Navodila za uporabo programa CompositeDisplay

Transcript

1 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo, Ljubljana Oddelek za vodenje in delovanje elektroenergetskih sistemov Navodila za uporabo programa CompositeDisplay Januar 2008, Ljubljana

2 Dokument je last EIMV in se zato brez njegovega dovoljenja ne sme razmnoževati, kopirati in hraniti na nobenih medijih, vključno magnetnih, mikrofilmih in podobnem. Prepovedan je prenos dokumenta ali njegovih delov tretjim osebam v smislu Zakona o avtorskih pravicah (Uradni list RS, 21/95). Dovoljeno je razmnoževanje tega dokumenta za interne potrebe naročnika, vendar z izrecno navedbo izvora dokumenta. Januar 2008, Ljubljana

3 Lastniške opombe JAVA je blagovna znamka Sun Microsystems, Inc. Internet Explorer je blagovna znamka Microsoft. Netscape Communicator je blagovna znamka Netscape. Naslov dokumenta: Navodila za uporabo programa CompositeDisplay Izvajalec: Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo, Hajdrihova 2, Ljubljana Avtor programa: Vladimir Djurica, univ.dipl.inž.el. Avtorji navodil: Dr. Janko Kosmač, univ.dipl.inž.el. Vladimir Djurica, univ.dipl.inž.el. Goran Milev, dipl.inž.el. Gašper Lakota Jeriček univ.dipl.inž.el. mag. Stane Vižintin univ.dipl.inž.el. Tisk: Elektroinštitut Milan Vidmar Datum izdelave: Januar 2008 IV

4 Zgodovina revizij Različica Datum december 2007 januar 2008 Spremembe Izvorna različica navodil za CompositeDisplay Revidirana in dopolnjena različica V

5 Kazalo Lastniške opombe......iv Zgodovina revizij......v Kazalo......vi 1 Zgradba dokumenta...vii 2 Splošno o sistemu SCALAR Programske, strojne in okoljske zahteve Zahteve po programski opremi Zahteve po strojni opremi Okoljske zahteve Operacijski sistem JAVA 2 Plug-in Dostop do interneta Uporaba programa CompositeDisplay Zagon programa in prijava Uporaba z brskalnikom Delovanje CompositeDisplay Statični prikaz Animirani prikaz Delo z grafičnim vmesnikom Barvna skala Strel in Padavin Radarska slika Gumb za vklop/izklop povezave Prikaz animacije Izbira časovnega obdobja Histogram Dodatek Točnost sistema SCALAR Učinkovitost sistema Nastanek in vrste strel Pogoji za nastanek strele Nastanek strele Vrste strel Namestitev JAVA 2 Plug-in VI

6 1 Zgradba dokumenta Navodila so napisana z namenom, da vsakemu uporabniku zagotovijo hitro in učinkovito delo s programom CompositeDisplay. Ker se uporabniki z atmosferskimi razelektritvami običajno ne srečujejo zelo pogosto, so bila dodana kratka poglavja, ki osvetljujejo tematiko atmosferskih razelektritev. Sicer pa si poglavja sledijo takole: 1. Splošno o sistemu SCALAR, kjer je opisana zgradba Slovenskega Centra za Avtomatsko lokalizacijo Atmosferskih razelektritev z blokovnimi shemami pretoka podatkov in funkcionalne zgradbe, 2. Strojne in programske zahteve, v katerih so navedeni minimalni pogoji za izvajanje programa CompositeDisplay na računalniku, 3. Uporaba programa CompositeDisplay, delovanje v realnem času in drugo osnovno delo s programom, 4. Dodatek kjer je podrobneje opisan izvor elipse napake, ocenjena točnost in učinkovitost detektiranja atmosferskih razelektritev. Dodatki so namenjeni pravilnemu razumevanju podatkov, ki jih nudi sistem SCALAR. vii

