Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov

Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov Priročnik za terensko snemanje podatkov UREDNIK Marko KOVAČ TEHNIČNI UREDNIK Jure ŽLOGAR

Studia Forestalia Slovenica 140 ISSN zbirke 0353-6025 Uredniški svet založbe: doc. dr. Tom Levanič, predsednik / dr. Andreja Ferreira, dr. Barbara Piškur, prof. dr. Dušan Jurc, dr. Gregor Božič, prof. dr. Hojka Kraigher, doc. dr. Jožica Gričar, dr. Lado Kutnar, dr. Marko Kovač, doc. dr. Matjaž Čater, dr. Miran Čas, dr. Mitja Ferlan, dr. Nike Kranjc, dr. Nikica Ogris, dr. Primož Simončič, mag. Robert Robek, dr. Tine Grebenc, dr. Urša Vilhar Tehnični urednik založbe: Tina Drolc Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov priročnik za terensko snemanje podatkov Vsebina in avtorji poglavij: I. GOZDNA INVENTURA (Marko KOVAČ, Mitja SKUDNIK, Anže JAPELJ, Špela PLANINŠEK, Saša VOCHL) II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV (Franc BATIČ, Damijana KASTELEC) III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA (Dušan JURC, Maja JURC) IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL (Primož SIMONČIČ, Milan KOBAL) V. LITERATURA Izdal in založil: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, 2014 Predstavnik izdajatelja: dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije Urednik strokovne monografije: Marko Kovač Tehnični urednik: Jure Žlogar Oblikovanje naslovnice: Jagoda Jejčič, dipl.oblikovalka vizualnih komunikacij Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Ljubljana; 100 izvodov Sofinanciranje: Publikacija je bila financirana iz programa Javne gozdarske službe na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in projekta EUFORINNO, European Forest Research and Innovation, 7 th FP EU Capacities Programme RegPot No. 315982.

PREDGOVOR Slovenska gozdarska stroka se povezav med gozdom in m zaveda e dolgo, zato v prid optimalnemu razvoju in ohranjanju gozdov pri gospodarjenju z njimi Najstarejše med njimi, n, je bilo v preteklosti pomembno predvsem zaradi nadzora, danes pa pomaga predvsem pri krepitvi gozdov Drugo je o sonaravnega gojenja gozdov, ki stremi k naravna obnova gozdnih sestojev, vzgoja sestojev z drevesnimi vrstami in zgradbami) Zadnje v vrsti je e rabe gozdov, katerega namen je zagotavljanje ih ekosistemskih storitev kot so ovega pred naravnimi po plazovi, hudourniki), ohranjanje naravnih virov ohranjanje habitatov rastlinskih in skih vrst, rekreacije, Gospodarjenje, ki zasleduje raznovrstnih ciljev hkrati, seveda ne more brez kakovostnih informacij Zaradi kredibilnosti ocen se te ponavadi pridobivajo i monitoring Slovenski "Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov", vsebina je prikazana tako eden izmed številnih v svetu; z metodo z vsebinskega pa poskuša zaobjeti vsa danes znana pomembna nacionalna in mednarodna a in dokumente kot so npr: - Zakon o gozdovih, - Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, - Pravilnik o varstvu gozdov, -, - Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, - a konvencija, - prej Ministrska konferenca o var - - Globalne - Konvencija o, - UVOD S prenovljenim p za terenski popis podatkov, za katerega si avtorji razumljiv tudi negozdarskim strokovnjakom, prispevati k dvigu ravni znanja pri inventarizaciji gozdnega in posredno negozdnega prostora in k dvigu kakovosti prostorskih ne p p s strani drugih uporabnikov uporabljal z enako mero intenzivnosti kot pri inventarizaciji gozdov, upamo pa, da bo uporabnikom pri njihovih morebitnih inventarizacijah gozdov in krajine, da jim bo kot zgled pri razvoju novih kazalcev) in da se bodo z njegovo rabo monitoringa, kot so objektivnost, ponovljivost in primerljivost merskih in ocenjevanih znakov prostoru, stroškovna sprejemljivost in zadostna informacijska ost znakov, korektna zasnova inventure nja zanesljivih ocen parametrov znakov in korektna interpretacija rezultatov Za vse soavtorje, Mar V i, januar 201 3

