Svetilke. Svetilke. Naloge svetilke
|
|
|
- Βενέδικτος Δελή
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet Svetlobna tehnika Svetilke predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Svetilke Svetilka ali luč je namenjena trem glavnim stvarem: razdeljevanju, filtriranju in spreminjanju svetlobe; pritrditvi, nošenju in zaščiti svetlobnega vira; napajanju oziroma priključitvi svetlobnega vira na električno omrežje. Naloge svetilke Povezati svetlobne vire z omrežjem; usmerjati, porazdeljevati in filtrirati (včasih) svetlobo; predstavljati zaščito pred bleščanjem; vzdrževati obratovalno temperaturo vira v predpisanih mejah; omogočiti primerno namestitev in vzdrževanje; ščititi pred dotikom, tujki, prahom in vodo; ustrezati arhitekturi oziroma opremi prostora in biti gospodarna.
2 Zahteve za svetilke Svetilke morajo ustrezati: svetlobnotehničnim zahtevam, mehanskim zahtevam, električnim zahtevam in oblikovnim zahtevam. Zahteve za svetilke Svetlobnotehnične zahteve: ustrezna porazdelitev svetlobnega toka, ustrezna porazdelitev svetilnosti, omejitev bleščanja in dober izkoristek. Zahteve za svetilke Mehanske zahteve: ustrezna mehanska trdnost, odpornost na toploto, kemijske vplive, sončno svetlobo, zaščita pred vdorom tujkov in vlage (vode) enostavna konstrukcijska izvedba (lahko montaža in vzdrževanje) in trajnost.
3 Zahteve za svetilke Električne zahteve: obratovalna zanesljivost, zaščita pred previsoko napetostjo dotika, zaščita pred radijskimi motnjami, enostavna konstrukcija (enostavna montaža in vzdrževanje) in dolga življenjska doba delov. Zahteve za svetilke Oblikovne zahteve: estetski oblikovni videz, estetska končna obdelava, harmonično vklapljanje v končno okolje (notranje ali zunanje). Elementi svetilk Osnovni elementi svetilke so: svetlobnotehnični elementi, mehanski elementi, električni elementi.
4 Elementi svetilk Svetlobno tehnični elementi so namenjeni usmerjanju, razprševanju, odsevanju, prepuščanju ali omejevanju svetlobe: odsevnik (reflektor) refraktor (razprševalec) kapa ali raster Izdelani so lahko iz odsevnih ali presevnih materialov različnih lastnosti. Elementi svetilk Mehanski elementi so lahko nosilni oz. pritrdilni deli svetilke ali elementi namenjeni za zaščito svetlobnih virov: ohišje nosilna konstrukcija priprave za obešanje in pritrditev zaščitna stekla in mreže naprava za fokusiranje. Elementi svetilk Električni elementi se uporabljajo za priključitev svetlobnega vira na el. omrežje, za izboljšanje faktorja moči ter za zaščito pred radijskimi motnjami: okovi (vznoški) predstikalna naprava notranje ožičenje kondenzatorji stikala...
5 Elementi svetilk refraktor 2. reflektor 3. ohišje 4. dušilka 5. štarter 6. kondenzator 7. sponke 8. sijalka 9. vznožek 1 8 svetlobno-tehnični mehanski električni Elementi svetilk 1. nosilni element 2. kapa 3. reflektor 4. predstikalna naprava 5. odpiranje brez orodja 6. tesnilo 7. pokrov svetlobnotehnični mehanski električni Delitev svetilk Glede na vrsto in število svetlobnih virov: žarnice, sijalke. Glede na mesto uporabe: znotraj, zunaj. Glede na porazdelitev svetlobnega toka: direktne, indirektne. Glede na izdelavo: zaprte in odprte. Glede na vrsto zaščite pred vdorom tujkov in vode. Glede na vrsto zaščite pred previsoko napetostjo dotika. Glede na..
