlje, * , Alojz Zupanœiœ, LD Dobrniœ, * , Øtefan Lutar, LD Velika Polana, * , Stojan Birsa, LD Tabor, Dornberk, * , Duøan Jakomin, LD Tabor, Dornberk, * , Joæe Belec, LD Trbovlje, * , Ciril Drnovøœek, LD Dobrovo, * , Janez Rus, LD Øentjernej, * , Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi: Umrlim œasten spomin! Franc Prepadnik, LD Luœe ob Savinji, * , Drago Reœnik, LD Ponikva, * , Sreœko Æefran, LD Anhovo, * , Jurij Lindiœ, LD Mokronog, * , Helmut Poje, LD Koœevje, * , Viljem Œer, LD Mlajtinci, * , Ernest Kovaœec, LD Kriæevci, * , Joæe Øtiblar, LD Prosenjakovci, * , Joæef Makovecki, LD Rogaøovci, * , Ferdo Stopar, LD Grmada, Celje, * , Miro Mlakar, LD Loæ, Stari trg, * , Øtefan Bratoæ, LD Vojkovo, Podnanos, * , Albin Ukmar, LD Vipava, * , Vladislav Drobniœ, LD Cerknica, * , Znaœilna postava beagla prikupnega in æivahnega malega goniœa, ki ga v naøih loviøœih skorajda ne vidimo. 255

42 LOVSKA KINOLOGIJA Takrat so bili znani severni goniœ, juæni goniœ in beli talbot veliki beli pes. Ena teza pa navaja, da so v Anglijo v resnici priøli æe v 15. stoletju iz juæne Francije, v œasu stoletne vojne (beseda beagle naj bi izvirala iz starofrancoske besede begle). Najbræ ne bo nikoli zanesljivo ugotovljeno, od kod in natanœno kdaj se je pojavil zdajønji beagle v njihovi domovini Angliji. Iz razliœnih vrst beaglov so ustvarili enotno pasmo øele leta 1890, ko so ustanovili Begle Club. Leta 1891 so se zdruæili lastniki krdel lovskih beaglov, in sicer izkljuœno le z uporabnimi psi za lov s konji. Begle Club je v 19. stoletju doloœil standard in sestavil rodovne knjige, vendar so bile opazne razlike med idealnim beaglom in standardom, saj so lovci na konjih imeli in øe imajo svoj pogled na velikost ter porabnost te pasme. Æelje lovcev najbolj spoøtujejo v ZDA, kjer æivi najveœ beaglov na svetu. V Evropi pa je zdaj pri vzreji te pasme pomembna in vodilna Francija in ne Anglija, kot bi priœakovali. Beagl je kot uporaben lovski pes goniœ omembe vreden le v omenjenih dræavah, medtem ko drugod prevladuje bolj ljubiteljska vzreja glede na prikupno in æivahno zunanjost. Druga svetovna vojna je na psu pustila velike posledice, saj so na primer leta 1945 v Angliji v Kennel Clubu zabeleæili samo enega mladiœa. Deset let pozneje jih je bilo vpisanih 100 in leta 1959 æe veœ kot tisoœ. Beagle je ostal lovœev spremljevalec tudi v dræavah, v katerih so prepovedali lov s konji. Sedaj tudi tam lovci na lovu psa spremljajo peø, zato takemu lovu pravijo»beagling.«v Sloveniji je æe nekaj rejcev teh psov, tudi v lovskih rokah so, kot je na primer psarna Napotnikova iz Ømartnega ob Paki, ki vzreja in prodaja pse z lovsko zasnovo (plod paritve delovnih starøev). Dandanes, ko je lovcem, ki æivijo v urbanem naselju, teæko imeti psa v blokovskih naseljih, mu pes telesnih mer beagla ne bi smel povzroœati takønih teæav kot npr. nemøki goniœ, s katerim sta si po barvi dlake dokaj podobna. Naøi vzreditelji se kot vodniki in razstavljavci te pasme psa redko predstavljajo na kinoloøkih prireditvah in o njih tudi ne piøemo veliko. Nepoznavanje pasme je glavni vzrok, da psa ne poznamo in se z nezaupanjem odloœimo za nakup. Tako ni pretiranega zanimanja za pasmo, moralo pa bi biti ravno obratno. Beagle je pes, ki nas ne ovira pri prevozu, saj ga lahko peljemo tudi v koøari na motorju. Je izredno œist in odporen proti vsem boleznim. Beagla sem prviœ videl na lovu pred tremi leti v loviøœu LD Øentjur. To je pes, ki te prevzame. Je tudi vztrajen, tako kot je øarivec. Vsak grm preobrne in s prijetnim glasom sledi divjadi. Priœakoval bi, da se bo tako majhen pes kmalu utrudil, vendar ga øesturni lov ni prav niœ umiril. Na koncu lova na zajce je bil enako æivahen kakor na zaœetku pogona. Zanimivo, da v matiœni domovini øe sedaj delajo beagli izkljuœno v tropu, œeprav je pes sposoben samostojnega dela in se ne naveæe na druge pse. Sam poiøœe divjad in ji tudi sam sledi. Po dobrih petnajstih minutah se je npr. vrnil na kraj, kjer je»dvignil«zajca in se pridruæil