VSEBINA I. GOZDNA INVENTURA....................................... 7 Marko KOVAČ, Mitja SKUDNIK, Anže JAPELJ, Špela PLANINŠEK, Saša VOCHL II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV...............................113 Franc BATIČ, Damijana KASTELEC III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA..............143 Dušan JURC, Maja JURC IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL.............................179 Primož SIMONČIČ, Milan KOBAL V. LITERATURA.............................................225 KAZALO

I. GOZDNA INVENTURA, I. GOZDNA INVENTURA 7

1. SPLOŠNO O GOZDNI INVENTURI OZ. MONITORINGU GOZDOV IN GOZDNIH EKOSISTEMOV 1.1 Razvoj I. GOZDNA INVENTURA Pod pojmom gozdna inventura se danes razume zbiranje podatkov o gozdnih sestojih in z objektivnimi Skupaj z drugimi viri so tako pridobljeni podatki neobhodni za celostno poznavanje njihovih stanj in razvojnih dinamik ter za pridobivanje ocen parametrov snemanih V preteklosti so se v Sloveniji podatki o gozdnih sestojih za raven zbirali s povzemanjem in z Z vidika stroškov je bil sicer ugoden, imel pa je številne pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila kakovost rezultatov Slovensko gozdarstvo je metodološko korektno v sredini 80-ih let, in sicer v primeru popisa zdravstvenega stanja gozdov, ki je potekal v okviru programa Zaradi potreb po ocenah parametrov poleg podatkov zdravstvenega stanja dreves takrat pridobivali tudi podatki o o gozdnih sestojih, o dendrometrijskih znakih Ne glede na razmeroma zgodnje inventarizacije so pravne podlage zanje prišle precej pozno; prvo zakonsko podlago za onitoring gozdov in gozdnih ekosistemov) ele prinesel Pravilnik o v ) danes uporablja v Sloveniji, so: popis trakta z dvo- rensko ekipo v enem dnevu, dopolnitve se je razvijala skladno z razvojem potreb in z razvojem tehnik Zelo 8

Inventurni tip in v Z vidika delitve inventurnih sistemov se cluster sampling) Na nacionalni ravni zagotavlja in prostorsko opredeljene podatke z znano o zanesljivost Sam terenski popis se izvaja na traktih, katerih lokacije a a a z gostoto x m; kot razkriva slika 1, so ti po gozdovih i ne glede na enem ali letnih obdobjih I. GOZDNA INVENTURA x talnih v ih ploskev na traktih nastanka do danes zaradi zasnove trakta, ploskve s po 6 drevesi) primeren predvsem za spremljanje zdravstvenega stanja gozdov, je od 2000 odmerjeno površino, primeren za spremljanje prav vseh procesov v gozdu osnovne lastnosti obeh tipov ploskev pa so navedene v spodnjem okvirju) e se vsekakor razvoj sestojev, razvoj in stanje biotske pestrosti, razvoj in stanje ekosistemskih storitev Dejansko razporeditev štirih ploskev s po 6 drevesi odmerjeno površin lika 2 pade v gozd, 9

s 16 km 2 gozdne površine km km = 16 km 2 ) I. GOZDNA INVENTURA je tip m da imajo spremenljivo površino, saj njihove polmere ajo od ) merska 1 drev Dobri lastnosti te metode sta predvsem stalnost števila drevja, ki je osnova za e slabosti pa so spremenljive površine, neenaka verjetnost izbora dreves v vzorec in pristranost ocen aljevanju KPP) ima stalno površino na horizontalni ravnini 2 osti da ploskev sestavlja podploskev, ki imajo s kakovostjo podatkov potrebuje število drevja v mladju), število dreves, debelih cm) pa praviloma V nasprotju s ploskvami s stalnim številom drevja ploskve z odmerjeno površino izpolnjujejo, nepristranost cenilk rimer, 1 2 1 Mersko drevo je tisto, ki zadovolji določena merila in je zaradi tega popisano. Merila, ki se uporabljajo v MGEE, so podrobno pojasnjena v nadaljevanju, običajno je to premer debla na višini 1,3 m, t. i. prsni premer. 2 Ploskve s stalno površino imajo v horizontalni ravnini vedno isto površino, če pa je teren nagnjen, je treba opraviti popravek radijev podploskev in jih povečati. Tako zagotovimo, da je horizontalna projekcija površine vedno enaka, ne glede na teren. Podrobna pojasnila so podana v nadaljevanju. 10