7 2 Splošno o sistemu SCALAR Slovenski Center za Avtomatsko Lokalizacijo Atmosferskih Razelektritev (SCALAR) je namenjen lokaliziranju strel med oblakom in zemljo in posredovanju podatkov o detekciji končnim uporabnikom. Sistem deluje na principu merjenja parametrov elektromagnetnega vala, ki ga povzroči tok strele. Senzorja, ki sta nameščena v Novi Gorici in Črnomlju, podatke pošiljata na Dunaj, kjer se v sklopu evropskega omrežja EUCLID določi lokacija strele in njeni parametri. Slika 2.1. Shema sistema SCALAR. Rezultat se v času, ki je blizu realnega, prek strežnika FlashServer prebere, shrani v podatkovno zbirko in posreduje končnim uporabnikom. CompositeDisplay združuje informacije o količini padavin in položaju udarov strel na območju Slovenije v realnem času in v obliki animacije. Tako dobimo občutek o trenutnem vremenskem stanju. Animacija pa omogoča vpogled nad gibanjem nevihte in oceno položaja nevihte v naslednjih urah. Program je namenjen vsem, ki želijo informacijo o nevihtnem dogajanju na širšem območju Slovenije. Zelo uporaben je pri proizvodnji električne energije, operativnem vodenju prenosnih, distribucijskih elektroenergetskih sistemov in kot pripomoček za Gorske reševalne službe, mobilne operaterje, kontrolorje zračnega prometa... Zaradi svoje enostavnosti pa je primeren tudi za širši krog uporabnikov. CompositeDisplay uporablja za geografsko podlago radarske slike količine padavin, ki jih proizvaja Urad za meteorologijo Agencije republike Slovenije za okolje (ARSO) vsakih 10 minut in podatke o strelah katere daljinsko detektira sistem SCALAR. Na podlago zemljevida Slovenije prikaže trenutno količino padavin v mm/h 8

8 in lokacije strel. Prikaz količine padavin se osvežuje vsakih 10 minut strele pa se prikazujejo v relanem času. Na sliki 2.2 je shematsko prikazan pretok podatkov med izvorom strel in radarskih slik, količine padavin, strežniki in odjemalci. CompositeDisplay je implementiran na JAVA platformi. Delovanje aplikacije omogočata dve komponenti: Gateway strežnik, ki prejema podatke o strelah s sistema SCALAR v realnem času in Java Servlet program, ki po HTTP protokolu prejema radarske slike o količini padavin z urada za meteorologijo Agencije republike Slovenije za okolje, nato pripne lokacije strel na radarsko sliko. Medij prenosa vseh podatkov o atmosferskih razelektritvah in radaskih slikah je internet. Da bi se izognili težavam požarnih pregrad, ki varujejo informacijske sisteme v podjetjih in olajšali uporabniku dostop do podatkov smo razvili CompositeDisplay na način, da podatke sprejema po HTTP protokolu (slika2.3). Slika 2.2. Pretok podatkov od izvorov do uporabnika. 9

9 Slika 2.3. Pretok podatkov po HTTP protokolu.. 10

10 3 Programske, strojne in okoljske zahteve 3.1 Zahteve po programski opremi CompositeDisplay je javanski applet, ki se izvaja znotraj brskalnikov. Za pravilno delovanje potrebujemo nameščeno Java okolje. Če brskalnik ne vsebuje ustreznega Java okolja ga namestite po navodilih za namestitev JAVA 2 Plug-in. CompositeDisplay deluje znotraj večine poznanih brskalnikov (FireFox, Opera, InternetExplorer, Safari... ). 3.2 Zahteve po strojni opremi Za izvajanje programa CompositeDisplay potrebujemo : računalnik Pentium 200 MHz ali zmogljivejši, vsaj 256 MB delovnega spomina. 3.3 Okoljske zahteve Operacijski sistem CompositeDisplay deluje na naslednjih operacijskih sistemih: Windows (95, NT, 2000, XP, Vista), Solaris 8.0 ali višji, Linux ali višji in HP-UX JAVA 2 Plug-in Z različico 3.2 smo prekinili s podporo JAVA 1 (1.1.8) interpreterjem, saj se je razmerje med omejitvami pri tej različici JAVA VM (Virtual Machine) in prednostimi različice JAVA 2 (1.4.2_5) prevesilo v korist slednje. Vsak uporabnik mora zato za uspešno delovanje programa namestiti na svoj računalnik brezplačni JAVA 2 Plug-in, ki je na voljo na spletnih straneh Velikost datoteke za off-line namestitev je ~15 MB. Podrobnosti o namestitvi Plug-in-a so na voljo v prilogi 5.4 Namestitev JAVA 2 Plug-in. POMEMBNO: Za pravilno delovanje programa CompositeDisplay je potrebno nastaviti Java Runtime Environment plug-in. V Nadzorni plošči (Control Panel) izberite zavihek Java (slika 4.4) in v polje Java Runtime Parameters dodajte parameter "-Xmx256M". Slika 4.5 polje prikazuje kje vpišemo parameter. 11