pogonu. Zaradi prikupnosti vas lahko izrine iz fotelja in vaø sedeæ bo postal njegov. Posebno pozorni pa moramo biti pri njegovem prehranjevanju. Je namreœ kakor vreœa brez dna, zato morajo biti obroki hrane strogo odmerjeni. Hrane mu ni nikoli dovolj in iz æivahnega psa lahko kmalu zredimo teæko premikajoœo se vreœo sala. Œe se boste odloœali za psa, s katerim boste lahko vedno v stiku, si oglejte prijetnega, malega, postavnega beagla in gotovo vas bo oœaral. Nikakor pa ga ne æelim postavljati pred pse goniœe, ki jih v naøih loviøœih uporabljamo æe od nekdaj. Slavko Vale Krvosledniøtvo ali kako malo je potrebno za lovsko praviœen lov Poznamo veœ vrst lova, predvsem pa lov na malo divjad in lov na veliko divjad. Obema je skupno, da moramo divjad, ki ni padla v ognju, vedno za vsako ceno poiskati z ustrezno preizkuøenim psom in jo œim prej reøiti muk ter agonije. Kot so razlike v lovu, so razlike tudi pri lovcih. Eni se takoj, ko divjad ne pade v ognju, zadovoljijo s prepriœanjem, da so zgreøili, eni pa jo poskuøajo najti, œetudi jo iøœejo skoraj do onemoglosti. Kako malo truda je vœasih potrebno, da divjad, ki tudi ni dobro nakazala zadetka ali ni padla v ognju, uspeøno najdeø! Treba je Foto: P. Øoøteriœ Srnjak z oplaznim strelom, ki sem ga nato vztrajno œakal en mesec in na koncu le uplenil. le najti nastrel in na njem (in okoli njega) sledove, ki kaæejo, da jo je krogla zadela. Pa ni potrebno, da je to vedno kri. Vœasih je æe dovolj, œe smo opazili samo œudno obnaøanje po strelu. Lahko je to le nekaj dlak, vœasih delœki tkiva ali kosti To je treba vse lepo oznaœiti in nato poklicati najbliæjega vodnika psa krvoslednika in skupaj najti ranjeno ali obstreljeno divjad. Œe na koncu ni æelenega uspeha, smo zadostili ne le etiœnim pravilom, ampak danes tudi æe zakonsko zahtevanim normam. Vsekakor pa imamo moralno zadoøœenje, da smo poskuøali narediti vse, da bi naøli ranjeno divjad. Spominjam se primera, ko sem se zaœel ukvarjati z iskanjem po krvnem sledu. Prijatelj, lovec iz naøe LD Kozje, je streljal srnjaka, ki je padel v ognju. Øe preden pa je priøel do njega, je vstal in zbeæal, kot da ni bil zadet. Ko sem priøel s psico na nastrel, je bilo tam sicer nekaj krvi, naprej na sledu pa je kmalu popolnoma izginila. Psica se je venomer popravljala na sledi. Ko je srnjaka naposled naøla, je bil prehiter za zanesljiv strel. Kmalu je psica opustila gonjo. Bil pa sem trmast in ves mesec sem hodil v tisti revir. Trud je bil poplaœan in konœno sem uplenil iskanega srnjaka. Ugotovil sem, da ga je prviœ krogla le oplazila po koæi na vratu, blizu pleœ. V naøi lovski druæini Kozje so se lovci æe veœinoma navadili, da jim opravim tudi zgolj kontrolo zgreøenega strela na nastrelu, ko je bila divjad domnevno zgreøena. V loviøœu svoje LD povpreœno na leto iøœem do deset glav velike divjadi in imam pri tem okrog 60 % uspeh. Zame so izvedeli tudi œlani LD Brestanica, v sosednji lovski druæini LD Veliki Kamen, v LD Kapele, v LD Podœetrtek, LD Loka pri Æusmu, LD Loka pri Zidanem Mostu in LD Studenec, pa øe katera bi se naøla. Vsem se z veseljem odzovem, saj daljava pri zdajønji tehnologiji ni noben problem veœ. Le na dveh iskanjih naenkrat æal ne morem biti. Za tole pisanje sem se odloœil, ker sem bil z nemøko lovsko terierko Cano, plemenjakinjo, prviœ po øtirinajstih letih izkuøenj na podroœju krvosledniøtva pred dilemo, ali naj grem zasledovat tudi obstreljenega navadnega jelena ali ne. Bilo je namreœ 22. decembra lani, ko me je poklical Franc Pavloviœ starejøi iz LD Studenec v Obœini Sevnica. Na hitro je povedal, da je njihov lovec Darko Metelko zveœer prejønji dan streljal na jelena. Na nastrelu in kakønih 100 m vstran je bil krvavi sled. Bil sem v veliki dilemi in nikakor se nisem mogel odloœiti. Francu sem kar naravnost in odkrito povedal, da doslej jelena øe nisem iskal in da ga psica tudi øe nikoli ni videla, zato si ne upam zaœeti takønega iskanja. Franc mi je odvrnil, da pri iskanju srne v njihovi druæini ni bilo nobenih teæav. Povedal je, da je æe sliøal za veliko drugih najinih uspehov, zato nama lovci iz Studenca zaupajo in naj vseeno nemudoma prideva poskusit. Franc me je pregovoril. Ko sem se odpravljal od doma, sem imel meøane obœutke. Predvsem me je oblival ledeni pot in v glavi sem premleval ter predpostavljal, kako se bo psica odzvala na takøen sled, kaj bo, œe bo jelen odskoœil, kaj bo, œe ga psica ne bo mogla ustaviti Po drugi strani pa sem bil ponosen, da so mi prijatelji iz Studenca izkazali to- 256

