Svetlobni viri in svetilke
|
|
|
- Βενέδικτος Αλεξίου
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika Električne inštalacije in razsvetljava Svetlobni viri in svetilke predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Viri svetlobe Uporaba našega čutila za vid in s tem naš kontakt z okolico sta neločljivo povezana s svetlobo. Sonce kot vir svetlobe, ki nas spremlja vse od naših začetkov ima eno veliko pomanjkljivost: ponoči ne sveti. Da bi podaljšal dan in s tem imel več možnosti za delo, zabavo, razvoj, je človek že zelo zgodaj začel uporabljati umetne vire svetlobe. Danes je razsvetljava z umetnimi viri svetlobe nepogrešljivi del našega življenja EIR: Svetlobni viri in svetilke 2 Delitev svetlobnih virov Svetlobne vire lahko delimo po različnih kriterijih: primarni in sekundarni ; temperaturni in luminiscenčni; naravni in umetni. EIR: Svetlobni viri in svetilke 3
2 Naravni svetlobni viri Sonce ja primarni temperaturni naravni vir svetlobe. Naravni viri pa so tudi: mesec, nebo, okno, svetlobnik Ker pa gre v vseh teh primerih za svetlobo sonca, so to sekundarni naravni viri. EIR: Svetlobni viri in svetilke 4 Dnevna svetloba - lastnosti Dnevni ritem: zjutraj šibka svetloba, ki nato narašča do poldneva, nato pa ponovno pada proti večeru. Svetloba prihaja od zgoraj in od strani. Položaj svetlobnega vira se s časom spreminja, saj sonce potuje od vzhoda proti zahodu. Zelo hitre spremembe osvetljenosti zaradi vremena (oblaki). EIR: Svetlobni viri in svetilke 5 Dnevna svetloba Dnevna svetloba ima svoje prednosti (večje osvetljenosti, ustrezna svetlost prostorov, dnevni ritem, ugodni tehnični parametri, varčevanje z energijo, ) pa tudi slabosti (hitro spreminjanje, močne sence, omejeno trajanje, potrebe po ogrevanju in klimatizaciji, bleščanje, ) vendar je dnevna svetloba tisto, na kar smo se navadili med evolucijo, zato je zaželeno, da tudi umetna svetloba posnema dnevno svetlobo. EIR: Svetlobni viri in svetilke 6
3 Dnevna svetloba - parametri Dnevno svetlobo lahko opišemo z določenimi tehničnimi parametri: Spektralna sestava: celoten spekter, prevladujejo modri in vijolični odtenki, vendar razlike niso izrazite. Spekter se rahlo spreminja z časom dneva (leta) in vremenom.. EIR: Svetlobni viri in svetilke 7 Dnevna svetloba - parametri sneg, voda modro nebo povprečna dnevna svetloba (ekvator) opoldanska sončna svetloba povprečna dnevna svetloba (sev. hemisf.) sončna svetloba ob vzhodu ali zahodu sonca Dnevno svetlobo lahko opišemo z določenimi tehničnimi parametri: Temperatura barve: se spreminja tekom dneva. Povprečje je približno 6500 K (na ekvatorju), pri nas pa nekoliko manj (5000 K). EIR: Svetlobni viri in svetilke 8 Dnevna svetloba - parametri Dnevno svetlobo lahko opišemo z določenimi tehničnimi parametri: Indeks barvnega videza: 100. Dnevna svetloba predstavlja referenčni vir za faktor primerljivosti barve. Sonce je referenčni svetlobni vir za določevanje indeksa barvnega videza pri pri barvni temperaturi nad 5500 K, pod to barvno temperaturo uporabljamo kot referenčni vir navadno žarnico. EIR: Svetlobni viri in svetilke 9
4 Umetni svetlobni viri Zgodovina umetnih virov svetlobe je skoraj tako dolga kot zgodovina človeštva: Ogenj: BC Oljenke: BC Sveče: 400 Plinske svetilke: 1792 Obločnice: 1809 Petrolejke: 1853 Žarnice: 1879 Sijalke: 1901 EIR: Svetlobni viri in svetilke 10 Umetni svetlobni viri - zgodovina Obločnica (1809) Tega leta anglež Davy predstavi svetilko z ogljeno obločnico. Pri njej sveti električni oblok, ki gori prosto v zraku med dvema ogljenima elektrodama. EIR: Svetlobni viri in svetilke 11 Umetni svetlobni viri - zgodovina Edisonova žarnica (1879) Njegova prva žarnica je nastala na podlagi Wodward- Evansovega patenta. Uporablja naoljeno bombažno nit v vakuumu in deluje 45 ur. Leta 1880 Edison dobi patent, vendar mu ga 1883 zaradi Swanove tožbe vzamejo. EIR: Svetlobni viri in svetilke 12
5 Umetni svetlobni viri - zgodovina Potek razvoja žarnice ( ) žarnica s platinasto žarilno nitjo (De la Rue) 1820 prva žarnica z naogljeno žarilno nitjo (Shepard) 1850 prvi patent za žarnico (Woodward, Evans) 1875 prva uporaba volframa v žarnicah (Coolidge) 1907 izum PAR žarnice (Thayer) izdelan prvi prototip žarnice (Lindsay) 1854 izpopolnjena oblika žarnice (Göbel) 1879 izboljšana življenska doba žarnice (Swan, Edison) 1913 žarnica polnjena s plinom (Langmuir) 1960 izum halogenske žarnice (General Electric) EIR: Svetlobni viri in svetilke 13 Umetni svetlobni viri - zgodovina VT Hg sijalka (1901) Tega leta je bila predstavljena prva VT sijalka z živosrebrno paro. Njena svetloba je bila modro-zelene barve. Prva VT Hg sijalka podobna današnjim pa je bila predstavljena EIR: Svetlobni viri in svetilke 14 Umetni svetlobni viri - zgodovina LED dioda (1965) LED dioda je polprevodniški element, ki pri prevajanju toka skozi zaporno plast oddaja svetlobo. Prve LED so bile rdeče, danes pa poznamo tudi LED drugih barv (tudi bele). EIR: Svetlobni viri in svetilke 15