11 Slika 4.4. Okno za nastavitev Java platforme Slika 4.5. Polje za vnos parametra Dostop do interneta Za delo s programom CompositeDisplay nujno potrebujemo dostop do interneta. Vrsta priklopa (LAN, ISDN, klicni dostop) vpliva le na hitrost prenosa podatkov ne pa tudi na funkcionalnost. 12

12 4 Uporaba programa CompositeDisplay Uporabo programa CompositeDisplay bomo razdelili na naslednje podsklope: 1. zagon programa in prijava, 2. statični prikaz, 3. animirani prikaz. 4.1 Zagon programa in prijava Program CompositeDisplay je napisan v programskem jeziku JAVA in ga lahko izvajamo s pomočjo brskalnika ali ga interpretiramo kot aplikacijo s pomočjo JDK ali JRE Uporaba z brskalnikom Za izvajanje programa CompositeDisplay potrebujemo spletni brskalnik kjer prikličemo spletno stran: in kliknemo na slikico CompositeDisplay. Ali prikličemo URL naslov: Slika 4.6. Spletna stran sistema SCALAR za zagon programa CompositeDisplay 13

13 Vsak uporabnik, ob vstopu v ComositeDisplay, mora imeti svoje uporabniško ime (Login name) in geslo (Password). Slika 4.7 prikazuje okence kjer se vpiše uporabniško ime in geslo. Slika 4.7. Okno za preverjanje identitete uporabnika V primeru, da je uporabnik izkazal pravilno identiteto, se uporabniku določijo pravice do dostopa podatkov. Če se uporabnik ne predstavi s pravilnim uporabniškim imenom in geslom, dobi naslednje sporočilo (slika 4.8): Slika 4.8. Okno s sporočilom o napačnem uporabniškem imeni/geslu Uporabniku, ki se 3 krat predstavi napačno, glavni strežnik CompositeDisplay povezavo in priklop ni mogoč do ponovnega zagona programa. 14

14 Če je uporabniku uporabniško ime poteklo, dobi sporočilo, da je naročniško razmerje poteklo (slika 4.9): Slika 4.9. Okno s sporočilom o poteku veljavnosti uporabniškega imena V primeru, da je število povezav z istim uporabniškim imenom že doseženo, dobi uporabnik ob prijavi naslednje sporočilo (slika 4.10): Slika Okno s sporočilom o zasedenosti uporabniškega imena Če se je uporabnik izkazal s pravim imenom in geslom se bo v statičnem prikazu izrisala količina padavin po Sloveniji v zadnjih desetih minutah ter položaji udarov atmosferskih razelektritev v časovnem obdobju zadnjih 90 minut, oz. treh ali šestih ur. Hitrost nalaganja podatkov o strelah in količini padavin, ki jih je sistem SCALAR zabeležil v zadnjih šestih urah, je odvisna od hitrosti povezave z internetom in trenutne zasedenosti strežnika, na katerem se izvaja strežniški program ComositeDisplay, vendar je čas običajno pod 1 minuto. 15

15 4.2 Delovanje CompositeDisplay Za delovanje je značilno, da prejme na vsakih 10 min radarske slike o količini padavin na katere pripenja lokacije strel. Uporabniški program prikaže podatek o streli v roku do 25 s po udaru strele. CompositeDisplay prikazuje na dva načina: Statični prikaz V statičnem prikazu (Slika 4.9) se izriše količina padavin po Sloveniji v zadnjih desetih minutah ter položaji udarov atmosferskih razelektritev v časovnem obdobju zadnjih 90 minut, oz. treh ali šestih ur Animirani prikaz Animacija nam predstavi nevihtno dogajanje za določeno časovno obdobje. 4.3 Delo z grafičnim vmesnikom Ob vstopu v CompositeDisplay se na sredini zaslona prikaže radarska slika padavin in detektirane strele na področju Slovenije (slika 4.11). V zgornjem delu okna so manjša okenca z različnimi informacijami o povezavi na sistem SCALAR, detektiranih strelah trenutni čas in datum... Od zgoraj navzdol si sledijo naslednje informacije: Datum: Trenutni datum v obliki DD-MM-LLLL, Čas: Privzeta nastavljena vrednost je ECT (European Central Time). Poleg časa je možnost izbire nastavitev prikaza časa na GMT (Greenwich Mean Time) časovno cono. Flash count: število vseh strel, ki so prikazane na zaslonu, Pos: število pozitivnih strel, ki so prikazane na zaslonu, Neg: število negativnih strel, ki so prikazane na zaslonu. 16