43 LOVSKA KINOLOGIJA likøno zaupanje. Na koncu sem æe otopel od razliœnih misli in obœutkov ter prispel na Studenec. Tam so me æe œakali potrti Darko Metelko, ki je streljal na jelena, in skupina lovcev, pripravljena za pomoœ. Zanimal sem se za podrobnosti. Ko mi je Darko zaupal, da jelen ni nakazal zadetka, sem ponovno pomislil, da sploh ne bi zaœel iskanja in bi øel s psico kar domov. Vendar tega v priœakovanju uspeha med prisotnimi nisem mogel storiti. Dokonœno sem se odloœil in odøli smo na nastrel, ki je bil v dolini med hriboma Ilovec in Maœji hrib, severno od vasi Studenec. Na nastrelu smo naøli predvsem krvave srage, zato sem si podrobneje ogledal jelenove stopinje in doloœil smer njegovega gibanja, ki je bila v smeri severa, tako da so lovci lahko odøli zapirat steœine. Jelen je popolnoma preœkal dolino in se napotil v Maœji hrib, vendar ne za dolgo, saj mu je bila laæja pot pod hrib nazaj proti nastrelu, kjer je ponoœi tudi poœival. Psica je dobro izdelovala sled in ko ga je izsledila, ga je celo oblajavala na leæiøœu. Ko ga je drugiœ obkroæila, je vstal in zaœela ga je glasno goniti. O tem sem obvestil lovce, da bi se prestavili, psico pa sem spustil prosto. Eden je nekoliko zamudil na stojiøœe in je videl samo øe psico, ki je jelena mimo njega glasno prignala po sledu, ponovno proti severu in v Impoljski graben. Sam sem slepo sledil lajeæu v smeri magistralne ceste Zidani most - Krøko in reke Save. Ko lajeæa nisem veœ sliøal, sem poœakal, da se je psica vsa mokra vrnila. Priœakoval sem, da me bo odpeljala do jelena, œe je kje poœakal. Takoj sem pomislil, da ga je nagnala v reko Savo. Takoj je pokazala, da si æeli, da ji sledim. Spotoma sem poklical øe druge lovce in jim rekel, da se dobimo pri reki Savi. To je trajalo skoraj pol ure. Pri reki Savi smo na osojnih mestih, kjer je leæala øe slana, jasno videli stopinje jelena in psice, ki so vodili v reko. Torej je jelen res preœkal Savo v loviøœe LD Brestanica. O tem smo nemudoma obvestili brestaniøke lovce, ki so se takrat ravno pripravljali na lov na race mlakarice na Savi. Takoj so nam ponudili pomoœ in dovolili vstop v svoje loviøœe. Hkrati pa sem pomislil øe na moænost, da je jelen le zaplaval kam niæje ob Savo, saj bi se le tako lahko reøil nadleæne psice. Darka in øe enega lovca sem napotil kakønih 500 m niæje, da sta zaprla pot iz Save, sam pa sem se prebijal po obreæju. Po 200 m sem na obreæju reke res zagledal ranjeno æival. Pri sebi sem imel samo kratkocevno oroæje, zato je bilo nesmiselno streljati. Jelen je stal kot vkopan in me spustil na razdaljo kakønih 50 m, nato pa skoœil v grmovje in nisem videl, ali je øel œez reko ali ne. Tekel sem proti lovcema, ki sta jelenu zaprla pot in z razoœaranjem smo ugotovili, da jelen ni priøel do njiju. Nismo vedeli, kaj storiti. Onemeli smo in se za nekaj œasa vsak zase zamislili, ko so nas brestaniøki lovci obvestili, da je jelen preœkal reko in da je æe v njihovem loviøœu. Svetovali so, naj se za veœ informacij obrnemo Uspeøno konœano zasledovanje ranjenega jelena. Prvi (z leve) je uplenitelj Darko, drugi nesojeni odreøitelj Gorazd Slemenøek in zasledovalec Peter Øoøteriœ s Cano. na Mirka Slemenøka, ki je bil na lovu ob Savi in je vse skupaj opazoval. Ker se Franc Pavloviœ in Mirko Slemenøek dobro poznata, sta se hitro dogovorila, da bomo iskanje nadaljevali v njihovem loviøœu. Seveda smo morali opraviti prej øe 10 km pot prek Sevnice in se zapeljati nekam med Gornje in Dolnje Brezovo. Tam smo se hitro dogovorili