6 Delitev svetilk Ele k tr ične svetilke za razsvetljavo za notranje prostore za splošno razsvetljavo za delovno mesto na osvetlitev tabel namenske svetilke dekorativne svetilke za bivalne prostore specialne svetilke za zunanje prostore cestne svetilke za osvetlitev večjih površin reflektorji namenske svetilke dekorativne svetilke specialne svetilke za posebne namene signalne svetilke semaforji prometni znaki reklamni napisi svetlobne verige Porazdelitev svetlobnega toka Glede na porazdelitev svetlobnega toka so svetilke lahko: direktne pretežno direktne direktno indirektne (splošne) pretežno indirektne indirektne Porazdelitev svetlobnega toka Spodnji Zgornji polprostor Φ (%) polprostor Φ (%) A direktna B pretežno direktna C direktno indirektna D pretežno indirektna E indirektna
7 Prostorska porazdelitev svetilnosti Zelo pomembna za projektiranje razsvetljave. V polarnem diagramu podajamo svetilnost svetilke v določeni smeri in v določeni ravnini. Prostorska porazdelitev svetilnosti os C-sistema ravnin os svetilke Ločimo 3 sisteme polarnih diagramov za prikaz porazdelitve svetlosti: A-sistem, B-sistem in C-sistem. C-sistem ravnin Prostorska porazdelitev svetilnosti Reflektorske svetilke imajo ožjo krivuljo porazdelitve svetilnosti od svetilk za splošno razsvetljavo. Porazdelitev je lahko: rotacijsko simetrična rotacijsko asimetrična
8 Prostorska porazdelitev svetilnosti Prostorska porazdelitev svetilnosti Prostorska porazdelitev svetilnosti
9 Prostorska porazdelitev svetilnosti Prostorska porazdelitev svetilnosti Šplarni diagram prostorske porazdelitve svetilnosti za cestno svetilko. Kotna porazdelitev svetlosti
10 Izkoristek svetilke Svetlobno tehnični izkoristek svetilke je lahko: optični izkoristek svetilke ki podaja razmerje med svetlobnim tokom, ki izhaja iz svetilke in skupnim (nazivnim) svetlobnim tokom virov v svetilki; obratovalni izkoristek je definiran enako, le da upošteva tudi vplive okolice (temperatura) in namestitve (položaj svetlobnega vira), in je torej v manjši od optičnega izkoristka Izkoristek svetilke Izkoristek svetilke torej pove, kakšen delež svetlobnega toka vira, ki je v svetilki, le ta odda v prostor. Na izkoristek vplivajo materiali in konstrukcija svetilke. Opalna kapa Prizmatična kapa Lamelni raster Izkoristek svetilke Okvirne vrednosti izkoristkov različnih svetilk za fluo-s.: Fluorescenčna sijalka na nosilcu 92% Svetilka z belim reflektorjem 70%-75% Svetilka z zrcalnim reflektorjem 71%-76% Svetilka z zrcalnim rastrom (širokim) 70%-75% Svetilka z zrcalnim rastrom (ozkim) 55% Svetilka z opalno kapo (stropna) 50%-65% Svetilka z prizmatično kapo (stropna) 60%-70% Svetilka s prizmatično kapo (vgradna) 60%-70% viseča svetilka (direktno-indirektna) z zrcalnim rastrom 80%
11 vgradna indirektna viseča indirektna pod omarico (nad pultna) viseča direktno-indirektna vgradna stropna vgradni vgradna stropni sevalnik stropna indirektna stenska lokalna na delovnem mestu Stropna (nadgranda) svetilka z opalno (ali prizmatično) kapo za fluorescenčne sijalke. Namenjena je splošni razsvetljavi pisarniških prostorov. Stropna (nadgradna) svetilka s fluorescenčno sijalko z zrcalnim (aluminijastim) rastrom za splošno razsvetljavo. Uporabna je posamično ali v svetlobnih trakovih.
12 Tračni sistem s svetilko s fluorescenčno sijalko in širokim rastrom za splošno razsvetljavo v industrijskih prostorih, skladiščnih prostorih ali velikih trgovskih objektih. Vgradna stropna svetilka za fluorescenčne sijalke z zrcalnim rastrom za splošno razsvetljavo v prostorih z računalniškimi ekrani (ozek raster) Vgradna stropna svetilka za fluorescenčne sijalke s posebno zaščitno mrežo za vgradnjo v športne objekte (zaščita pred žogo).
13 Vgradna stropna svetilka kvadratne oblike (60 cm raster) z zrcalnim rastrom namenjena (kompaktnim) fluorescenčnim sijalkam. Stropna vgradna svetilka z fluorescenčno sijalko namenjena direktno-indirektni razsvetljavi notranjih prostorov (pisarne, sejne sobe, predavalnice, ) Vgradna asimetrična stropna svetilka s kompaktno fluorescenčno sijalko za poudarjeno osvetlitev stene oziroma predmetov na njej ali drugih vertikalnih površin (npr. prodajnih polic).
14 Splošna spuščena svetilka s fluorescenčno sijalko za direktno (in indirektno) razsvetljavo prostorov. Raster je lahko v široki ali ozki izvedbi. Viseča svetilka z fluorescenčnimi sijalkami za osvetlitev delovnega mesta v modernih pisarniških stavbah. Viseča stropna svetilka za fluorescenčno sijalko in zelo usmerjeno svetlobo (zrcalni reflektor), montirana na tokovne tračnice.