16 Slika Delovanje CompositeDisplay ob vstopu Barvna skala Strel in Padavin Vsaka strela se obarva svoji starosti in izbranemu časovnemu oknu primerno. Najsvetlejše so tiste, ki smo jih detektirali v zadnjem obdobju, najtemnejše pa najstarejše (slika 4.12). Barvna legenda (spodaj desno) s tekstom pove, kateremu časovnemu obdobju odgovarja določena barva. 17

17 Slika Opazovanje v realnem času Padavine se prikazujejo v modrem odtenku. Najtemnejše so tiste, kjer je največja količina padavin na uro. Modra barvna legenda prikazuje vrednost količine padavin v mm/h. (radarska slika zgoraj desno) Radarska slika Privzeta nastavljena velikost slike je 620x509px. Tako sliko lahko z miško zgrabite in jo premikate na želeno mesto znotraj sivega okna. Gumbi za nastavljanje elementov radarske slike (slika 4.13): 1:1 Image omogoča da se lahko raztegne radarska slika kolikor je veliko sivo okno na katerem leži. 18

18 Slika Meni za nastavljanje Show area omogoča prikaz področja strel, ki ga uporabnik lahko vidi. Sound on flash vključi/izkjuči možnost zvočnega opozorila ko se detektira nova strela. Show flashes vključi/izkjuči možnost prikaza detektiranih strel Gumb za vklop/izklop povezave Slika 4.14 prikazuje zeleni gumb na katerem piše Disconnect.Zelena barva gumba pomeni da je CompositeDisplay povezan z Java servlet in Flash Gateway. V primeru, da ni povezave gumb je rdeče barve in ima napis Connect. Disconnect/Connect gumb nam omogoča da vzpostavimo/prekinemo povezavo z Java servlet. v primeru da se želimo zopet povezati da bi dobili podatke je potrebno ponovno vpisati uporabniško ime in geslo. Slika Gumb za prekinitev povezave Prikaz animacije. Gumb za vklop/izklop animacijskega prikaza (slika 4.15). Slika Gumb za vklop/izklop animacije. Animacija nam predstavi nevihtno dogajanje za določeno časovno obdobje. Časovno obdobje izberemo v polju Relative activity (slika 4.16). Tako dobimo animacijo nevihtnega dogajanja do največ zadnjih šest ur. Ob zagonu animacije se zgoraj desno (slika 4.17 ) pojavi urica ki kaže čas dogajanja. 19

19 Slika Okno za nastavljanje časovnega obdobja. Slika Animacijski prikaz radarske slike 20

20 4.3.5 Izbira časovnega obdobja Relative activity (slika 4.18) omogoča izbiro časovnega obdobja. Glede na izbiro časovnega okna se prilagajajo vrednosti bravne legenda o strelah in histogram. Slika Okno za izbiro časovnega obdobja, barvna legenda in histogram Histogram Histogram je razviden na sliki Histogram ponazarja kolikšen relativni delež strel je prikazanih v določenem obdobju. Barve stolpcev v histogramu so usklajene z barvami strel in ponazarjajo posamezno časovno obdobje. Iz histograma se lahko razbere intenzivnost nastajanja in prenehanja nevihte. Ob porastu intenzivnosti strel na histogramu lahko sklepamo na razvoj nevihte in obratno. Barvna lestvica nam pri tem pomaga pri časovni oceni trajanja nevihte. 21