6 Električni umetni svetlobni viri Med električne svetlobne vire danes prištevamo: OBLOČNICE: pri katerih gori električni oblok v zraku ŽARNICE: ki oddajajo svetlobo zaradi segrete kovinske žarilne nitke - temperaturno sevalo SIJALKE: pri katerih je vir svetlobe razelektritev v plinu in fluorescenca LED DIODE: ki svetiljo ob prevajanju toka skozi polprevodnik EIR: Svetlobni viri in svetilke 16 Žarnice Žarnice delujejo na principu termičnega sevala. Večina energije gre v toploto, le 5-15% v svetlobo. Svetlobni izkoristek skozi zgodovino: od 3 lm/w do 20 lm/w Dve glavni vrsti žarnic: navadne in halogene EIR: Svetlobni viri in svetilke 17 Navadna žarnica Žarilna nitka iz volframa. Zaradi manjšega hlajenja je žarilna nitka zvita v dvojno ali trojno spiralo. Temperatura barve: 2700 K. Električni tok, ki teče skozi žarilno nitko jo zaradi upornosti segreje na približno 2700 K. Življenjska doba: cca ur. Indeks barvnega videza: 100. EIR: Svetlobni viri in svetilke 18
7 Navadna žarnica Barvni spekter vsebuje vse valovne dolžine, modre barve so slabo zastopane, povdarjene pa so rdeče barve, spekter ima vrh v IR področju. V svetlobo se pretvori okoli 5% električne energije Svetlobni izkoristek: 13 lm/w EIR: Svetlobni viri in svetilke 19 Navadna žarnica EIR: Svetlobni viri in svetilke 20 Halogena žarnica Pri halogenski žarnici se stekleni balon poleg z inertnim plinom polni tudi z halogenim elementom (jod, brom,..) V žarnici nastane krožni proces, ki podaljša življenjsko dobo in omogoči, da žarilna nitka deluje na višji temperaturi. Daljša življenjska doba: ur Višja temperatura barve: 3000 K. EIR: Svetlobni viri in svetilke 21
8 Halogena žarnica Barvni spekter vsebuje vse valovne dolžine. V primerjavi z spektrom navadne žarnice je vrh premaknjen proti manjšim valovnim dolžinam, vendar še vedno v IR področju. Indeks barvnega videza: odličen (95-100) Svetlobni izkoristek: 25 lm/w EIR: Svetlobni viri in svetilke 22 Halogena žarnica EIR: Svetlobni viri in svetilke 23 Žarnice Žarnice (navadne in halogene) lahko priključimo direktno na vir napetosti Izdelane so za različne napetosti: normalne napetosti (230 V, 110 V) male napetosti (6 V, 12 V, 24 V) Žarnice za male napetosti običajno priključujemo na omrežje preko transformatorjev (klasičnih, toroidnih, elektronskih) EIR: Svetlobni viri in svetilke 24
9 Sijalke Sijalke delujejo na principu razelektritve v plinu. Elektroni se pri prehodu skozi plin zaletavajo v atome plina in pri tem izbijajo druge elektrone na višje oble. Ko se ti elektroni vrnejo nazaj v svojo orbito, oddajo odvečno energijo v obliki fotona - svetlobe. Oddana svetloba je lahko v vidnem ali v UV delu spektra. EIR: Svetlobni viri in svetilke 25 Sijalke Različni plini oddajajo različno barvo svetlobe: neon - rdeča živo srebro - modrikasta natrij - rumena xenon - bela Nastala svetloba ima izrazit črtni spekter. EIR: Svetlobni viri in svetilke 26 Sijalke Ker nekateri plini (živo srebro) oddajajo velik del svetlobe v UV delu spekta, s posebnim fluorescenčnim premazom na notranji strani cevi UV svetlobo pretvorimo v vidno svetlobo. Uporabljajo se praški na osnovi redkih zemelj ali na osnovi halofosfatov ali aluminatov. barij-magnezijev-aluminat cinkov-silikat kalcijev-borat EIR: Svetlobni viri in svetilke 27
10 Sijalke Plin je specifičen prevodnik: potrebna je visoka napetost, da pride do vžiga prevajanja skozi plin; ima inverzno uporovno karakteristiko, zato je potrebno tok skozi plin stabilizirati z zunanjo napravo. Sijalke potrebujejo predstikalno napravo, ki omogoča vžig in/ali stabilizacijo toka v fazi gorenja. Uporablja se: Elektromagnetne PN (dušilka, starter, transformator, upor) Elektronske predstikalne naprave V primeru uporabe NF predstikalnih naprav imajo sijalke stroboskopski efekt. EIR: Svetlobni viri in svetilke 28 Sijalke Sijalke lahko delimo na: Nizkotlačne sijalke tlak: 0,1 10 mbar tlilna in obločna razelektritev v plinu Barvni spekter: izrazito linijski vžig: visoka napetost oziroma predgretje in VN impulz omejitev toka: upor, transformator s stresanim poljem oziroma dušilka, VF elektronska predstikalna naprava EIR: Svetlobni viri in svetilke 29 Sijalke Sijalke lahko delimo na: Visokotlačne sijalke tlak: 0,1 30 bar obločna razelektritev v plinu Barvni spekter: linijski in zvezni vžig: pomožna razelektritev, napetostni impulz, VF VN predstikalna naprava omejitev toka: dušilka s paralelnim kompenzacijskim kondenzatorjem EIR: Svetlobni viri in svetilke 30