15 Viseč svetlobni trak s svetilkami za fluorescenč ne sijalke in zrcalnim rastrom. Viseča svetilka za fluorescenčne sijalke, ki omogoča združevanje v svetlobne trakove. Sistem cevnih svetilk z fluorescenčnimi sijalkami za splošno razsvetljavo v sejnih sobah, komunikacijskih conah ali avlah.
16 Stropni (nadgradni) sevalnik s kompaktno fluorescenčno sijalko za nižje prostore ali s halogensko žarnico oziroma s VT MH sijalko za višje prostore. Vgradni stropni sevalnih (downlighter) s kompaktno fluorescenčno sijalko za dekoratvno splošno razsvetljavo sprejemnih, prodajnih ali gostinskih površin. Vgradni stropni sevalnik z zrcalnim rastrom in kompaktno fluorescenčno sijalko primeren za splošno razsvetljavo prostorov z večjimi zahtevami po omejevanju bleščanja.
17 Vgradni stropni sevalnik za NN halogenske žarnice z možnostjo nastavljanja smeri sevanja. Vgradna stropna reflektorska svetilka manjših dimenzij za NN halogenske žarnice. Uporabna je predvsem v dekorativne namene. Vgradna stropna reflektorska svetilka za (NN) halogenske žarnice z možnostjo usmerjanja svetlobnega toka.
18 Set štirih nastavljivih vgradnih stropnih reflektorskih svetilk za AR111 halogenske žarnice. Uporabljajo se predvsem v trgovskih in gostinskih lokalih. Splošna svetilka z VT sijalko in zrcalnim reflektorjem za splošno razsvetljavo v visokih industrijskih halah ali trgovskih objektih. Viseča reflektorska svetilka za VT MH ali VT Na sijalke z vgrajeno predstikalno napravo. Uporablja se za osvetlitev večjih prostorov z visokimi stropi (trgovski centri).
19 Reflektor z vgrajenim transformatorjem in NN halogensko žarnico za akcentno razsvetljavo majhnih predmetov. Nastavljiva reflektorska svetilka za VT MH ali VT Na sijalke s prigrajeno predstikalno napravi za montažo na strop ali napajalno tračnico. Manjša nastavljiva reflektorska svetilka za NN halogenske žarnice in posebno pritrdilno-vtično napravo. Uporaba: trgovski prostori.
20 Nastavljiva reflektorska svetilka za VT MH ali VT Na sijalke ali za halozenske žarnice. Nosilec vsebuje predstikalno napravo ali napajalni transformator. Reflektorska svetilka za notranjo montažo (samostojno ali na tračnico) z halogensko žarnico ali VT MH sijalko in dodatno opremo (zastiralne lamele, barvni filtri, ). Kristalni lestenec (viseča svetilka) z navadnimi žarnicami v obliki plamena za svečano razsvetljavo dvoran.
21 Namizna svetilka z NN halogensko žarnico za lokalno osvetlitev delovnega mesta. Dekorativna stenska svetilka usmerjena navzgor (uplighter) s kompaktno fluorescenčno svetilka za mehko osvetljevanje prostorov brez bleščanja in močnih senc. Dekorativna stenska svetilka za halogenske žarnice ali kompaktne fluorescenčne sijalke. Namenjena je opremi reprezentativnih prostorov.
22 Stenska svetilka s fluorescenčno sijalko. Namenjena je vertikalni ali horizontalni montaži za osvetlitev ogledal (kopalnice, garderobe, ) Stenska nadvgradna svetilka za osvetlitev poti in stopnic z navdanimi žarnicami ali kompaktnimi fluorescenčnimi sijalkami. Dekorativna viseča svetilka z NN halogensko žarnico in pritrditvijo na prevodne tračnice (napete vrvi). Uporablja se predvsem v stanovanjskih prostorih.
23 Stropna svetilka z fluorescenčnimi sijalkami za vlažne notranje prostore (pralnice, kuhinje, ) z ustrezno stopnjo zaščite pred vdorom vlage oz. vode. Stropna vgradna svetilka z fluorescenčnimi sijalkami in ustrezno zatesnjeno prizmatično kapo. Uporablja se predvsem v kemičnih laboratorijih in farmaciji. Vgradna stropna svetilka z fluorescenčnimi sijalkami in ustrezno stopnjo zaščite (IP 54 do IP 65) ter odporna na kemične vplive čistil in dezinfekcijskih sredstev. Uporaba: prostori za pranje in čiščenje.