Slika 3 Podrobna shema s ploskev sestavljajo štiri podploskve z mi radij Na vsaki izmed njih s ki so podrobneje pojasnjeni V preglednici 1 je prikazano, kako so mejni premeri uporabljeni v primeru snemanja je prikazano, s 10 cm, je treba mejne premere razumeti pri snemanju posamezni I. GOZDNA INVENTURA KPP1 KPP3 Radij ploskve [m] 7,98 Površina ploskve [ar] 2,0 6,0 20,0 kamnitost, skalovitost, nagib razvojna faza, mešanost, skle če živo drevje 0 cm < D < 10 cm višinskih razredih odmrlo D odmrlo D Panj, štor Kos drevesa D obseg D obseg D cm D Opombe: D 1,3 premer drevesa na prsni višini oz. višini 1,3 m od tal; D premer kosa; H višina; L dolžina 11

Mejna vrednost za popis stoječega živega drevesa je podana bodisi v obliki prsnega obsega bodisi v obliki prsnega premera. V zadnjem času se pri popisu drevja (obseg1,3 31 cm) meri obseg debla in je kot mejna vrednost uporabljen obseg. Razlog za tako meritev je manjša napaka meritve zaradi morebitnih»nepravilnih«oblik prečnega preseka debla (npr. elipsoidnega preseka, izrazitega reakcijskega lesa na deblu). I. GOZDNA INVENTURA Poleg obsegov se v praksi še vedno uporabljajo tudi premeri. Premeru 10 cm enakovreden je npr. obseg 31 cm, premeru 30 cm pa obseg 94 cm. Pri popisu odmrle drevesne biomase se uporablja meritev premera, saj je meritev tega znaka dovolj natančna za pridobitev zanesljive ocene količine odmrle biomase. V nekaterih primerih se kot mejne vrednosti uporabljajo tudi mejne višine. Obsege se meri z merskim trakom, ki ima na eni strani centimetrsko lestvico in se iz nje odčita obseg, na drugi strani pa je lestvica, ki kaže preračun v premer. Za neposredno merjenje premera se uporablja gozdarska premerka, za merjenje dolžin pa merski trak. Višine se običajno merijo z višinomeri; v zadnjem času se pogosto uporabljajo elektronski, ki delujejo s pomočjo laserskega ali ultrazvočnega signala (vsa terenska oprema je predstavljena v Prilogi 6). - 1 12 3 Drevesa skušajo zaradi delovanja vetra, nagiba rastišča ali premikov tal»popraviti«svojo lego s tvorbo reakcijskega lesa. Pri iglavcih nastaja na spodnji strani vej in debla, imenujemo ga kompresijski les. Pri listavcih pa na zgornji strani vej in debla, imenujemo ga tenzijski les.

2. 2.1 DELOVNE FAZE Pravilna izvedba terenske gozdne inventure obsega naslednje korake: obsega pripravo popisnih listov za e in popisane trakte, seznam za eventualne nove trakte in za eventualno opustitev le-, ogozditve prej zaradi trajne s, kot so aktualni digitalni ortofoto posnetki ), seveda na terenskih ogledih Zaradi popravljanja eventualnih napak in zaradi stalnosti nekaterih znakov obrazci vsebujejo vrednosti številka drevesa, stari obseg, stara osutost, razvojna faza itn ) Pomembno je, da se uvajalnega na terenu, ki sodelujejo v inventuri e ekip na terenu pod nadzorstvom inštruktorjev je potrebno s tega uvajanja sta zagotovitev pravilnega izvajanja meritvenih postopkov in inventurnih I. GOZDNA INVENTURA o o popisa sta pogoja za enotno osebe tudi obravnava nerešenih posredovanje enotnih navodil glede, je znakov, Meritve in ocena znakov, vezanih na drevesa na KPP Meritve in ocena znakov, vezanih na odmrlo drevesno biomaso na KPP Posebne meritve in popisi, kot so: popis talne vegetacije, popis in odvzem materiala za kemijsko analizo tal in humusa, popis zdravstvenega stanja dreves na KPP in preostalih ploskvah, P Preveri se najmanj % traktov, ki so lahko izbrani na kateri Kontrolne ploskve se, zahtevo, da mora biti preverjen vsaj en trakt vsake m kontrolnih meritev je treba za vsak znak 13