11 Sijalke Visokotlačne proti nizkotlačnim sijalkam Imajo višji tlak plina v gorilniku, zato je temperatura plina višja. Gorilnik je iz posebnega stekla ali keramike. Boljši svetlobni izkoristek. Manjši delež UV svetlobe. Daljši zagonski časi. Po ugasnitvi se jih ne da takoj vključiti. EIR: Svetlobni viri in svetilke 31 Fluorescenčna sijalka Uporabljen plin: živosrebrna (HG) para. Ker je Hg pri sobnih temperaturah tekoč, se cev dodatno polni z žlahtnim plinom (kripton, argon), ki zagotovi začetno segrevanje notranjosti. Energija: 3% vidna svetloba, 63% UV svetloba, 34% toplota 63% UV svetloba: 25% vidna svetloba, 38% toplota 28% vidna svetloba, 34% IR svetloba, 38% izgubna toplota EIR: Svetlobni viri in svetilke 32 Fluorescenčna sijalka Izrazito črtni spekter. Barva svetlobe: poljubna ( K), odvisno od fluorescenčnega premaza cevi. Indeks barvnega videza: med 60 in 95. Svetlobni izkoristek: 96 do 104 lm/w. Življenjska doba: do ur. EIR: Svetlobni viri in svetilke 33
12 Fluorescenčna sijalka Predstikalna naprava: elektromagnetna: dušilka in starter elektronska (visokofrekvenčna) elektronska regulacijska (na podlagi spreminjanja frekvence) EIR: Svetlobni viri in svetilke 34 Fluorescenčna sijalka EIR: Svetlobni viri in svetilke 35 Kompaktna fluorescenčna sijalka Po principu delovanja: fluorescentna sijalka. 10% manjša poraba energije kot fluo. cevi. Življenjska doba: 8000 ur, vendar pri vklopih le še 3000 ur. Direktna zamenjava za navadno žarnico zaradi vgrajene predstikalne naprave in E27 vznožka. EIR: Svetlobni viri in svetilke 36
13 Kompaktna fluorescenčna sijalka EIR: Svetlobni viri in svetilke 37 Indukcijska sijalka Do žarenja pline ne pride zaradi prevajanja toka, temveč zaradi VF magnetnega polja. Izredno dolga življenjska doba: ur Izkoristek: 65 lm/w Temperatura barve: med 2700 in 4000 K fluorescentni premaz Indeks barvnega videza: 80 Moči do 165 W EIR: Svetlobni viri in svetilke 38 Indukcijska sijalka EIR: Svetlobni viri in svetilke 39
14 Nizkotlačna natrijeva sijalka Svetilni plin: natrij (Na) pri nizkem tlaku. Za vžig se v gorilnik dodaja tudi žlahtne pline. Obratovalna temperatura: 290 C (potrebna je dobra toplotna izolacija) Življenjska doba: ur. Moči do 180 W EIR: Svetlobni viri in svetilke 40 Nizkotlačna natrijeva sijalka Monokromarska svetloba: rumena 589 nm in 589,6 nm. Najboljši izkoristek: do 200 lm/w. Temperatura barve: 1750 K. Indeks barvnega videza: <40. EIR: Svetlobni viri in svetilke 41 Nizkotlačna natrijeva sijalka EIR: Svetlobni viri in svetilke 42
15 Visokotlačna živosrebrna sijalka Deluje podobno kot fluorescenčna sijalka, le da ima manjši delež UV svetlobe - vseeno ima fluorescentni premaz. Svetlobni izkoristek: do 60 lm/w. Življenjska doba: > ur. Moči do 400 W EIR: Svetlobni viri in svetilke 43 Visokotlačna živosrebrna sijalka Izrazit črtni spekter. Indeks barvnega videza: Temperatura barve: K. EIR: Svetlobni viri in svetilke 44 Visokotlačna živosrebrna sijalka EIR: Svetlobni viri in svetilke 45
16 Kovinsko halogenidna sijalka Temelji na VT Hg sijalki, vendar so v gorilnik dodani kovinski halogenindi - redke zemlje: disprozij, holmij, tulij, pa tudi cin, natrij, litij, indij. Ima manj UV svetlobe, zato nima fluorescentnega premaza. Barvo svetlobe določamo z dodatki. Izkoristek: 67 do 95 lm/w. Življenjska doba: ur. EIR: Svetlobni viri in svetilke 46 Kovinsko halogenidna sijalka Temperatura barve: K. Indeks barvnega videza: do 95. Moč do 2000 W. Zaradi dodatkov dobimo zvezni spekter s poudarjenimi Hg črtami. EIR: Svetlobni viri in svetilke 47 Kovinsko halogenidna sijalka EIR: Svetlobni viri in svetilke 48
17 Visokotlačna natrijeva sijalka Delujejo pri tlaku 0,25 bara in temperaturi 1000 K. Svetloba je bolj bela in ni monokromatska. Izkoristek: 95 do 150 lm/w. Življenjska doba: do ur. Moč do 1000 W. EIR: Svetlobni viri in svetilke 49 Visokotlačna natrijeva sijalka Temperatura barve: 2200 K. Indeks barvnega videza: Zaradi višjega tlaka v gorilniku dobimo poleg izrazitih Na črt tudi zvezni del spektra EIR: Svetlobni viri in svetilke 50 Visokotlačna natrijeva sijalka EIR: Svetlobni viri in svetilke 51