24 Vgradna stropna svetilka z fluorescenčnimi sijalkami in stopnjo zaščite IP 66. Uporaba: eksplozijsko ogroženi prostori. Posebni inštalacijski kanal za opremo bolniških sob z vgrajeno direktno in indirektno svetilka s fluorescenčno sijalko. Svetilka za varnostno razsvetljavo z presvetljenim znakom rešitve opremljena s kompaktno fluorescenčno sijalko in akumulatorjem.
25 Presvetljen znak poti rešitve. Kot svetlobni vir se uporablja kompaktna fluorescenčna sijalka. Znak ima vgrajeno lastno baterijo in prirejeno predstikalno napravo. Svetlobni sistem z optičnimi vlakni. Kot vir je uporabljena halogenska žarnica ali VT MH sijalka, svetloba pa je razpeljana s pomočjo optičnih vodnikov in difuzorjev. Svetilke za zunanjo razsvetljavo Osnovni parametri svetilke za zunanjo razsvetljavo: instaliran svetlobni tok izkoristek višina montaže svetilke nagib svetilke δ previs izteg indeks bleščanja svetilke
26 Svetilke za zunanjo razsvetljavo Geometrija svetilke za zunanjo razsvetljavo: Svetilke za zunanjo razsvetljavo Glede na zastrtost lahko svetilke za zunanjo razsvetljavo razdelimo v 3 skupine: maksimalna dopustna svetilnost pri kotu Svetilka 80 st 90 st zastrta 30 cd/1000 lm 10 cd/1000 lm polzastrta 100 cd/1000 lm 50 cd/1000 lm nezastrta cd (abs.) Absolutna vrednost maksimalne svetilnosti pri kotu 90 je vedno 1000 cd Svetilke za zunanjo razsvetljavo Diagram porazdelitve svetilnosti se za cestne svetilke običajno podaja v C-ravnini.
27 Svetilke za zunanjo razsvetljavo Izokandelni diagram pa uporabljamo za izračun svetlosti na vozišču pri metodi z relativnim r-diagramom. Svetilke za zunanjo razsvetljavo Izoluks diagram predstavlja skupek krivulj iste horizontalne osvetljenosti in je izdelan na podlagi diagrama porazdelitve svetilnosti. Cestna svetilka s VT Na ali VT Hg sijalko za montažo na drog namenjena osvetljevanju prometnih površin za motorni promet.
28 Moderna dekorativna cestna svetilka za peščeve površine za VT sijalke z lamelnim optičnim zaslonom za usmerjanje svetlobe proti tlem in omejevanje bleščanja. Dekorativna dvoramna cestna svetilka za peščeve površine za VT sijalke ali kompaktne fluorescenčne sijalke z ustrezno optiko (senčnikom). Svetilka za zunanjo razsvetljavo s kompaktno fluorescenčno sijalko in dekorativnim izgledom za osvetljevanje površin namenjenih pešcem.
29 Dekorativna svetilka za zunanjo montažo na kandelaber namenjena razsvetljavi starih mestnih jeder. Izdelana je lahko za navadne žarnica ali sijalke. Dekorativna stenska svetilka za zunanjo montažo namenjena razsvetljavi ulic v starih mestnih jedrih ali razsvetljavi fasad starejših hiš. Običajno se uporablja navadne žarnice. Stebrna svetilka za zunanjo montažo v nižji ali višji izvedbi za različne svetlobne vire. Uporablja se predvsem za razsvetljavo parkov in drugih površin namenjenih pešcem.
30 Dekorativna cestna svetilka z indirektno svetlobo za osvetljevanje površin s počasnim mešanim prometom. Kot vir svetlobe se uporablja VT sijalke (Na, MH). Stropna nadvgradna svetilka v IP65 izvedbi za VT sijalke. Uporabljamo jo večinoma v predorski razsvetljavi. Stenska svetilka za zunanjo montažo z kompaktno fluorescenčno ali VT sijalko. Namenjena je razsvetljavi zunanjih površin v bližini stavb (parkirišča, vhodi, stopnišča, ).
31 Stropna vodotesna svetilka za zunanjo montažo. Svetlobni vir so lahko žarnice ali sijalke, uporablja pa se za montažo pod nadstreške, napušče, kjer želimo ozek svetlobni stožec. Stropna svetilka za zunanjo montažo. Svetlobni vir (žarnica, kompaktna fluosijalka) je zaščitena s kapo iz plastike ali stekla, ki del svetlobe usmeri tudi navzgor in tako osvetli tudi strop. Stenska vgradna svetilka za osvetlitev poti ali stopnic. Uporablja se tudi za označevanje nevarnih mest na poteh. Svetlobni vir je lahko žarnica ali sijalka.