2.2 SEZNAM ZNAKOV, VEZANIH NA PLOSKEV KPP I. GOZDNA INVENTURA znaka 1 2 Ime znaka Postopek: vpis imena in priimka popisovalcev s tiskan Cilj: preverjanje doslednosti popisovalca t Postopek: v Cilj: izra znakov glede na obdobje popisa in zagotavljanje izvedbe v Definicija: as delovnega dne se deli na: 1 trakt hoje od avta do trenutka, ko se prepozna ploskev; 2 ah kazalcev na ploskvi in v njeni okolici ter priprava na odhod proti avtomobilu; do avtomobila; Postopek: d azec se vpiše absolutnega trajanja delovne faze 1 prihoda na trakt od avtomobila 2 na traktu odhoda od trakta proti avtu - odmora minut) Cilj: Definicija: vidljivost je normalna je drevesne krošnje dobro videti in je aradi megle, Koda: 1 normalna 2 poslabšana 14

znaka znaka 6 Ime znaka Postopek: vidljivosti glede na trenutne vremenske razmere in izbira ustrezne kode se Cilj: oznavanje vremenskih Znaki, vezani na popisno ploskev Ime znaka Postopek: v Cilj: identifikacija trakta Postopek: v Cilj: i I. GOZDNA INVENTURA 7 8 9 Postopek: vnos celih kilometrskih koordinat s karte brez oznake Cilj: prostorska Postopek: vpis koordinat z GPS naprave brez oznake geogra Popisna površina: t trakta Cilj: prostorska Definicija: lastništvo je pravno priznana pravica do Koda: 1 2 zasebno neznano lokalne skupnosti 15

I. GOZDNA INVENTURA znaka 9 10 11 Ime znaka Postopek: pregled lastništva v podatkovni zbirki Zavoda za gozdove Slovenije in Popisna površina: t Cilj: spremljanje lastniške strukture gozdov Postopek: v Vir podatkov: podatkovna zbirka Zavoda za gozdove Popisna površina: t, Cilj: Identifikacija in stratifikacija trak Definicija: Koda: 1 ravnina 2 vrh hriba, greben dno kotanje 6 7 jarek Postopek: d anje na terenu in izbira ustrezne kode Popisna površina: Cilj: o 16

12 Ime znaka D Definicija: ekspozicija je k Postopek: v busoli na terena), za k bo stran KPP Popisna površina: KPP Cilj: o Definicija:, na kateri so se ra Koda: 1 karbonatna 2 nekarbonatna mešana Postopek: vzorca kamnine Intenzivno šumenje in penjenje sta znaka za karbonatno in manj intenzivno za Popisna površina: KPP Cilj: I. GOZDNA INVENTURA Definicija:, ki ga zavzemajo skale Koda: 1 brez skal 2 sk % majhna skalovitost; P sk = 6 % srednja skalovitost; P sk = 26 % velika skalovitost; P sk % 6 izjemna skalovitost; P sk % Postopek: ocena de, prisotnih na ploskvi, in izbira ustrezne kode Popisna površina: KPP 17

Ime znaka Definicija: kamnitost Kamen je prosto kos kamnine I. GOZDNA INVENTURA 16 Koda: 1 brez kamnov 2 ka % majhna kamnitost; P ka = 6 % srednja kamnitost; P ka = 26 % velika kamnitost; P ka % 6 izjemna kamnitost; P ka % Postopek:, prisotnega na ploskvi, Popisna površina: KPP Definicija: nagib je k Postopek: nagib v smeri padnice terena KPP se izmeri s padomerom Popisna površina: KPP Cilj: o radijev 18

17 Ime znaka Definicija: r Radiji ploskve se 1 4 Postopek: KPP na centimeter V primeru, da je teren : Popisna površina: KPP Cilj: zagotavljanje vedno enake horizontirane površine I. GOZDNA INVENTURA 18 Definicija: rob je d Postopek:, ki 100 %) na 10 % nata, se zapiše Gozdna vlaka je del je torej treba upoštevati, gozdni rob ali cesta seka, se bo ustrezno zma s V primeru, da cesta seka ploskev KPP2, je treba ustrezno zmanjšati e vseh treh plosk primer desno predstavlja pri ploskvi KPP2 0, Popisna površina: KPP Cilj: i dejanske površine ploskve v gozdu 19