21 5 Dodatek Vprašanje o točnosti in učinkovitosti sistemov za lokalizacijo atmosferskih razelektritev buri duhove, odkar so se prvi sistemi pojavili in prešli v komercialno uporabo. Ker je udar strele naključen v prostoru in času, je bilo do sedaj opravljenih malo konkretnih analiz, ki bi nedvoumno pokazale, kolikšen pogrešek imajo sistemi v normalnem obratovanju. Pri učinkovitosti je stanje podobno, saj bi morali za njeno oceno imeti za razred bolj učinkovit in umerjen sistem. Delno so poskušali pokriti primankljaj točnih lokacij in časov razelektritev na ta način, da so nekateri raziskovalci prožili strele z raketami, na katere so privezali tanko bakreno žičko, ki jo je raketa potem ponesla v oblak (rocket-triggered lightning). Če se je strela sprožila, potem sta bila poznana oba temeljna parametra; čas in lokacija. Število takih poskusov je omejeno, saj je poleg raket potrebno biti v pravem trenutku na pravem mestu, to je, pod nevihtnim oblakom. Nadalje je smiselno opraviti take meritve na različnih mestih znotraj države, zato da se ugotovi, če je sistem enako natančen za celotno področje teritorija, ki ga pokriva. Take vrste raziskav so drage, a nujno potrebne zato, da se ugotovi natančnost sistema. Druga možnost je, da zbiramo podatke o dogodkih, za katere poznamo točen čas in lokacijo; npr. izpad daljnovoda z GPS časovno značko in znanim mestom okvare, izpad računalniških ali procesnih sistemov z natančno kronologijo, udari osamljenih strel. Zavedati se moramo, da so taki podatki zelo redki ter da ni mogoče na podlagi 10 strel sklepati, kako natančno je zabeleženih ostalih sto in stotisoč ali milijino strel. Eksperimentalno dokazati učinkovitost sistema je še težje kot, dokazati njegovo natančnost. V zadnjem času, nekateri raziskovalci v ZDA sicer poskušajo z video kamerami snemati strele in jih primerjati z zabeleženimi strelami s pomočjo sistema, vendar je zorni kot kamere omejen in običajno v času nevihte vidljivost ni zelo velika. 5.1 Točnost sistema SCALAR V zadnjih 5-ih letih je bilo veliko narejenega na področju razvoja modela napake pri določanju lokacije. V ta namen je podjetje Global Atmospherics Inc. razvilo tako imenovani model natančnosti lokacije z elipso. Slika 6.19 prikazuje dvodimenzionalno normalno Gaussovo porazdelitev verjetnosti lokacije udara, iz katere je dejansko izpeljan model napake z elipso. Model temelji na predpostavki, da so naključne napake pri detekciji kota in časa za določeno strelo pri posameznih senzorjih med seboj nekorelirane in se podrejajo Gaussovi normalni verjetnostni porazdelitvi. Čeprav ta predpostavka zmeraj in v celoti ne drži, so analize pokazale, da se napake lokacij strel, ki jih je detektiralo več senzorjev, dejansko podrejajo normalni verjetnostni porazdelitvi. Izračunana lokacije strele odgovarja vrhu dvodimenzionalne ogrinjače in je seveda od vseh možnih lokacij najmanj verjetna. Praktično si lahko predstavljamo verjetnost kot rezultat ploskovnega integrala po obodu elipse. Dokler je lokacija omejena samo na točko pomeni, da je verjetnost udara prav v to diskretno točko enaka 0. Če se spuščamo navzdol po Z osi, se presek med horizontalno ravnino in ogrinjačo veča. Ko doseže verjetnost 0.5, govorimo o elipsi napake pri 50% (slika 6.19). 22

22 izračunana lokacija strele p 0.5 manjša polos elipse področje verjetnosti večja polos elipse p > 0.5 Slika Gaussova ogrinjača za določitev velikosti področja lokacije kot funkcija verjetnosti Prav to elipsasto področje napake, ki je določeno s 50% verjetnostjo, da se strela nahaja znotraj področja, omejenega z elipso, je pomemben parameter pri oceni izpada točkastih ali linijskih struktur. Program za procesiranje surovih podatkov LP2000 kot končni rezultat lokacije strele podaja naslednje parametre elipse: 1. večjo polos v km (a), 2. manjšo polos v km (b) in 3. naklon elipse v kotnih stopinjah (α). Parametri elipse so odvisni od relativnega položaja izračunane lokacije glede na položaj senzorjev. Elipso konstruiramo s pomočjo podatkov o njenem naklonu in velikosti obeh polosi. Naklon je podan v stopinjah, polosi v km (slika 1.2). a meja področja s 50% verjetnostjo α b Slika Parametri pri konstrukciji elipse napake. Za ilustracijo podajamo ocenjeno točnost detekcij (slika 6.21) izračunano leta 1999 pred vključitvijo v sistem EUCLID. Slika Ocenjena točnost detekcij za področje Slovenije pred priključitvijo v sistem EUCLID v km 23