32 Talna svetilka za zunanjo montažo s NN halogensko žarnico ali VT MH sijalko namenjena dekorativni razsvetljavi zunanjih površin. Asimetrična reflektorska svetilka za zunanjo montažo z VT sijalko namenjena razsvetljavi štadionov ali fasad večjih stavb. Reflektorska svetilka za halogenske žarnice večjih moči in zunanjo montažo. Namenjena je razsvetljavi fasad ali razsvetljavi zunanjih površih varovanih objektov.
33 Reflektorska svetilka za zunanjo montažo z VT MH sijalkami alu halogenskimi žarnicami večje moči (sofitna izvedba). Vodotesna svetilka za montažo pod vodo (bazeni, ribniki, fontane, ). Kot svetlobni vir se uporablja NN (12 V) halogenske žarnice. Manjša reflektorska svetilka za zunanjo uporabo v vrtovih in parkih (namesti se jo tako, da se jo zapiči v zemljo).namenjena je predvsem akcentni razsvetljavi določenih zunanjih objektov.
34 Zaščita svetilk Električna zaščita: Razred 0: samo delovna izolacija; Razred 0I: delovna izolacija in ozemljilna sponka brez možnosti priključka na zaščitni kontakt vtičnice (prenosne svetilke); Razred I: delovna izolacija in ozemljitev kovinskih delov; Razred II: dvojna izolacija in brez ozemljitve; Razred III: mala napetost (U < 42 V). Zaščita svetilk Električna zaščita: razred I razred II in razred III (od leve proti desni) Zaščita svetilk IP sistem označevanja zaščite: IP 45 S črki IP, dve cifri in dodatne črke prva cifra: zaščita pred vdorom tujkov druga cifra: zaščita pred vdorom vode (vlage) dodatne črke
35 IP oznaka zaščite Zaščita pred vdorom tujkov: 0 brez zaščite; 1 zaščita pred vdorom tujkov večjih od 50 mm (zaščita pred dotikom z hrbtno stranjo dlani); 2 zaščita pred vdorom tujkov večjih od 12,5 mm (zaščita pred dotikom s prstom); 3 zaščita pred vdorom tujkov večjih od 2,5 mm (zaščita pred dotikom z orodjem - izvijačem); 4 zaščita pred vdorom tujkov večjih od 1,0 mm (zaščita pred dotikom z žico); 5 zaščita pred nabiranjem prahu (zaščita pred dotikom z žico); 6 zaščita pred vdorom prahu (zaščita pred dotikom z žico). IP oznaka zaščite Zaščita pred vdorom vode (vlage): 0 brez zaščite; 1 zaščita pred kapljajočo vodo iz navpične smeri; 2 zaščita pred kapljajočo vodo iz poševne smeri (do 15 glede na navpičnico); 3 zaščita pred pršečo vodo iz poševne smeri (do 60 glede na navpičnico); 4 zaščita pred brizgajočo vodo iz vseh smeri; 5 zaščita pred curkom vode iz poljubne smeri; 6 zaščita pred močnimi curki ali poplavljanjem; 7 zaščita pred potopom za omejen čas (vodotesna zaščita)in 8 zaščita pred potom v določeno globino za neomejen čas (tlačna vodotesna zaščita) IP oznaka zaščite Dodatna črkovna oznaka: S W f odporna na olje H visokonapetostne naprave; M preizkus naprave (vdor vode) pri premikajočih se gibljivih delih; preizkus naprave (vdor vode) pri mirujočih gibljivih delih; naprave, ki so primerne tudi za uporabo pri določenih vremenskih razmerah
36 IP oznaka zaščite IP 4X, IP X5 če stopnja zaščite (pred vdorom tujkov ali pred vdorom vode) ni določena, se v oznaki uporabi znak X. IP oznaka zaščite Svetilke se izdelujejo z različno stopnjo zaščite pred vdorom prahu in vode. Oznaka protipožarne zaščite Električne naprave so lahko potencialni povzročitelj požara. Svetilke pri tem, zaradi vročih površin, niso izjema. Zaradi tega lahko svetilke montiramo samo na negorljive podlage (npr. beton). Na gorljive podlage (npr. les) pa lahko montiramo samo posebej označene svetilke (DIN VDE 0100 del 559).