in oboji lovci so obkolili mlajøi smrekov nasad na poboœju. Ko so mi dali znak, da lahko nadaljujem s sledenjem, sem nadaljeval z oprœeno psico na slednem jermenu. V hrib je vlekla z veliko vnemo. Ker je bilo æe popoldan in ni bilo priœakovati veœ Foto: M. Slemenøek veliko dneva, revir pa je bil dobro zaprt z lovci, sem psico spustil in ji v teku sledil. Ko sva priøla na vrh hriba, je tam stal Gorazd Slemenøek. Ponovno sem ga vpraøal, œe so obmoœje dobro zaprli. Povedal je, da so, a da ga psica goni æe zunaj zaprtega obmoœja, v smeri Æigrskega vrha. Napotil sem ga za psico, sam pa sem se napotil nekoliko v desno po strmini, da bi jelenu prepreœil beg v hrib. Sliøal sem, da je psica na drugem hribu jelena obrnila in ga gnala naravnost proti Gorazdu. Kmalu je poœilo in nato øe enkrat. Psica je nehala lajati in po zadnjem odmevu strela ni bilo sliøati niœesar veœ. Sledenje in agonija ranjene æivali sta se soœasno konœala Po meøanih obœutkih in veliki telesni utrujenosti je prevladalo lovsko veselje. Zame je bilo najpomembneje, da sva s terierko Cano, kljub velikim zapletom, le naøla jelena. Uplenitelj Darko Metelko je bil zadovoljen, da je lovsko praviœno konœal svoj lov, vsi skupaj pa, da smo nato tovariøko in kot pravi prijatelji pomagali Darku tudi pri spravilu jelena. Œeprav kdo nerad pove drugim svoje napake, je pri meni drugaœe; pri sledenju sem naredil dve napaki: prviœ sem prehitro spustil psico, ko je jelena izsledila na leæiøœu. Druga napaka pa je bila, da sem bil oboroæen le s kratkocevnim oroæjem, ki se sicer zdi zelo primerno za sledenje, vendar v doloœenih okoliøœinah ni najprimernejøe. Ko to ugotoviø, je najveœkrat prepozno. Za najino delo in uspehe sva bila s Cano deleæna veliko lepih besed in pohval. Enako je bilo tudi z njenima predhodnicama, tudi lovskima terierkama Riko in Ado. Boli pa me, da najveœ pohval dobim vedno drugje, v matiœni LD pa za nekatere lovce vse to delo ni veliko vredno. Naj bo opisano iskanje dokaz in poduk tistim lovcem, ki na krvosledniøtvo øe vedno ne dajo niœ in ne verjamejo, da lahko devetkilogramska lovska terierka, ki je visoka le sedemintrideset centimetrov, œe je pravilno izøolana in vodena, po dobrih petih kilometrih uspeøno najde tudi obstreljenega odraslega jelena. Tako pripomore, da se œim prej konœajo muke æivali, da ne propade njena ekonomska vrednost mesa in se nenazadnje poveœa tudi samozavest uplenitelja, ki je v takih razmerah ponavadi popolnoma»na tleh«. Po rokopisu Petra Øoøteriœa povzel Branko Tucoviœ. 257

44 Pomoœ pri iskanju obstreljene divjadi vam nudijo: meje LGO Iskanje obstreljene divjadi za lovno leto Podobno kot v minulih letih vam posredujemo seznam vodnikov krvosledcev, ki so pripravljeni nuditi pomoœ pri iskanju obstreljene divjadi tudi zunaj obmoœij svojih lovskih organizacij. Vodniki, vpisani v seznam, so izbrani po merilih, ki jih je doloœila delovna skupina za spremljanje dela psov in vodnikov krvosledcev na podlagi izkuøenj posameznih vodnikov s tem, da je upoøtevana enakomerno porazdelitev po celotnem ozemlju R SLOVENIJE. Seznanjamo vas, da se vsi, ki potrebujete pomoœ vodnika za iskanje ali pa pregled nastrela, lahko obrnete tudi na druge vodnike znotraj lastne lovske organizacije ali pa sosednje, vendar morajo biti psi preizkuøeni za delo po krvnem sledu. Vodniki, izpisani na spodnjem seznamu, bodo seznanjeni z naslovi iskalcev, ki so iskali obstreljeno divjad leta 2004 in so poslali podatke delovni komisiji ter so jih v primeru svoje zadræanosti dolæni posredovati iskalcu pomoœi. 