Ime znaka 18 I. GOZDNA INVENTURA 19 ra Definicija: razdalja do roba je razdalja od s Postopek: i d, se v obrazec zapiše pravilnejšo oceno površine se izmeri razdalja ozda z drugo rabo tal glej primer spodaj V primeru, da cesta ali rob gozda ne v ravni liniji, ampak zaviti, se oceni najkrajša razdalja od sre Popisna površina: KPP Cilj: površine ploskve v gozdu 20

20 21 Ime znaka Definicija: zgradba sestoja je oblika vertikalne slojevitosti sestoja Koda: 1 prebiralna 2 prebiranje v drobnoposestniških gozdovih); neopredeljeno enomerna enodobna) visoki gozd malopovršinska raznomerna raznodobna) velikopovršinska razno 6 dvoslojna 7 8 prib Postopek: ine, ki jo Za panjevec se upoštevajo tudi znaki Izbira ustrezne kode Popisna površina: KPP Cilj: opis zgradbe Postopek: ustrezno kodo g ali iz podatkovne zbirke Zavoda za gozdove Slovenije na podlagi fitocenološke karte ali neposredno na terenu površinsko Popisna površina: KPP Cilj: o I. GOZDNA INVENTURA 21

22 Ime znaka Definicija: o obdobje sestoja, opredeljeno s m I. GOZDNA INVENTURA Koda: 1 < 10 cm 2 dom dom 6 dom cm 7 neopredeljena; vsi premeri Postopek: e razvojne faze primeru prevlade mlajših razvojnih faz mladovje ali drogovnjak) a na podlagi površine, ki jo faza a na osnovi prisotnosti tvorijo streho se V primeru dvoslojnega sestoja se ocena nanaša na drevje zgornjega sloja Izbira Popisna površina: KPP Cilj: izdelava sestojne karte, opredelitev Definicija: starost sestoja je srednja starost sestoja in je opredeljena na podlagi meritev Koda: 1 20 let 2 21 60 61 80 81 100 6 101 120 7 >120 8 neopredeljena) 22

Ime znaka Postopek: Srednja 1) s štetjem letnic na panjih na ploskvi ali v 2) s štetjem letnic na izvrtkih dreves na ploskvi, ospodarskih V primerih, ko zgoraj omenjene informacije niso na voljo, se starost oceni oceni se število let, ki jih je drevo potrebovalo, da je zraslo do sedanjega prsnega premera krat ocenjuje gospodarska starost, ki se ji prištejejo leta Pod pojmom gospodarska starost se razume število let, ki bi jih drevo normalno potrebovalo, da bi ano višino Popisna površina: KPP Cilj: opis sestoja, poznavanje zgodovine sestoja, stratifikacija podatkov Definicija: Koda: 1 iglavci; P igl > 2 igl igl listavci; P igl I. GOZDNA INVENTURA Postopek: - Izbira ustr Popisna površina: KPP Cilj: ocena pestrosti, ocena stabilnosti sestojev, stratifikacija podatkov 23

Ime znaka Definicija: oblika mešanosti sestoja vcev in listavcev v I. GOZDNA INVENTURA Koda: 1 p : v sestoju se posamezno ; 2 šopasta: do dreves iste skupine ; skupinska: tvori najmanj 16 dreves iste skupine; velikopovršinsko enaka: le Postopek: ocena e oblike mešanosti glede na prostorsko razmestitev Popisna površina: KPP Cilj: ocena pestrosti sestoja 26 Definicija: sklep sestoja sklenjenost krošenj v sestojni streh opomenka za sklep popisno Koda: 1 tesen: krošnje segajo ena v drugo; 2 normalen: ; rahel: niti v sestojno streho; vrzelast: ; pretrgan: meja za pretrgan sklep je 20 % zastrte površine) Postopek: ocena ega sklepa Cilj: ocena pestrosti, ocena stabilnosti sestojev 24

26 Ime znaka Popisna površina: KPP 27 Cilj: s izdelava sestojne karte, spremljanje gospodarjenja s sestojem Definicija: sestoj v obnovi je presvetljen sestoj v razvojni fazi debeljaka, izjemoma tudi drogovnjaka Koda: 1 sestoj ni v obnovi 2 sestoj je v obnovi Postopek: opredelitev, ali je sestoj v obnovi ali ne, na podlagi zrahljanega sloja krošenj Popisna površina: KPP I. GOZDNA INVENTURA 28 Cilj: spremljanje intenzitete in uspešnosti Stratifi Definicija: nastanek sestoja Koda: 1 naraven ali vegetativno obnovo); 2 n : sestoj je nastal z naravnim pomlajevanjem, v katerega je dopolniti ; antropogen ukrepanjem ; neznan: 25