23 5.2 Učinkovitost sistema ALDIS ocenjuje, da je učinkovitost detektiranja sistema za strele z amplitudami večjimi od 5 ka okrog 92% (za ilustracijo padanja učinkovitosti izven sistema glej sliko 6.22 iz leta 1999). Glavno vprašanje je torej, kolikšen je delež strel z amplitudo manjšo od 5 ka Slika Ocenjena učinkovitost detekcij za področje Slovenije pred priključitvijo v sistem EUCLID v % Glede na verjetnostno porazdelitev, prikazano na sliki 6.23, ta znaša nekaj %. Tako lahko z gotovostjo rečemo, da je celotna učinkovitost sistema za detekcijo strel nad 90%. Kumulativna verjetnostna porazdelitev amplitud atmosferskih razelektritev na odseku AC Blagovica - Vransko 100,00% 95,00% 90,00% 85,00% 80,00% Kumulativna verjetnost 75,00% 70,00% 65,00% 60,00% 55,00% 50,00% 45,00% 40,00% 35,00% 30,00% 25,00% 20,00% 15,00% 10,00% 5,00% 0,00% Amplituda [ka] Slika Verjetnostna porazdelitev amplitud strel za celotno področje Slovenije Od kar je Slovenija povezana v mednarodno omrežje za detekcijo strel EUCLID, se je učinkovitost detekcij še povečala. 24

24 5.3 Nastanek in vrste strel Pogoji za nastanek strele Poenostavljeno lahko rečemo, da morajo biti za nastanek strele izpolnjeni trije pogoji: vlaga, kondenzacijska jedra in toplota. Zaradi termičnega strujanja vlažnega zraka se v tipičnem nevihtnem oblaku začnejo pozitivno nabiti delci kopičiti v zgornjem delu, negativni pa ostajajo v spodnjem delu oblaka. Po ocenah raziskovalcev strel je z vsako strelo povezanih m3 padavin. Navedene vrednosti lahko služijo za grobo oceno količin padavin na podlagi števila zaznanih strel C -10 0C 0 0C gibanje zraka Slika Običajna razporeditev naboja v nevihtnem oblaku Večina strel nastane znotraj oblaka in le majhno število se jih usmeri proti zemlji. Mnogo strel proti zemlji se tudi ne konča, ker niso izpolnjeni vsi potrebni pogoji za sklenitev prevodne poti Nastanek strele Zdržna električna jakost zraka, premešanega z vodnimi kapljicami, znaša približno 10 kv/cm (za primerjavo, ta znaša v suhem znaku 30 kv/cm). Nad to kritično vrednostjo pride do ionizacije zraka. Ker je tudi električno polje znotraj oblaka večinoma močnejše kot pri zemlji, začne strela običajno nastajati v zraku. V določenih pogojih se zaradi viskoe električne poljske jakosti iz strimerja oblikuje tako imenovani lider. Ta se iz spodnjega dela oblaka, ki ima presežek negativnega naboja, skokovito širi proti zemlji. Na svoji poti ionizira zrak in ustvarja negativno nabit kanal. Dolžina skoka liderja je nekako v razponu od 5 do 50 m. Hitrost potovanja liderja ni vselej enaka in je mnogo manjša od svetlobne hitrosti. Običajno jo ocenimo 0,1 % svetlobne hitrosti. V kanalu liderja teče električni tok, ki je relativno majhne jakosti in znaša približno 20 ma, kar je posledica velike upornosti kanala 1,45 MΩ. Ob tem nastane običajno več liderjev, ki skupaj z glavnim liderjem oblikujejo razvejano strukturo kanalov. Medtem ko se lider približuje tlom, električno polje narašča, dokler ne pride do preskoka. S preskusi je bila kot zdržna električna poljska jakost zraka v the pogojih ugotovljena vrednost E = 5 kv/cm. Udarno razdaljo preskoka izračunamo, če poznamo potencial liderja npr. V = 50 MV (s = V/E = 100 m). Izkaže se, da je dejanska udarna razdalja občutno daljša od izračunane po zgornjih predpostavkah. Potek nastanka strele je prikazan na sliki