1. LETONJA Peter Maistrova PTUJ Tel.: 02/ GSM KIKL Vojteh Visole SLOVENJ. BISTRICA GSM 040/ SVEN EK Viktor Zakl 30/C ZAKL Tel.: 02/ GSM 031/ MUMEL SreËko Pot ercerjeve brig LOVRENC na Pohorju Tel.: 02/ GSM 041/ DEBER EK Bojan Podgorska SLOVENJ GRADEC Tel.: 02/ GSM 041/ BREZOV EK Zdravko martno MARTNO na Pohorju Tel.: 02/ GSM 041/ POTO»NIK Joæe Topla »RNA na Koroπkem Tel.: 02/ GSM 041/ VERKO Franc TopolπËica TOPOL»ICA GSM 041/ BRUS Andrej Vrtnarska LOGATEC Tel.: 01/ GSM 040/ ZUPAN tefan Zg. Jezersko ZGORNJE JEZER- SKO Tel.: 04/ GSM 041/ KLEMEN»I» Boris Stara Loka 72/A KOFJA LOKA Tel.: 04/ GSM 031/ UDIR Janez Kamna Gorica KAMNA GORICA Tel.: 04/ GSM 031/ MLAKAR Alojz Suπka pot KOFJA LOKA Tel.: 04/ GSM 031/ IVAN»I» Milan»ezsoËa BOVEC Tel.: 05/ GSM 041/ LEBAN Ivo VolËe TOLMIN Tel.: 05/ GSM 041/ OKROGLI» Vojko ErjavËeva 11/A NOVA GORICA Tel.: 05/ GSM 041/ RUSTJA Marjan Idrijska AJDOV»INA Tel.: 05/ GSM 041/ PAGON Jurij GodoviË IDRIJA Tel.: 05/ GSM 041/ KLAN»AR Miro Kriæ SEÆANA Tel.: 05/ GSM 041/ MAHNE Joæe BaË pri Materiji 9/A MATERIJA Tel.: 05/ GSM 031/ DOLENC Boris Petelinje PIVKA Tel.: 05/ GSM 041/ BOL»INA Zoran Maπun, Koritnice 34/A KNEÆAK GSM 041/ VUKOVI Milosav KidriËeva KO»EVJE Tel.: 01/ GSM 031/ RUPAR Andrej Begunje pri Cerknici BEGUNJE pri Cerknici Tel.: 01/ GSM 031/ OICLJ Ciril Stari Log STARA CERKEV Tel.: 01/ GSM 041/ BURAZER Tomaæ Zadruæna »RNOMELJ Tel.: 07/ GSM 041/ SRP»I» Janez Cerklje CERKLJE ob Krki GSM 041/ PAV»NIK Tomaæ Log HRASTNIK Tel.: 03/ GSM 040/ PETELINC Joæe ml. Sela DOBOVA Tel.: 07/ GSM 041/ CIZEJ Matjaæ kocjan KOCJAN Tel.: 07/ GSM 041/ GERDIN Marko»ateæ VELIKA LOKA Tel.: 07/ GSM 041/ LEGAN Slavko Dolenji Ajdovec DVOR pri Æuæemberku Tel.: 07/ GSM 041/ DRNOV EK Alojz C. IX. avgusta ZAGORJE ob Savi Tel.: 03/ GSM 031/ PLANKAR Joæe Bojanji Vrh IVAN»NA GORICA Tel.: 01/ GSM 031/ SE EL tefan Mali vrh MARJE SAP Tel.: 01/ GSM 041/ BOÆI» Branko Strahomer IG pri Ljubljani Tel.: 01/ GSM 031/ SER EN Joæe Mlinska TURNI»E Tel.: 02/ GSM 031/ GABOR Andrej Mostje LENDAVA Tel.: 02/ GSM 031/ ZABUKOVEC Andrej Na Pesek SODRAÆICA Tel.: 01/ GSM 041/ KOSMA» Zdravko Hotavlje 20/A GORENJA VAS Tel.: 04/ GSM 040/ IRCELJ Teodor GubËeva ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/ GSM 051// KERL Miha Hrib LO KI POTOK GSM 041/ ÆIGMAN Matej NovokraËine JEL ANE Tel.: 05/ GSM 051/ JURGEC Anton Lancova vas 68/A VIDEM pri Ptuju GSM 041/ Opomba: V primeru potrebe za iskanje obstreljenega ali ranjenega medveda se lahko obrnete na iskalce, vpisane pod zaporedne πtevilke: 19, 23, 25. Ti iskalci imajo izkuπnje in so kvalificirani za tovrstna iskanja. 258

45 Predvidena legla lovskih psov Mali oglasi Lovski tererji (SLRLt): O: 5/I, m: 5/I, 4. 5., Duøan Øtucin, Gradiøœe 37, 5270 Ajdovøœina. O: 5/I, m: 5/I, 6. 5., Venœeslav Mohorko, Gaj nad Mariborom 5, 2354 Brestrnica. O: 5/I, m: 5/I, , Andrej Puæelj, Lipovøœica 14, 1317 Sodraæica. Kdl. jazbeœarji (SLRJk): O: 5/I, m: 5/II, , Rudolf Bauman, Sp. Dobrenje 36 /b, 2211 Pesnica. Brandl braki (SLRBrb): O: 4/I, m: 5/I, , Milan Udovœ, Podvin 238, 3310 Æalec. Kdl. istr. goniœi (SLRGIk): O:5/I, m: 4/I, , Mitja Dodiœ, D.B.B.9, 6240 Hrpelje. O:5/I, m: 5/I, , Joæe Hribernik, Puøtal 82, 4220 Økofja Loka. O: 5/I, m: 4/I, 4. 5., Duøan Bizjak, Predmeja 148, 5270 Ajdovøœina. O: 5/I, m: 4/II, , Franc Bonœina, Øebrelje 63, 5282 Cerkno. Res. istr. goniœi (SLRGIr): O: 5/I, m: 5/I, 7. 5., Stojan Pleøingar, Hotiœna, 6242 Materija. O: 5/I, m: 5/II, 2. 4., Anton Raspet, Vojkova 12, 5282 Cerkno. O: 4/I, m: 5/I, Vincenc Obid, Stresova 11, 5222 Kobarid. O: 5/I, m: 5/I, , Justin Bevk, Hotavlje 8/a, 4224 Gorenja vas. O: 5/I, m: 5/II, 3. 3., Ivan Jurak, Dol. Kamence 69, 8000 Novo mesto. Planinski goniœi (SLRGpl): O: 5/I, m: 4/I, Sreœko Skarlovnik, Rudarjevo 30, 2393 Œrna na Koroøkem. Bavarski barvarji (SLRBb): O: 5/IIIB, m: 5/IB, , Zdravko Kosmaœ, Hotavlje 20, 4224 Gorenja vas. O: 4/IB, m: 5/I, 8. 3., Franc Napotnik, Kumen 23, 2644 Lovrenc na Pohorju. O: 4/I A,B, m:5/ib, , Andrej Rupar, Begunje 80, 1382 Begunje. Brak-jazbeœarji (SLRBj): O:5/II, m: 5/II, , Joæef Øuøtar, Strmec 15, 1273 Dole pri Litiji. O: 5/II, m: 5/I, , Boris Dolenc, Petelinje 89, 6257 Pivka. O: 5/I, m: 5/I, , Maks Vidmar, Rapljevo 14, 1313 Struge. O: 5/I, m:5/ii, , Joæe Kræe, Retje 101, 1318 Loøki Potok. Mali münsterlandci (SLRMm): O:4/JZP 143 t., m: PZP 48 t., ØPP 156 t, Miroslav Jablanov, V Dovjeæ 3, 1210 Øentvid. Nemøki kratkodlaki ptiœarji (SLRNKp): O: 4/PZP50 t., JZP184 t., m: 4/PZP 55 t., JZP 176 t., 5. 