18 Žarnica za mešano svetlobo Mešanec med VT Hg sijalko in navadno žarnico: namesto upora pred pomožno elektrodo ima žarilno nitko za vžig in stabilizacijo toka. Ne potrebuje posebne predstikalne naprave, zato predstavlja direktno zamenjavo za žarnico. Izkoristek: 30 lm/w. Življenjska doba 5000 ur. Moč do 160 W. EIR: Svetlobni viri in svetilke 52 Žarnica za mešano svetlobo Boljši indeks barvnega videza: do 70 Temperatura barve: 3400 K. Zaradi žarilne nitke ima zvezen spekter s poudarjenimi rdečimi barvami. EIR: Svetlobni viri in svetilke 53 Žarnica za mešano svetlobo EIR: Svetlobni viri in svetilke 54
19 Visokotlačna xenonska sijalka Delujejo pri tlaku 1 bara (dolge) oziroma pri tlaku do 30 barov (kratke) in pri temperaturi do 500 C Svetloba je bela. Izkoristek: 25 do 40 lm/w. Življenjska doba: do ur. Moč do W (75.000W). EIR: Svetlobni viri in svetilke 55 Visokotlačna xenonska sijalka Temperatura barve: 6000 do 6500 K. Indeks barvnega videza: do 100. EIR: Svetlobni viri in svetilke 56 Avtomobilska VT sijalka V avtomobilskih xenonskih žarometih se ne uporablja VT xenonskih sijalk ampak VT metal-halogenidne sijalke (D2S) in seveda ustrezno predstikalno napravo. EIR: Svetlobni viri in svetilke 57
20 Žveplova sijalka Sijalka je brez elektrod. Plin (žveplova para) se vzbudi s pomočjo mikrovalov (potreben je magnetron). Za vžig se v gorilnik dodaja argon Velikost: premer 36 mm. Potrebna je stalna rotacija in prisiljeno hlajenje sijalke. Žveplova sijalka je bila razvita med 1986 in 1990, pred porazdelitev podobno občutljivosti človeškega očesa. EIR: Svetlobni viri in svetilke 58 Žveplova sijalka Žveplova sijalka je bila razvita med 1986 in 1990, predvsem zaradi tega, ker ima spektralno porazdelitev podobno občutljivosti človeškega očesa. Nazivna moč sijalke: 1000W (1375W) Izkoristek: 130 (95) lm/w. Življenjska doba ur, magnetron ur. EIR: Svetlobni viri in svetilke 59 Žveplova sijalka Nazivna moč sijalke: 1000W (1375W) Izkoristek: 130 (95) lm/w. Življenjska doba ur, magnetron ur. Temperatura barve: 6000 K. Indeks barvnega videza: 79. EIR: Svetlobni viri in svetilke 60
21 LED (svetleče diode) Svetloba pri LED diodi nastane, ko elektron preide iz prevodnega pasu v valenčni pas. Pri določenih polprevodnikih se pri tem sprosti toplotna energija (Si), pri drugih pa svetlobna (GaAs, GaP) EIR: Svetlobni viri in svetilke 61 LED (svetleče diode) Razvoj LED diod LED dioda (rdeča) 1973 Rumeno zelena LED dioda 1975 Rumena LED dioda 1978 Rdeča LED dioda, ki je za razliko od prejšnje že oddajala močno svetlobo 1993 Modra LED dioda 1997 Bela LED dioda (modra LED dioda + fosfor) 2001 Bela LED dioda (UV LED + EIR: Svetlobni viri in svetilke fosfor) 62 LED (svetleče diode) Bela LED dioda Mešanje svetlobe rdeče, zelene in modre LED LED z UV svetlobo in fosforna prevleka LED z UV modro svetlobo in filtrom, ki modro svetlobo pretvori v oranžno EIR: Svetlobni viri in svetilke 63
22 LED (svetleča dioda) Izkoristek: do 100 lm/w. Življenjska doba ur. Temperatura barve: poljubna Indeks barvnega videza: EIR: Svetlobni viri in svetilke 64 LED (svetleča dioda) EIR: Svetlobni viri in svetilke 65 Indeks barvnega videza Sončna svetloba Navadna žarnica Natrijeva NT sijalka VT Hg sijalka Natrijava VT sijalka EIR: Svetlobni viri in svetilke 66
23 Svetilke Svetilka je namenjena trem glavnim stvarem: razdeljevanju, filtriranju in spreminjanju svetlobe; pritrditvi, nošenju in zaščiti svetlobnega vira; napajanju oziroma priključitvi svetlobnega vira na električno omrežje. EIR: Svetlobni viri in svetilke 67 Naloge svetilke Povezati svetlobne vire z omrežjem; usmerjati, porazdeljevati in filtrirati (včasih) svetlobo; predstavljati zaščito pred bleščanjem; vzdrževati obratovalno temperaturo vira v predpisanih mejah; omogočiti primerno namestitev in vzdrževanje; ščititi pred dotikom, tujki, prahom in vodo; ustrezati arhitekturi oziroma opremi prostora in biti gospodarna. EIR: Svetlobni viri in svetilke 68 Zahteve za svetilke Svetilke morajo ustrezati: svetlobnotehničnim zahtevam, mehanskim zahtevam, električnim zahtevam in oblikovnim zahtevam. EIR: Svetlobni viri in svetilke 69
24 Zahteve za svetilke Svetlobnotehnične zahteve: ustrezna porazdelitev svetlobnega toka, ustrezna porazdelitev svetilnosti, omejitev bleščanja in dober izkoristek. EIR: Svetlobni viri in svetilke 70 Zahteve za svetilke Mehanske zahteve: ustrezna mehanska trdnost, odpornost na toploto, kemijske vplive, sončno svetlobo, zaščita pred vdorom tujkov in vlage (vode) enostavna konstrukcijska izvedba (lahko montaža in vzdrževanje) in trajnost. EIR: Svetlobni viri in svetilke 71 Zahteve za svetilke Električne zahteve: obratovalna zanesljivost, zaščita pred previsoko napetostjo dotika, zaščita pred radijskimi motnjami, enostavna konstrukcija (enostavna montaža in vzdrževanje) in dolga življenjska doba delov. EIR: Svetlobni viri in svetilke 72