37 Oznaka protipožarne zaščite Dovoljena montaža na materiale z vnetiščem nad 180 C. Dovoljena montaža na (v) pohištvo iz materialov z vnetiščem nad 180 C. Dovoljena montaža na (v) pohištvo iz poljubnega materiala (upoštevati navodila). Svetilka z omejeno temperaturo površine (pri montaži upoštevati navodila proizvajalca) Dovoljen položaj montaže (horizontalno) Prepovedan položaj montaže (horizontalno) Oznaka zaščite pred radijskimi motnjami Svetilke z vgrajeno predstikalno napravo lahko v omrežje (ali zrak) oddajajo EM valove višjih frekvenc (radijske valove) in s tem motijo druge porabnike. Zaradi tega je potrebno take motnje svetilke odpraviti. Svetilke brez odprave radijskih motenj je dovoljeno uporabljati le v določenih industrijskih objektih nikakor pa ne v stanovanjih. Oznaka zaščite pred radijskimi motnjami za svetilke z fluorescenčnimi sijalkami. Oznaka zaščite pred radijskimi motnjami za svetilke z drugimi sijalkami oziroma za svetilke z fluo sijalkami in elektronsko predstikalno napravo. Druge oznake Zaščita pred poškodbo z žogo (za športne dvorane) Eksplozijsko varna svetilka za uporabo v eksplozijsko ogroženih prostorih. Največja dovoljena temperatura okolice (v kolikor odstopa od 25 C. Prepovedana uporaba cool beam svetlobnih virov Najmanjša dovoljena razdalja do osvetljene površine.
38 Druge oznake ENEC - Evropski varnostni znak za svetilke in druge električne aparate, ki ga podeljujejo neodvisni preizkusni laboratoriji (10 - VDE) GS - nemški znak ki potrjuje skladnost z predpisi o varnosti naprav. Vedno je zraven podan tudi preizkuševalec (VDE ali TÜV). VDE - oznaka nemškega neodvisnega laboratorija za preizkušanje pod okriljem nemške zveze elektrotehnikov. Označevanje svetilk Proizvajalec, serija, tip. Vrsta in število svetlobnih virov, napetost in priključna moč. Porazdelitev svetlobnega toka. Izkoristek svetilke. Diagram prostorske porazdelitve svetilnosti. Krivulja svetlosti za zaščito pred bleščanjem. IP oznaka zaščite pred tujki in vodo. Oznaka zaščite pred previsoko napetostjo dotika. Oznaka zaščite pred radijskimi motnjami, protipožarna in eksplozijska zaščita. Zaščita pred metanjem žoge. Primer notranje svetilke
39 Primer zunanje svetilke Za konec Svetilka je zato, da zagotovi ustrezno delovno okolje viru in da ustrezno usmeri svetlobo. Svetlobni vir in svetilko moramo izbrati tako, da zagotovimo čim boljše vidne pogoje. in še: Vprašanja?
Svetlobni viri in svetilke
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Svetlobni viri in svetilke
Varnostna razsvetljava
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj
Varnostna razsvetljava
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj prof.
Projektiranje notranje razsvetljave
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Projektiranje notranje razsvetljave
Projektiranje cestne razsvetljave
EDC Kranj - višja strokovna šola Kumunala Javna razsvetljava Projektiranje cestne razsvetljave 8. poglavje predavatelj doc. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Javna razsvetljava: Projektiranje cestne razsvetljave
Razsvetljava z umetno svetlobo
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Razsvetljava z umetno svetlobo predavatelj
Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki stran 2. Pojasnila k sevalnemu kotu stran 7. Razlaga oznak stran 8
1 Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki stran 2 Pojasnila k sevalnemu kotu stran 7 Razlaga oznak stran 8 Osvetljevanje s svetlobnimi viri LED stran 14 Tehnologija sijalk stran 16 Orodja za upravljanje
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
2. KAKOVOST RAZSVETLJAVE
2. KAKOVOST RAZSVETLJAVE Prostori, ki jih osvetljujemo z umetnimi viri svetlobe, morajo biti osvetljeni tako, da svetloba omogoča uspešno opravljanje vseh vidnih nalog in ne utruja oči, da je gospodarna
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
PRAKTIKUM RAZSVETLJAVA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko PRAKTKUM ZA PREDMET RAZSVETLJAVA Študent(ka): Študijsko leto poslušanja: 010/11 Datum pregleda vaj: Predlagana ocena vaj: Podpis ocenjevalca: Pripravila:
6.0 6 Svetilke za vlažne prostore
.0 Svetilke za vlažne prostore Svetilke za vlažne prostore Pregled.1 Svetilke s kapo za vlažne prostore FR500 stran.4 FR200 stran.14 FR100 stran.24 Monsun stran.34 SiPLAST 98 stran.4 Svetilke za lamelne
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Fotometrija. Področja svetlobe. Mimogrede
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet - 10142 Svetlobna tehnika Fotometrija predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Mimogrede
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Fizikalni principi eksplozije
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Električna oprema v eksplozijsko ogroženih