6., Miroslav Bauman, Kraigherjeva 8, 2230 Lenart Slovenske gorice. Labradorci (SLRLR): O: 5/A. m:4/vpr, 1. 4., Barbara in Iztok Krumpak, Œrna vas 235, 1000 Ljubljana. O: B/LPR-R I,m: 4/LPR-RI, , Joæe Øtebih, Oreøje 68, 2250 Ptuj. O: 5/LTP I, m: 4/LPP-RI, 7. 4., Joæe Øtebih, Oreøje 68, 2250 Ptuj. Koker øpanjeli (SLRKø): O: 5/I, m:4/i, , Peter Marn, D. Brezovo 19, 8283 Blanca. Nemøki prepeliœarji (SLRPr): Rjavci: O: 5/I, m:5/i, 14.4., Rudi Plavec, Loperøice 23 a, 2270 Ormoæ. O: 5/I, m: 4/I, , Aleksander Hernaus, Krtince 17, 3241 Podplat. O: 5/I, m: 5/I, , Ermin Ferfolja, Renøki Podkraj 26, 5292 Renœe. O: 5/I, m: 5/I, 6. 3., Slavko Bertoøa, C. na Markovec 13, 6000 Koper. O: 5/I, m: 5/I, 7. 3., Janez Zupet, Økocjan 13, 8275 Økocjan. Serci: O: 5/I, m: 4/II, , Marko Kolenc, Træiøœe 38 a, 8295 Træiøœe. O: 5/I, m: 5/I, , Joæe Pogorevc, Æeljne 20, 1330 Koœevje. O: 5/I, m: 4/II, , Danilo Lisec, Trg Franca Kozarja 16/b, 1430 Hrastnik. O: 5/I, m: 5/I, 1. 5., Robert Vidmar, Kambreøko-Avøko 7, 5215 Roœinj. O: 5/165 t., m:5/115 t., 9. 3., Aldo Boøkin, Branik 124, 5295 Branik. O: 5/I, m: 5/I, , Anton Selinøek, Sp. Polskava 228, 2331 Pragersko Kinoloøka zveza Slovenije Kupim puøko Blaser, tip R-93, kal..308 Win., 7 x 64 ali Tel.: 041/ , Franci. Prodam kombinirko Blaser, kal. 6,5 x 57R/16, s str. daljnogledom Swarovski Habicht 6 x 42 PV (zasuœna montaæa). Tel.: 041/ Prodam leglo bavarskih barvarjev, leglo Leglo je ponovljena kombinacija, ker so mladiœi iz prejønjega legla dosegli odliœne uspehe na uporabnostni preizkuønji, pa tudi pri pravem iskanju obstreljene divjadi v loviøœu. Tel.: 041/ Prodam kombinirano puøko ŒZ, mod. ZH 304, kal. 12/7 x 57 R, z menjalno cevjo 12/12 in str. daljnogledom. Tel.: 031/ Prodam strelni daljnogled Norconia 8 x 56 s svetleœo piko. Cena po dogovoru. Tel.: 041/ Ugodno prodam brezhiben, lepo ohranjen spektiv Swarovski optik Tirol AZF V25 40 x 75 S NZ ter kakovosten noœni profesionalni dvogled, nemøke izdelave, s 6 X poveœavo. Tel.: 040/ Prodam dvogled Swarovski SLC 8 x 56 B; z rdeœo piko za hitro streljanje Docter s Suhlovo montaæo, boroveljsko bokarico (desno in levo kopito), kal. 7 x 65 R, s str. daljnogledom Zeiss 1,5 6 x 42 in z vloæno cevjo.22 mag. ter karabinko Mauser, kal. 6PPC s str. daljnogledom Zeiss 3 9 x 42 (levo kopito). Tel.: 041/ Prodam œeøko bokarico, kal. 7 x 57 R, z menjalnimi cevmi 12/12. Tel.: 031/ Lovski vokalno-instrumentalni ansambel SRAKA, ki deluje v okviru LD Radvanje, iøœe violinista iz bliæje okolice Radvanj. Tel.: 041/ Prodam odliœno ohranjen strelni daljnogled Zeiss 2,5 10 x 48 (nemøki) za 750 in strelni daljnogled Kahles 2,2 9 x 42 za 600. Tel.: 041/ , dopoldne ob delavnikih. Kupim naboje kal..223 Rem., s popolnoma oplaøœenimi kroglami. Tel.: 041/ Ugodno prodam øibrenico Suhl, kal , in revolver Smith & Wesson, kal..44 Mag. (cev 6,5 inœe). Tel.: 041/ Prodam rusko MK puøko s str. daljnogledom ( sit); rusko bokarico, kal. 12/12 ( sit); karabinko CZ, kal. 8 x 57 IS, s str. daljnogledom Swarovski 6 x 42 ( sit); bokarico Super Brno, kal. 12/7 x 57 R, s str. daljnogledom Zeiss Jena 6 x 32 ( sit). Tel.: (01) ali 041/ ; 041/ Prodam øe uporabno staro lovsko puøko (veœ kot 120 let), primerna za zbiratelje, in stare letnike glasila Lovec (od 1946 do 1990). Tel.: 041/ Kupim knjigo Zlatorogove knjiænice øt. 4. Tel.: 051/ Zaradi bolezni ugodno prodam karabinko CZ, kal. 7 x 64, s str. daljnogledom Zeiss 4 x 32 (Suhlova montaæa) in øibrenico kal CZ ( sit). Podarim letnike glasila Lovec od leta 1999 do Tel.: (04) Prodam karabinko CZ, kal..243 Win., s str. daljnogledom in øibrenico Zbrojevka Brno, kal. 12/12. Tel.: 041/ Prodam kombinirano bock puøko A. Zolli, kal. 20 Mag./.308 Win., s str. daljnogledom Swarovski Habicht 1,5 6 x 42 (Suhlova montaæa) in dodatno øe rdeœo piko. Vse je v odliœnem stanju. Tel.: 041/ Prodam planinske goniœe, poleæene Tel.: 041/ Kupim dobro ohranjeno boroveljsko ali kranjsko bokarico, kal. 16/ 7 x 65 R. Tel.: 041/ Prodam leglo posavskih goniœev ( ). Oœe: Cer (5/I), mati Bora (5/I). Tel.: (03) ali 041/ Prodam risanico, kal..223 Rem., s str. daljnogledom Tasco 1 9 x 40, z novim jermenom. Cena sit. Tel.: (05) V zaœetku junija priœakujem leglo kratkodlakih istrskih goniœev, odliœnih starøev. Naroœila zbiram po tel.: 041/ ali (05) Prodam kombinirano puøko A. Zolli, kal. 12/.30 06, s str. daljnogledom Swarovski Habicht Nova 4 x 32. V kompletu s tokom za prenaøanje in 259