25 začetek negativnega liderja navzdol združitev liderja in povratni udar nastanek povezovalnega liderja oblak začetek nastajanja povratnega udara zemlja Slika Potek nastanka strele (širjenja liderja in povratni udar) Ko se lider približa tlom, se začne z zemlje v nasprotni smeri dvigovati povezovalni lider. Ko se osnovni lider v tako imenovani točki združevanja dotakne enega od njih, pride do povratnega udara. Tok v kanalu tako hitro naraste na vrednost mnogo ka, običajno od 1 do 200 ka. Temperatura znotraj kanala znaša nekaj 1000 K in segreti zrak zaradi hitrega širjenja povzroči zvočni val, ki ga slišimo kot grom. Padec napetosti v kanalu je približno 60 V/cm. Hitrost širjenja povratnega udara je blizu 1/10 svetlobne hitrosti. Čas trajanja velikega toka je nekako med 200 in 500 µs, nato pade na neko nizko vrednost (npr. 1 ka) za tem pa nekaj časa (ms) pada mnogo počasneje. Ob tem so proti osrednji točki razelektrenja usmerjeni tokovi iz ostalih oziroma obrobnih delov naelektrenega dela oblaka. Medtem pride v delu oblaka, kjer je strela začela, zaradi izmenjave nabojev do povečanja potencialnih razlik do ostalih področij s presežkom negativnega naboja. To večkrat povzroči razelektritve med sosednjim področjem znotraj oblaka in razbremenjenim osnovnim področjem. Tako se med področjema oblikuje novi lider, ki na poti proti zemlji najprej naleti na še vroč in ioniziran zrak v kanalu. Hitrost tega liderja je za razred velikosti večja od prvega. Ko se dotakne zemlje (tokrat ni povezovalnega liderja), steče tok povratnega udara(ponovni povratni kanal). To dogajanje se lahko večkrat ponovi. Ta in vsi naslednji udari imajo bolj pravilno obliko od prvega. Čas trajanja čela je večinoma od 0,5 do 1 µ s, upadanje toka pa je bolj ali manj eksponencialne oblike. Bolj ustrezno kot pri prvem je mogoče tok naslednjih udarov obravnavati kot potujoče valove vzdolž kanala strele. Opazovanja so pokazala, da je običajno tok prvega udara največji. V nekaterih primerih pa se največji tok pojavi pri drugem udaru, lahko pa tudi po katerem od naslednjih Vrste strel Strele delimo po različnih merilih. Najprej jih razdelimo po lokaciji: strele znotraj oblaka, strele med oblaki in strele med oblakom in zemljo. Strele med oblakom in zemljo naprej razdelimo na pozitivne in negativne. Negativne so tiste, ki ob razelektritvi odvedejo iz oblaka negativni naboj. Teh je približno 90 % vseh strel med oblakom in zemljo. Strele med oblakom in zemljo lahko razdelimo na padajoče in dvigajoče. 26

26 strele znotraj oblaka (ne povzročajo strele med zemljo in oblakom vse vrste strel (povzročajo visoke prenapetosti) velikih prenapetosti) strele proti zemlji strele proti oblaku (večina strel) (samo zelo visoki obkjekti) L negativne negativne tip 1 tip 2 I 90 % I v L v pozitivne pozitivne tip 3 tip 4 10 % v I v I Slika Različne vrste strel Posebnost strel je v tem, da so izjemno nepredvidljive. Njihovo pojavljanje na določeni mikrolokaciji je praktično izjemno težko napovedati. Vse ocene podajajo le verjetnost, da se bodo na določenem območju pojavile strele. 5.4 Namestitev JAVA 2 Plug-in Kot že omenjeno dobimo Java 2 Plug-in na spletnih straneh Izberemo opcijo Popular downloads / J2SE SDK. 27

27 Slika Domača stran Sledi izbira J2SE 1.4.2_05 JRE (Java Runtime Environment). 28

28 Slika Podstran za J2SE Nato sprejmemo licenčne pogoje proizvajalca z izbiro radio gumba»accept«. 29

29 Slika Potrditev soglasja z uporabniško licenco Sledi izbor načina namestitve. Imamo dve možnosti:»offline Installation«ali»Windows Installation«. Predlagamo izbiro»offline Installation«saj ta omogoča ponovno namestitev z isto datoteko na drugem računalniku. 30

30 Slika Stran z možnostjo izbora on-line ali off-line načina namestitve Datoteko z Java _05 shranimo na disk računalnika in jo namestitimo v»typical«načinu. S tem je namestitev končana. 31