25 Elementi svetilk Osnovni elementi svetilke so: svetlobnotehnični elementi, mehanski elementi, električni elementi. EIR: Svetlobni viri in svetilke 73 Elementi svetilk Svetlobno tehnični elementi so namenjeni usmerjanju, razprševanju, odsevanju, prepuščanju ali omejevanju svetlobe: odsevnik (reflektor) refraktor (razprševalec) kapa ali raster Izdelani so lahko iz odsevnih ali presevnih materialov različnih lastnosti. EIR: Svetlobni viri in svetilke 74 Elementi svetilk Mehanski elementi so lahko nosilni oz. pritrdilni deli svetilke ali elementi namenjeni za zaščito svetlobnih virov: ohišje nosilna konstrukcija priprave za obešanje in pritrditev zaščitna stekla in mreže naprava za fokusiranje. EIR: Svetlobni viri in svetilke 75
26 Elementi svetilk Električni elementi se uporabljajo za priključitev svetlobnega vira na el. omrežje, za izboljšanje faktorja moči ter za zaščito pred radijskimi motnjami: okovi (vznoški) predstikalna naprava notranje ožičenje kondenzatorji stikala... EIR: Svetlobni viri in svetilke 76 Elementi svetilk 1. starter 2. priključna sponka 3. ohišje 4. reflektor 5. raster svetlobnotehnični mehanski električni EIR: Svetlobni viri in svetilke 77 Elementi svetilk 1. nosilni element 2. kapa 3. reflektor 4. predstikalna naprava 5. odpiranje brez orodja 6. tesnilo 7. pokrov svetlobnotehnični mehanski električni EIR: Svetlobni viri in svetilke 78
27 Delitev svetilk Glede na vrsto in število svetlobnih virov: žarnice, sijalke. Glede na mesto uporabe: znotraj, zunaj. Glede na porazdelitev svetlobnega toka: direktne, indirektne. Glede na izdelavo: zaprte in odprte. Glede na vrsto zaščite pred vdorom tujkov in vode. Glede na vrsto zaščite pred previsoko napetostjo dotika. Glede na.. EIR: Svetlobni viri in svetilke 79 Porazdelitev svetlobnega toka Spodnji Zgornji polprostor Φ (%) polprostor Φ (%) A direktna B pretežno direktna C direktno indirektna D pretežno indirektna E indirektna Glede na porazdelitev svetlobnega toka so svetilke lahko: direktne pretežno direktne direktno indirektne pretežno indirektne indirektne EIR: Svetlobni viri in svetilke 80 Prostorska porazdelitev svetilnosti Zelo pomembna za projektiranje razsvetljave. V polarnem diagramu podajamo svetilnost svetilke v določeni smeri in v določeni ravnini. EIR: Svetlobni viri in svetilke 81
28 Prostorska porazdelitev svetilnosti Reflektorske svetilke imajo ožjo krivuljo porazdelitve svetilnosti od svetilk za splošno razsvetljavo. Porazdelitev je lahko: rotacijsko simetrična rotacijsko asimetrična EIR: Svetlobni viri in svetilke 82 Prostorska porazdelitev svetilnosti Ločimo 3 sisteme polarnih diagramov za prikaz porazdelitve svetlosti. C-sistem ravnin EIR: Svetlobni viri in svetilke 83 Prostorska porazdelitev svetilnosti EIR: Svetlobni viri in svetilke 84
29 Prostorska porazdelitev svetilnosti EIR: Svetlobni viri in svetilke 85 Izkoristek svetilke Izkoristek svetilke pove, kakšen delež svetlobnega toka vira, ki je v svetilki, le ta odda v prostor. Poznamo: optični in obratovalni izkoristek svetilke. Na izkoristek vplivajo materiali in konstrukcija svetilke. Opalna kapa Prizmatična kapa Lamelni raster EIR: Svetlobni viri in svetilke 86 Izkoristek svetilke Okvirne vrednosti izkoristkov različnih svetilk za fluo-s.: Fluorescenčna sijalka na nosilcu 92% Svetilka z belim reflektorjem 70%-75% Svetilka z zrcalnim reflektorjem 71%-76% Svetilka z zrcalnim rastrom (širokim) 70%-75% Svetilka z zrcalnim rastrom (ozkim) 55% Svetilka z opalno kapo (stropna) 50%-65% Svetilka z prizmatično kapo (stropna) 60%-70% Svetilka s prizmatično kapo (vgradna) 60%-70% viseča svetilka (direktno-indirektna) z zrcalnim rastrom 80% EIR: Svetlobni viri in svetilke 87
30 Svetilke za zunanjo razsvetljavo Svetilke za zunanjo razsvetljavo imajo podobne naloge kot svetilke za notranjo razsvetljavo, vendar morajo izpolnjevati še: pogoje glede odpornosti na okolje; pogoje glede svetlobnega onesnaževanja; pogoje glede porazdelitve svetilnosti. EIR: Svetlobni viri in svetilke 88 Svetilke za zunanjo razsvetljavo Diagram porazdelitve svetilnosti se za cestne svetilke običajno podaja v C-ravnini. EIR: Svetlobni viri in svetilke 89 Zaščita svetilk Električna zaščita: Razred 0: samo delovna izolacija; Razred 0I: delovna izolacija in ozemljilna sponka brez možnosti priključka na zaščitni kontakt vtičnice (prenosne svetilke); Razred I: delovna izolacija in ozemljitev kovinskih delov; Razred II: dvojna izolacija in brez ozemljitve; Razred III: mala napetost (U < 42 V). EIR: Svetlobni viri in svetilke 90