46 MAJ Datum Luna Sonce zora/mrak (navt.) vzide zaide vzide zaide zaœet. konec 1. Ne 2:59 11:54 5:49 20:10 4:35 21: Po 3:28 13:15 5:47 20:11 4:33 21:26 3. To 3:51 14:35 5:46 20:13 4:31 21:28 4. Sr 4:11 15:51 5:44 20:14 4:29 21:30 5.»e 4:29 17:06 5:43 20:15 4:27 21:31 6. Pe 4:46 18:21 5:41 20:17 4:25 21:33 7. So 5:05 19:35 5:40 20:18 4:24 21:35 8. Ne 5:26 20:50 5:38 20:19 4:22 21: Po 5:52 22:02 5:37 20:20 4:20 21: To 6:25 23:09 5:36 20:22 4:18 21: Sr 7: :34 20:23 4:17 21:41 12.»e 7:55 0:08 5:33 20:24 4:15 21: Pe 8:54 0:57 5:32 20:25 4:13 21: So 9:58 1:35 5:31 20:27 4:11 21: Ne 11:05 2:05 5:29 20:28 4:10 21: Po 12:13 2:29 5:28 20:29 4:08 21: To 13:20 2:49 5:27 20:30 4:07 21: Sr 14:27 3:06 5:26 20:31 4:05 21:53 19.»e 15:35 3:22 5:25 20:32 4:04 21: Pe 16:46 3:38 5:24 20:34 4:02 21: So 18:00 3:55 5:23 20:35 4:01 21: Ne 19:19 4:16 5:22 20:36 3:59 21: Po 20:42 4:42 5:21 20:37 3:58 22: To 22:03 5:15 5:20 20:38 3:57 22: Sr 23:15 6:02 5:19 20:39 3:55 22:03 26.»e :03 5:18 20:40 3:54 22: Pe 0:15 8:18 5:18 20:41 3:53 22: So 0:59 9:40 5:17 20:42 3:52 22: Ne 1:31 11:04 5:16 20:43 3:51 22: Po 1:56 12:25 5:16 20:44 3:50 22: To 2:17 13:41 5:15 20:45 3:48 22: kos. nabojev je cena sit. Tel.: 031/ Prodam psiœko pasme planinski goniœ, staro 15 mesecev, prvakinjo mladih na CAC Ljubljana 2005, vodljivo ter uvedeno v lov. Tel.: 031/ Prodam neuporabljano Suhlovo tricevko, kal /7 x 65 R s str. daljnogledom Smith & Bender 1,5 6 x 42. Tel.: 041/ Prodam strelni daljnogled Swarovski 6 24 x 50, z nastavljivo paralakso (cena sit). Tel.: 031/ Prodam tribarvne kratkodlake foksterierje, stare 4 mesece, potomce lovsko uporabnih starøev, œipirane in preventivno cepljene. Tel.: 041/ Prodam novo rusko bokarico, kal. 12/.308 Win., kupim pa polrisanico (biksarico). Tel.: 041/ Prodam mladiœe, bavarske barvarje (leglo ). Tel.: 041/ Kupim krogelno strelivo starega kalibra 6,5 x 58 R. Tel.: 041/ Prodam nemøko kratkodlako ptiœarko, poleæeno , potomko odliœnih, delovnih starøev. Tel.: 041/ Prodam valilna jajca fazanov, jerebic in rac. Tel.: 041/ Iz psarne Kukovnica je naprodaj leglo brandl brakov drugo leglo, odliœnih delovnih starøev. Mati Bela 5/I, KS; oœe Aron 4/I. Mladiœi bodo godni za oddajo zadnji teden maja. Tel.: 041/ Kupim ohranjeno bock dvocevno risanico, mod. 2021, 2022, ali dvocevno risanico, mod. 150 ali 160, v kalibrih 9,3 x 74R; 8 x 57 IRS;.30 06;.308 Win. Tel.: 054/ Prodam polavtomatsko piøtolo Vektor SP-1, kal. 9 mm para, s poligonalno cevjo in polavtomatsko øibrenico FN Browning, kal. 12, z menjalnimi zadrgami. Tel.: 051/ Prodam skoraj neuporabljano bokarico, kal. 7 x 65 R / 12, s strelnim daljnogledom (ali brez) Schmidt & Bender 5 9 x 50 in dvogled Panorama 8 x 63 ( sit) (ali ga zamenjam za vloæno cev kal..22 Mag.). Tel.: 031/ Prodam karabinko, kal. 7 mm Rem. Mag. (Orbis Kranj, M113), s str. daljnogledom Swarovski 4 x 32 (Suhlova montaæa). Tel.: 041/ (po 19. uri). Prodam tricevko Merkel Suhl, kal /7 x 57 R, s str. daljnogledom Zeiss. Tel.: (01) NAMIBIJA MELROSE FARMA vas vabi na lov. Na naøi farmi boste naøli œudovito okolje za lov, fotosafari in oddih. Vse dodatne informacije dobite po telefonu: 041/ NAMIBIJA KUDUBERG FARMA VAM NUDI FOTOSAFARI IN LOV NA 15 VRST ANTILOP V DOMAŒEM VZDUØJU. ZA VSE DODATNE INFORMACIJE SMO DOSEGLJIVI PO GSM: 031/ TANZANIJA 8-dnevni program lova z bivanjem, hrano, organizacijo lova, prevozi, pripravo trofej in VKLJUŒENIM ODSTRELOM KAFRSKEGA BIVOLA æe od SAFARI NA VELIKO AFRIØKO DIVJAD 7-, 16- in 2-dnevni safariji (lovna divjad: slon, lev, leopard, bivol, nilski konj, krokodil ) æe od *** RUSIJA All