Ime znaka I. GOZDNA INVENTURA 28 29 Postopek: z nujno poznavanje preteklega gospodarj ocena nastanka sestoja nanaša na prisotno mladje, ki bo nadomestilo preostanek sedanjega Popisna površina: KPP Cilj: poznavanje nastanka in zgodovine sestoja, Definicija: tarife so šablonske tablice za ugotavljanje Koda: tarife) P; tarife od 1 20 60 Postopek: i popisanih traktih, v vsakem primeru pa pri novem popisu Vir podatkov so Zavoda za gozdove Slovenije Popisna površina Cilj: o Definicija: Koda: 1 Gozdna površina, ohranjajo naravno drevesno sestavo, naravno o odmrlega lesa, naravno starostno strukturo in naravno obnovo velika gozdna površina, ki do sedaj ponovno vzpostavili naravna drevesna sestava in podobni procesi pragozdni ostanki, varovalni gozdovi, 2 Sonaravno gospodarjen gozd Gozdna površina, s katero se gospodari trajnostno in se za njen razvoj uporabljajo naravne sil 26

Ime znaka Gozd z izmenjano drevesno sestavo Gozdna površina, na kateri je naravna drevesna sestava izmenjana uja neustrezna drevesna vrsta Postopek: oceni se sestoja, kot so: ohranjenost drevesne sestave, prisotnost Popisna površina: KPP Cilj: poznavanje spremenjenosti gozdov, stratifikacija podatkov Definicija: tip gozda jo upne površine, zastrte s strani posamezne Koda: 1 h 2 gozdovi bukve in, od tega hrasta > 26 % in in bukve > 26 % in b d g, od tega jelke > 26 % in bukve > 26 % in 6 g, od tega smreke > 26 % in e > 26 % in 7 jelovi gozdovi 8 smrekovi gozdovi 9 borovi gozdovi 10 rušje 11 d 10 in je iglavcev 12 d I. GOZDNA INVENTURA Postopek: ocena Popisna površina: KPP Cilj: poznavanje pestrosti gozdnih tipov 27

Ime znaka Definicija: homogenost je raznolikost Koda: 1 nem tipu 2 sestojnih tipov I. GOZDNA INVENTURA Postopek: Popisna površina: KPP Cilj: p Definicija: ivanja lesnih sortimentov Koda: 1 2 ) gospodarjeno: gospodarski gozd, kjer se trenutno ne gospodari ni vidnih e gospodarjeno: gospodarski gozd, kjer se gospodari vidni znaki e Postopek: Popisna površina: KPP Cilj: poznavanje intenzitete gospodarjenja, stratifikacija podatkov Definicija: Koda: 1 2 varovalni gozdovi neznano 28

Ime znaka Ime znaka Znaki, vezani na drevje Postopek: podatkovne zbirke Popisna površina: KPP in njena širša Cilj: Poznavanje obsega omejitev pri gospodarjenju, stratifikacija podatkov Postopek: v zaporedno številko in se ga vpiše v spodnji prazni del obrazca Popisna površina: d Cilj: p Postopek: vpis trimestne Seznam drevesnih vrst V primeru, da drevesne vrste ni v osnovnem seznamu drevesnih vrst, se vpiše kodo drevesne vrste, se ko se tudi v opombah, kamor se se le Popisna površina: d Cilj: l, I. GOZDNA INVENTURA Definicija: azimut je kot med nebesnim severom in nebesno lego opazovanega Postopek: v azimuta za posamezno drevo na ploskvi z busolo Izm rob drevesa, agnetne deklinacije se ne Popisna površina: d Cilj: 29

Ime znaka Def I. GOZDNA INVENTURA Definicija: distanca je oddaljenost sredine opazovanega debla od Postopek: v ih, razdalje se upošteva korekcijske faktorje radijev ploskev zaradi nagiba 1) Razdalja se meri vzporedno Popisna površina: d Cilj: 30