31 IP oznaka zaščite Svetilke se izdelujejo z različno stopnjo zaščite pred vdorom prahu in vode. IP oznaka EIR: Svetlobni viri in svetilke 91 Oznaka protipožarne zaščite Dovoljena montaža na materiale z vnetiščem nad 180 C. Dovoljena montaža na (v) pohištvo iz materialov z vnetiščem nad 180 C. Dovoljena montaža na (v) pohištvo iz poljubnega materiala (upoštevati navodila). Svetilka z omejeno temperaturo površine (pri montaži upoštevati navodila proizvajalca) Dovoljen položaj montaže (horizontalno) Prepovedan položaj montaže (horizontalno) EIR: Svetlobni viri in svetilke 92 Oznaka zaščite pred radijskimi motnjami Svetilke z vgrajeno predstikalno napravo lahko v omrežje (ali zrak) oddajajo EM valove višjih frekvenc (radijske valove) in s tem motijo druge porabnike. Zaradi tega je potrebno take motnje svetilke odpraviti. Svetilke brez odprave radijskih motenj je dovoljeno uporabljati le v določenih industrijskih objektih nikakor pa ne v stanovanjih. Oznaka zaščite pred radijskimi motnjami za svetilke z fluorescenčnimi sijalkami. Oznaka zaščite pred radijskimi motnjami za svetilke z drugimi sijalkami oziroma za svetilke z fluo sijalkami in elektronsko predstikalno napravo. EIR: Svetlobni viri in svetilke 93
32 Druge oznake Zaščita pred poškodbo z žogo (za športne dvorane) Eksplozijsko varna svetilka za uporabo v eksplozijsko ogroženih prostorih. Največja dovoljena temperatura okolice (v kolikor odstopa od 25 C. Prepovedana uporaba cool beam svetlobnih virov Najmanjša dovoljena razdalja do osvetljene površine. EIR: Svetlobni viri in svetilke 94 Druge oznake ENEC - Evropski varnostni znak za svetilke in druge električne aparate, ki ga podeljujejo neodvisni preizkusni laboratoriji (10 - VDE) GS - nemški znak ki potrjuje skladnost z predpisi o varnosti naprav. Vedno je zraven podan tudi preizkuševalec (VDE ali TÜV). VDE - oznaka nemškega neodvisnega laboratorija za preizkušanje pod okriljem nemške zveze elektrotehnikov. EIR: Svetlobni viri in svetilke 95 Označevanje svetilk Proizvajalec, serija, tip. Vrsta in število svetlobnih virov, napetost in priključna moč. Porazdelitev svetlobnega toka. Izkoristek svetilke. Diagram prostorske porazdelitve svetilnosti. Krivulja svetlosti za zaščito pred bleščanjem. IP oznaka zaščite pred tujki in vodo. Oznaka zaščite pred previsoko napetostjo dotika. Oznaka zaščite pred radijskimi motnjami, protipožarna in eksplozijska zaščita. Zaščita pred metanjem žoge. EIR: Svetlobni viri in svetilke 96
33 Primer notranje svetilke EIR: Svetlobni viri in svetilke 97 Primer zunanje svetilke EIR: Svetlobni viri in svetilke 98 in še: Vprašanja? EIR: Svetlobni viri in svetilke 99
Svetilke. Svetilke. Naloge svetilke
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet - 10142 Svetlobna tehnika Svetilke predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Svetilke Svetilka
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Razsvetljava z umetno svetlobo
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Razsvetljava z umetno svetlobo predavatelj
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet - 10142 Svetlobna tehnika Svetloba in barve predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Svetloba
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
ZAPISKI PREDAVANJ IZ PREDMETA RAZSVETLJAVA. Andrej Orgulan
ZAPISKI PREDAVANJ IZ PREDMETA RAZSVETLJAVA Andrej Orgulan Zbrano gradivo je nastalo na osnovi predavanj pri predmetu Razsvetljava na visokošolskem strokovnem študiju na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Projektiranje notranje razsvetljave
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Projektiranje notranje razsvetljave
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Varnostna razsvetljava
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj
PRAKTIKUM RAZSVETLJAVA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko PRAKTKUM ZA PREDMET RAZSVETLJAVA Študent(ka): Študijsko leto poslušanja: 010/11 Datum pregleda vaj: Predlagana ocena vaj: Podpis ocenjevalca: Pripravila:
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Varnostna razsvetljava
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj prof.