inclusive programi Ljubljana Ljubljana z vkljuœenim odstrelom maral v ruku - Bajkal (sept. okt.), 9 dni: sibirski srnjak - Kurgan (avg. sept.), 5 dni: evropski los okolica Moskve (september), 7 dni: sibirski los Jakutsk (september), 12 dni: sibirski medved lov v brlogu (dec. feb.), 6 dni: karibu Tajmir (sept. okt.), 8 dni: Zahtevajte naøe programe! Vzrejna komisija za barvarje pri KZS prireja VZREJNI PREGLED ZA BAVARSKE IN HANOVRSKE BARVARJE, ki bo na Maøunu v nedeljo, 5. junija 2005, ob 9. uri. Vzrejnega pregleda se lahko udeleæijo psi in psice z opravljeno oceno zunanjosti. Delovna preizkuønja (opravljen preizkus dela po naravnem krvnem sledu) ni pogoj za udeleæbo na vzrejnem pregledu. Plemenjaki in plemenke bodo v takønem primeru vzrejno dovoljenje prejeli naknadno, po uspeøno opravljeni preizkuønji. Ob vzrejnem pregledu je treba predloæiti: rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in potrdilo o cepljenju psa proti steklini. VABLJENI TUDI KINOLOØKI SODNIKI IN PRIPRAVNIKI ZA OCENJEVANJE ZUNANJOSTI IN DELA BARVARJEV. Vzrejna komisija za barvarje pri KZS za 10-dnevni safari v TANZANIJI, vkljuœno z odstrelom bivola ter 9 dnevi v loviøœu; od tega 7 polnih dni lova v svetovno znanem Selous game reserve. Odhod skupine v naøem spremstvu: avgusta za 9-dnevni safari v NAMIBIJI vkljuœno z letalskim prevozom ter 7 dnevi v loviøœu; 5 polnih dni lova. 50 % popust pri odstrelu drugega primerka æe uplenjene trofejne divjadi, 75 % popust pri odstrelu netrofejne divjadi za 10-dnevni safari v JUÆNOAFRIØKI REPUBLIKI, vkljuœno z letalskim prevozom iz Ljubljane ter s 7 dnevi v loviøœu; 5 polnih dni lova v savani (Karoo). Izjemno nizke cene odstrelov: gnu 285, springbok 110, blesbok 150 In øe: % popust pri odstrelu netrofejne divjadi. KOZOROG ali SIBIRSKI SRNJAK v MONGOLIJI: 9-dnevni aranæma za Vkljuœen je letalski prevoz iz Ljubljane, lov po programu, polni penzion. Odstrelna taksa kozorog ali srnjak: 800. Dodatno: 2-dnevni lov gazel ob doplaœilu 450. Odhod skupine v spremstvu PASATA: 23. avgusta. ŒRNI MEDVED in 2 SEVERNA JELENA (KARIBUJA) v divjini kanadske tundre ob reki George River. 15 dni, od tega 10 dni lova za Lov in potovanje v spremstvu PASATA: SRNJAK æe od naprej: 3 dni lova, odstrel 3 srnjakov, 3 x polni penzion za 990 (Madæarska). Pavøalni lov v Sloveniji, Hrvaøki: 250 za uplenjenega srnjaka. Pasat, d.o.o. > > info@pasat.si > tel.: 01/ > faks: 01/ TRADICIONALNI SMUŒARSKI LOVSKI VELESLALOM ZA POKAL KRISTALNEGA GAMSA v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Obœine Jezersko, Zavoda za gozdove RS in Lovske druæine Jezersko bo v nedeljo, 29. maja 2005, ob 10. uri na Skutinem ledeniku pod Skuto. Prijave za tekmovanje: œlani lovskih druæin, lovskih druøtev, lovci Zavoda za gozdove RS, delavci v narodnih parkih. Prijavnina za tekmovanje je 5000 sit in jo je treba nakazati na TR.: LD Jezersko ) vsaj 10 dni pred tekmovanjem; izjemoma bo vplaœilo mogoœe tudi na dan tekmovanja do 9. ure. Informacije: Lovska druæina Jezersko, Pod turni 150 A, 4206 Zg. Jezersko ali po u: jure.markic@siol.net; faks: (04) ; 031/ V plaœilo startnine je poleg organizacijskih stroøkov zajeto: prevoz smuœarske opreme; napitek in topli obrok. Vsak tekmovalec udeleæenec bo tekmoval na lastno odgovornost. Dostopi: iz Zg. Jezerskega do spodnje postaje tovorne æiœnice, od tam pa priporoœamo peø po laæji lovski poti do Kranjske koœe na Ledinah. V soboto, , bo v planinski koœi lovski veœer in prijateljsko sreœanje lovcev - alpskih naravovarstvenikov. Podelitev pokalov bo po tekmovanju; naœrtovano je ob 15. uri pred lovskim domom LD Jezersko Pod Turni. V primeru slabega vremena bo tekmovanje odpovedano po telefonu. Vabljeni! DALJNOGLEDI IN SPEKTIVI Smolnikar, d.o.o., Novi trg 2, 1000 Ljubljana Tel./faks: (01) tehnooptika@siol.net 260

47 Slavnostne lovske kroje, srajce, telovnike, hubertus plaøœe in pelerine izdelujemo po meri. Branko Roæman, s.p. Erjavœeva 5, Breæice GSM: Erjavœeva 031/544 5, Breæice GSM: 031/ e-poøta: 261

48 64.900,00 262