Ime znaka Slika 5: Prikaz Definicija: s, izmerjen v prejšnjem Postopek: preveri se stari obseg n ilj: preverjanje meritev in popravki morebitnih napak I. GOZDNA INVENTURA Definicija: novi obseg debla v pr al) je obseg, merjen v novem popisu Postopek: meritev obsega debla s sekaškim metrom ali z merskim trakom se izvaja na Predlaga se uporaba -meter), kjer sta prisotni obe lestvici meritev Na KPP e z obsegom na KPP om Pri merjenju obsega se pazi na naslednje: - novi obseg ne more biti manjši od starega, - se oceni, 31

Ime znaka : I. GOZDNA INVENTURA Popisna površina: d Cilj: i KPP 2: D 32

Ime znaka Definicija: Koda je šifra, ki opisuje stanje drevesa. Drevo je lahko živo, posekano ali odmrlo. Šifrant: 0 živo drevo 1 posekano drevo (viden panj) 2 odmrlo drevo 3 vraslo drevo (D1,3 10 cm) 4 prej pozabljeno drevo 9 popravljen stari obseg 11 drevo je bilo pri prejšnjem popisu na ploskvi, sedaj pa ne raste več, vendar ni posekano leži na tleh (naravno padlo, vetrolom, snegolom itd.) 13 drevo na novo vzpostavljeni KPP 15 preraslo drevo (D1,3 30 cm; pri prejšnjem popisu ni bilo merjeno) 16 drevo je bilo pri prejšnjem popisu izmerjeno, sedaj ugotovimo, da ni izpolnjevalo mejnih vrednosti 17 drevesa, ki bi moralo biti na ploskvi, na terenu nismo našli I. GOZDNA INVENTURA Postopek: Glede na stanje drevesa izberemo ustrezno kodo. V primeru odmrlega drevesa se opiše tudi razkrojenost RAZ XX (glej poglavje Odmrla biomasa). * Za ohranitev povezave s prejšnjimi popisi so prikazane kode, ki so se uporabljale za ugotavljanje odnosa posameznega drevesa s predhodnim popisom. Informacije o prejšnjih popisih so integrirane v podatkovni bazi Gozdarskega inštituta Slovenije. Popisna površina: drevo na ploskvi. Cilj: ocena lesne zaloge, prirastka, mortalitete, poseka 33

Ime znaka Definicija: I. GOZDNA INVENTURA Koda: 1 n : sestojno streho 2 v : drevesa z dobro razvitimi krošnjami, ki tvorijo glavnino sestoja v vrhu sestojne strehe, s : drevesa z nekoliko slabše razvitimi krošnjami, ki tvorijo spodnji del sestojne strehe, p : drevesa z enostransko razvito krošnjo, ki konkurent odstranjen, imajo ta drevesa še, 5 podstojna drevesa: obvladana drevesa Definicija: višina je n in njegovim vrhom najvišjim poganjkom Postopek: vpis izmerjene višine dm Drevesu se izmeri višina, a Popisna površina: drevo na Cilj: preverjanje zanesljivosti tarif 34

Ime znaka Def Definicija: starost drevesa je število let, ki jih drevo potrebuje od vznika do vsakokratnega merjenja Postopek: v dreves s t dr, katerima je bila merjena tudi V primeru vrtanja se prešteje vse letnice do Popisna površina: drevo na ploskvi Cilj: opis sestoja, poznavanje zgodovine sestoja Definicija: d drevesa odlomljen, v primerjavi s podobnim nepoškodovanim drevesom obseg, drevesna Postopek: Popisna površina: drevo na ploskvi Cilj: ocena volumna I. GOZDNA INVENTURA Definicija: o zdravim iste drevesn Postopek: v najboljše vidljivosti krošnje, z oddaljenosti vsaj ene drevesne višine in okularno oceni osutost 6), se pod opombe vpišeta obe kodi za razkrojenost poglavje Popisna površina: d Cilj: o s 35

Ime znaka Definicija: I. GOZDNA INVENTURA Koda: 1 osutosti ni 2 notranja zunanja Postopek: Popisna površina: d Cilj: Definicija: porumenelost je pomanjkanje zelenega barvila v asimilacijskih organih kot Koda: 1 porumenelosti ni; <10 % 2 šibka; 11 srednja; 26 60 % Postopek: zbira ustrezne kode na podlag Popisna površina: d Cilj: p Definicija: tip porumenelosti je Koda: 1 porumenelosti ni; <10 % 2 notranja zunanja Postopek: izbira ustrezne Popisna površina: d Cilj: p 36