Projektiranje cestne razsvetljave
EDC Kranj - višja strokovna šola Kumunala Javna razsvetljava Projektiranje cestne razsvetljave 8. poglavje predavatelj doc. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Javna razsvetljava: Projektiranje cestne razsvetljave
Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet - 10142 Svetlobna tehnika Svetloba in barve predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Svetloba
Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe
EDC Kranj - višja strokovna šola Kumunala Javna razsvetljava Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe 4. poglavje predavatelj doc. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Javna razsvetljava: Fotometrija 2 Svetloba kot
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra. Elektrotehnika in varnost Razsvetljava
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Svetloba in barve predavatelj prof. dr.
Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe
Fotometrija mersko vrednotenje svetlobe Svetloba kot del EM spektra Pri fotometriji svetlobo obravnavamo kot del elektromagnetnega spektra, ki se nahaja med mikrovalovi in rentgenskimi žarki. Ima pa tudi
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Fotometrija. Področja svetlobe. Mimogrede
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet - 10142 Svetlobna tehnika Fotometrija predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Mimogrede
2. KAKOVOST RAZSVETLJAVE
2. KAKOVOST RAZSVETLJAVE Prostori, ki jih osvetljujemo z umetnimi viri svetlobe, morajo biti osvetljeni tako, da svetloba omogoča uspešno opravljanje vseh vidnih nalog in ne utruja oči, da je gospodarna
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Fizikalne osnove svetlobe in fotometrija
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Fizikalne osnove svetlobe
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra. Elektrotehnika in varnost Razsvetljava
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Svetloba in barve predavatelj prof. dr.
SLIKA 1: KRIVULJA BARVNE OBČUTLJIVOSTI OČESA (Rudolf Kladnik: Osnove fizike-2.del,..stran 126, slika 18.4)
Naše oko zaznava svetlobo na intervalu valovnih dolžin približno od 400 do 800 nm. Odvisnost očesne občutljivosti od valovne dolžine je različna od človeka do človeka ter se spreminja s starostjo. Največja
KAZALO 1 UVOD KAJ JE SVETLOBA Sonce kot izvor naravne svetlobe Kako zaznamo svetlobo? Kaj so barve in kako jih zaznamo?...
SVETLOBA IN BARVE KAZALO 1 UVOD... 1 2 KAJ JE SVETLOBA... 1 3 Sonce kot izvor naravne svetlobe... 2 4 Kako zaznamo svetlobo? Kaj so barve in kako jih zaznamo?... 4 5 Barvni prostori... 6 5.1 CIE 1931 XYZ
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki stran 2. Pojasnila k sevalnemu kotu stran 7. Razlaga oznak stran 8
1 Pojasnila k bloku s svetlobnotehničnimi podatki stran 2 Pojasnila k sevalnemu kotu stran 7 Razlaga oznak stran 8 Osvetljevanje s svetlobnimi viri LED stran 14 Tehnologija sijalk stran 16 Orodja za upravljanje
Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Krogelni ventil MODUL
Krogelni ventil MODUL Izdaja 0115 KV 2102 (PN) KV 2102 (PN) KV 2122(PN1) KV 2122(PN1) KV 2142RA KV 2142MA (PN) KV 2142TR KV 2142TM (PN) KV 2162 (PN) KV 2162 (PN) Stran 1 Dimenzije DN PN [bar] PN1 [bar]
TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31
TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Fizikalni principi eksplozije
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Električna oprema v eksplozijsko ogroženih
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Zaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost
Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost Led dioda LED dioda je sestavljena iz LED čipa, ki ga povezujejo priključne nogice ter ohišja led diode. Glavno,
Metering is our Business
Metering is our Business REŠTVE ZA PRHODNOST UČNKOVTO UPRAVLJANJE ENERGJE STROKOVNE STORTVE POTROŠNKOM PRJAZNE REŠTVE Metering is our Business 1 Načrtovanje zapornega pretvornika Od tehničnih zahtev Do
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Elektronski elementi so osnovni gradniki vsakega vezja. Imajo bodisi dva, tri ali več priključkov.