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
![matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):](/thumbs/87/96579490.jpg "matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):")
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe
Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe Svetloba kot del EM spektra Pri fotometriji svetlobo obravnavamo kot del elektromagnetnega spektra, ki se nahaja med mikrovalovi in rentgenskimi žarki. Ima pa tudi
Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe
EDC Kranj - višja strokovna šola Kumunala Javna razsvetljava Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe 4. poglavje predavatelj doc. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Javna razsvetljava: Fotometrija 2 Svetloba kot
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
STANDARD1 EN EN EN
PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Svetlobna imisija in varovanje okolja Svetilke CX - zvezde med zvezdami redesign 2005
Svetlobna imisija in varovanje okolja Svetilke CX - zvezde med zvezdami redesign 2005 Stran 1 Varujmo okolje, izogibajmo se svetlobni imisiji Svetlobna imisija - urbani fenomen, je stanje, ki obremenjuje
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
ZAPISKI PREDAVANJ IZ PREDMETA RAZSVETLJAVA. Andrej Orgulan
ZAPISKI PREDAVANJ IZ PREDMETA RAZSVETLJAVA Andrej Orgulan Zbrano gradivo je nastalo na osnovi predavanj pri predmetu Razsvetljava na visokošolskem strokovnem študiju na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav
3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav V skladu z zahtevami elektrotehniškh standardov za el. Instalacije NN (do 1kV) morajo biti vsi el. stroji in naprave zaščiteni pred el. udarom. Poznamo dve
Krogelni ventil MODUL
Krogelni ventil MODUL Izdaja 0115 KV 2102 (PN) KV 2102 (PN) KV 2122(PN1) KV 2122(PN1) KV 2142RA KV 2142MA (PN) KV 2142TR KV 2142TM (PN) KV 2162 (PN) KV 2162 (PN) Stran 1 Dimenzije DN PN [bar] PN1 [bar]
TEHNIČNI PODATKI. Profesionalno ogrevanje, serija PE KAKOVOSTNO IR OGREVANJE PO UGODNIH CENAH ŽE OD LETA let garancije na izdelek
KAKOVOSTNO IR OGREVANJE PO UGODNIH CENAH ŽE OD LETA 2012 TEHNIČNI PODATKI Profesionalno ogrevanje, serija PE SUNDIRECT, profesionalno ogrevanje Grelni element iz ogljikovih kristalov Oblikovna dovršenost
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Fizikalne osnove svetlobe in fotometrija
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Fizikalne osnove svetlobe
TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31
TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL
Stolpni difuzorji. Stolpni difuzorji
05 Stolpni difuzorji 238 Stolpni difuzorji Stolpni difuzorji se uporabljajo za klimatizacijo industrijskih, športnih in tudi komfortnih objektov. Primerni so za prostore, v katerih se srečujemo z večjimi
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
ESPiN d.o.o. Bernekerjeva 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540 36 30, faks: 01 544 31 32 Elektro Svetovanje Projektiranje in Nadzor Mapa št. 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME 4.1 NASLOVNA
16,5 20. Preklopna točka [mm]
![16,5 20. Preklopna točka [mm]](/thumbs/71/65796787.jpg "16,5 20. Preklopna točka [mm]")
NIVOJSKI SENZORJI za cono 0 Serija KEA EEx ia II T6...T Kategorija 1 Mediji do 1 Dolža tipala do 1 m WHGcertifikat G1 8 L 90±2 25 G1 53 Nastavitev občutljivosti 16,5 36 Preklopna točka [mm] 8 8 8 8 8 Koda
Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli
CENIK 2017 Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli Cenik velja od 1.3.2017 do preklica ali do objave novega. Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih in ostalih podatkov brez predhodne
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
TŠC Kranj - Višja strokovna šola za mehatroniko. Električne instalacije so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok električne energije
Električne instalacije Električne instalacije so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov električnih naprav in aparatov. V ožjem
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
1 TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI
1 TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI Investitor Objekt Načrt OBČINA LJUTOMER VRAZOVA ULICA 1 9240 LJUTOMER VRTEC CEZANJEVCI ELEKTRIČNE INŠTALACIJE IN ELEKTRIČNA OPREMA Načrt električnih inštalacij in
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Metering is our Business
Metering is our Business REŠTVE ZA PRHODNOST UČNKOVTO UPRAVLJANJE ENERGJE STROKOVNE STORTVE POTROŠNKOM PRJAZNE REŠTVE Metering is our Business 1 Načrtovanje zapornega pretvornika Od tehničnih zahtev Do
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
NAČRT RAZSVETLJAVE PODJETJA PALOMA, higienski papirji, d.d.