Elementi in vezja Elektronski elementi so osnovni gradniki vsakega vezja. Imajo bodisi dva, tri ali več priključkov. kov. Zaprti so v kovinska, plastična ali keramična ohišja, na katerih so osnovne označbe
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Vaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
ELEKTROTEHNIKA DRAGO ŠEBEZ
ELEKTROTEHNIKA DRAGO ŠEBEZ Zgodovina Thales drgnjenje jantarja Jantar gr. ELEKTRON 17. in 18. st.: drgnjenje stekla+ jantarja Franklin: steklo pozitivna elektrika, jantar neg. Coulomb (1736-1806): 1806):
Slika 1.120: Frekvenčne omejitve za različne fotopretvornike. Slika 1.121: Diagram relativnih občutljivosti v primerjavi s spektralno emisijo žarnice
Optoelektronske komponente 1.7 OPTOELEKTRONSKE KOMPONENTE Splošno Foto-električni efekt je pojav, pri katerem svetloba vpliva ali spremeni fizikalne oz. kemične lastnosti neke snovi. V kolikor je komponenta
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora
13. poglavje: Energija
13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,
Frekvenčne omejitve za različne fotopretvornike. Diagram relativnih občutljivosti v primerjavi s spektralno emisijo žarnice
Optoelektronske komponente 1.7 OPTOELEKTRONSKE KOMPONENTE Splošno Foto-električni efekt je pojav, pri katerem svetloba vpliva ali spremeni fizikalne oz. kemične lastnosti neke snovi. V kolikor je komponenta
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
STANDARD1 EN EN EN
PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške
MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
6.0 6 Svetilke za vlažne prostore
.0 Svetilke za vlažne prostore Svetilke za vlažne prostore Pregled.1 Svetilke s kapo za vlažne prostore FR500 stran.4 FR200 stran.14 FR100 stran.24 Monsun stran.34 SiPLAST 98 stran.4 Svetilke za lamelne
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
TEHNIČNI PODATKI. Profesionalno ogrevanje, serija PE KAKOVOSTNO IR OGREVANJE PO UGODNIH CENAH ŽE OD LETA let garancije na izdelek
KAKOVOSTNO IR OGREVANJE PO UGODNIH CENAH ŽE OD LETA 2012 TEHNIČNI PODATKI Profesionalno ogrevanje, serija PE SUNDIRECT, profesionalno ogrevanje Grelni element iz ogljikovih kristalov Oblikovna dovršenost
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Fazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
CO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
![matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):](/thumbs/87/96579490.jpg "matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):")
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)
Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli
CENIK 2017 Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli Cenik velja od 1.3.2017 do preklica ali do objave novega. Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih in ostalih podatkov brez predhodne
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).
1 UI.DOC Elektrina - električni naboj (Q) Elementarni delci snovi imajo lastnost, da so nabiti - nosijo električni naboj-elektrino. Protoni imajo pozitiven naboj, zato je jedro pozitivno nabito, elektroni
L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji
30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo
Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
TEHNIKA IN NAČRTOVANJE OGREVANJA NA BIOMASO KW
Tehnika in načrtovanje OGREVANJE NA BIOMASO Vodilno ogrevanje na biomaso 81 Ø20 8 9 60 22 26 7 100 60 E0 TEHNIA IN NAČRTOVANJE OGREVANJA NA BIOMASO 8 1 W Vključno s transportnimi in skladiščnimi Tehnika
FIN EST RUS GER HU SLO HR IT BIH SRB
IN-ECO je prodajno-distribucijska družba, ki ponuja dobavo komponent oziroma delov tehnologij za čistilne naprave odpadnih vod, zdravilišča in wellness centre, vključno z vzdrževanjem in svetovanjem za
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Mitja Krnel. Fizika energijskih virov
Mitja Krnel Fizika energijskih virov Vsebina Izkoriščanje sončne energije Orientacija sončnih zbiralnikov Zgradba in delovanje zbiralnikov Selektivni premazi Vrste sončnih zbiralnikov Ogrevanje vode Ogrevanje
Gradniki TK sistemov
Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo
ESPiN d.o.o. Bernekerjeva 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540 36 30, faks: 01 544 31 32 Elektro Svetovanje Projektiranje in Nadzor Mapa št. 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME 4.1 NASLOVNA
1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena
1. Enosmerna vezja Vsebina polavja: Kirchoffova zakona, Ohmov zakon, električni viri (idealni realni, karakteristika vira, karakteristika bremena matematično in rafično, delovna točka). V enosmernih vezjih
PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM
PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM? TEVIZA, d.o.o., Bevkova 5, 1270 Litija, tel.: (0) 1 898 37 53, fax: (0) 1 898 32 93 PRENAPETOSTNE ZAŠČITE V ENERGETSKIH NIZKONAPETOSTNIH SISTEMIH PROTEC B - Odvodnik skupine
1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)
Na podlagi 64.e člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in za izvrševanje četrte alinee tretjega odstavka 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
TŠC Kranj - Višja strokovna šola za mehatroniko. Električne instalacije so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok električne energije
Električne instalacije Električne instalacije so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov električnih naprav in aparatov. V ožjem
SONČNE CELICE. Primož Hudi. Mentor: doc. dr. Zlatko Bradač. V seminarju sem predstavil sestavo ter delovanje sončnih celic.
SONČNE CELICE Primož Hudi V seminarju sem predstavil sestavo ter delovanje sončnih celic. Mentor: doc. dr. Zlatko Bradač Maribor, 2009 Kazalo 1 UVOD...3 2 SONČNE CELICE...4 2.1 SESTAVA SONČNE CELICE...4
Kvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
POPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.