NAČRT RAZSVETLJAVE PODJETJA PALOMA, higienski papirji, d.d. Načrt je izdelan v skladu z 21. členom Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja objavljeno v Uradnem listu RS št. 81, 7. 9.
4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME
Naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Investitor OBČINA ŠENTILJ Maistrova ulica 2 2212 Šentilj v Slovenskih goricah Objekt OŠ Sladki Vrh, PŠ Velka
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Cenik gradbenih izolacij in folij Velja od Izolacija za boljši jutri
Cenik gradbenih izolacij in folij 2016 Velja od 22. 2. 2016 Izolacija za boljši jutri Toplotna in zvočna izolacija za trajnostno gradnjo Odlična toplotna izolacija Odlična zvočna izolacija Negorljiva -
Razsvetljava mora biti zgrajena v skladu z zahtevami v pogojih in dovoljenjih za to pooblaščenih organizacij.
4.2.1 UVODNI DEL Izhodišča za projektiranje so bila podana s strani naročnika. Predmet dokumentacije je izvedba cestne razsvetljave v kraju Črnomelj v ulici Mirana Jarca in dela ulice Lojzeta Fabjana ter
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto
S53WW Meritve anten RIS 2005 Novo Mesto 15.01.2005 Parametri, s katerimi opišemo anteno: Smernost (D, directivity) Dobitek (G, gain) izkoristek (η=g/d, efficiency) Smerni (sevalni) diagram (radiation pattern)
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
CO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
NAROČNIK / INVESTITOR: OBČINA ŠEMPETER VRTOJBA TRG IVANA ROBA 3A 5290 ŠEMPETER OBJEKT: KROŽNO KRIŽIŠČE PRI BOLNICI - OBČINA ŠEMPETER VRTOJBA
4.1 NASLOVNA STRAN NAČRTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE MAPA 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME (CESTNA RAZSVETLJAVA, KAB. KAN. ZA ELEKTRO PRIMORSKA) NAROČNIK / INVESTITOR: OBČINA ŠEMPETER VRTOJBA
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Tehni~na smernica TSG-N-002:2013 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRI^NE IN[TALACIJE. izdaja
TEHNIČNA SMERNICA NIZKONAPETOSTNE ELEKTRIČNE INŠTALACIJE TSG-N-002: 2013 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Tehni~na smernica TSG-N-002:2013 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRI^NE IN[TALACIJE izdaja REPUBLIKA
Zaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Meritve električnih inštalacij
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Meritve električnih inštalacij predavatelj
Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji
30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo
Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
FIN EST RUS GER HU SLO HR IT BIH SRB
IN-ECO je prodajno-distribucijska družba, ki ponuja dobavo komponent oziroma delov tehnologij za čistilne naprave odpadnih vod, zdravilišča in wellness centre, vključno z vzdrževanjem in svetovanjem za
TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME
EDD TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Investitor DOM LUKAVCI LUKAVCI 9 9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Objekt JEDILNICA B ENOTE Načrt NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ
ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Dimenzioniranje vodnikov
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo. letnik Aplikativna elektrotehnika - 6467 Električne inštalacije in razsvetljava Dimenzioniranje vodnikov predavatelj
ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)
Na podlagi 64.e člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in za izvrševanje četrte alinee tretjega odstavka 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM
PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM? TEVIZA, d.o.o., Bevkova 5, 1270 Litija, tel.: (0) 1 898 37 53, fax: (0) 1 898 32 93 PRENAPETOSTNE ZAŠČITE V ENERGETSKIH NIZKONAPETOSTNIH SISTEMIH PROTEC B - Odvodnik skupine
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Razlaga piktogramov v glavi tabel. Piktogrami tehničnih podatkov
zlaga piktogramov v glavi tabel Opombe, dopolnitve Nazivna moč Tip okova Svetlobni tok (lumen) Barvna temperatura (kelvin) Zamenjava kompaktne fl uorescentne sijalke Število ED-ov (kom) zred energetske
l 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila
referenčna linija profila l=l=l=l=l 1 2 3 4 5... referenčna dolžina l 1 l 2 l 3 l 4 l 5 l n dolžina vrednotenja Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija
Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y