Ime znaka Definicija: suhe veje so odmrle Koda: 1 niso prisotne 2 suhe tanke vejice posamezne suhe glavne veje suhi deli krošnje suh vrh 6 7 8 odlomljen vrh Postopek: o suhih vej Popisna površina: drevo Cilj: p Znaki, vezani na tanko drevje I. GOZDNA INVENTURA Pri popisu tankega drevja se meri drevesa ter 1,3 m Podatke se vpisuje v popisni list» «Suhih dreves se Grmovnic, rešeljika in podobno) se oddaljena 10 m proti severu 6) radij glede na nagib terena se ploskve ne da postaviti na severu, ker na tem mestu ni gozda, se jo prestavi na jug e površine, pa na vzhod, z Slika 6 37

I. GOZDNA INVENTURA Ime znaka Postopek: vpis števila drevesnih vrst, ki so prisotne na ploskvi in se jih pri popisu dreves š Pri tem se upošteva drevesa do premera 10 cm ter višine Primer: na popisnem listu Drevje se jelka in na KPP1 izmeri še en jesen se opazi na KPP1 še klice mokovca in javorja V tem primeru se zapiše : Seznam Popisna površina: Cilj: ocen Postopek: d in vpis trimestne kode Vpišejo se drevesa, ki so enaka rimeru, da drevesne vrste ni v osnovnem seznamu drevesnih vrst, se vpiše kodo razliko, da se ko se kamor se napiše drevesno vrsto z njenim imenom Glej : Seznam drevesnih vrst Popisna površina: KPP KPP1: 0 < D < 10 cm Višina drevesa < Cilj: o Definicija: prsni premer drevesca je premer debla v prsni višini, izmerjen pravokotno na Postopek: s premerko se izmeri premere vendar le tistim s premerom v intervalu 0 < D < Popisna površina: KPP KPP1: 0 < D < 10 cm Cilj: ocena lesne zaloge dreves 38

Ime znaka Definicija: Postopek: intervalu 0 < D Popisna površina: Cilj: Definicija: število je število dreves enake DV, enakega D Postopek: štetje in zapis števila dreves z enakimi DV, D Popisna površina: Cilj: I. GOZDNA INVENTURA Slika 7: Merjenje premera in višine tankega drevja 39

Znaki, vezani na odmrlo lesno biomaso V ) štejemo drevje, štrclje, debla, veje, panje I. GOZDNA INVENTURA se meri ne glede na prisotnost skorje N se meri in evidentira sušice v sklopu, se razkrojenost pa se se L opis, kadar je njegov 1,3 12 Drevesu se izmeri samo prsni premer in v opombe se t celo drevo se lahko upošteva V nasprotnem primeru se meri kot i lesni kos 12 se e, 12 se upošteva le del kosa do se P 11 P popis 12 se upošteva, da: se pri in imajo, izmeri zgornjo in spodnjo višino panja se i pre se pri, kjer gledajo, izmeri in upošteva samo del Slika 8: Panji so pogost element odmrle lesne biomase 40

9: I. GOZDNA INVENTURA Slika 10: Izmera 41

kosa I. GOZDNA INVENTURA Debelejši del Slika 11 2 42

Ime znaka Definicija: tip odmrle lesne biomase razdelitev glede na lego, velikost in njene Koda: 1 je vsako odmrlo drevo, katerega kot med deblom in tlemi je manjši o sušica) 2 sušica ali podrtica vesa, ki preseg Postopek: za vsak kos odmrle lesne biomase se oceni tip in zapiše kodo, vendar s pomembno razliko, da se sušice z D = Drevesa, ki 2012), so evidentirana samo v popisnem listu Popisna površina: KPP Cilj: o le lesne biomase I. GOZDNA INVENTURA 43

I. GOZDNA INVENTURA Ime znaka r Postopek: vpis trimestne kode s seznama pa skupino drevesnih vrst, se zapiše kodo kodo Seznam Cilj: i omase, struktura odmrle lesene biomase Definicija: p Postopek: p ) izmeri s premerko na ocenjeni prsni višini ) in se ga na KPP 2: D Popisna površina: Cilj: o Definicija: pri panjih, štrcljih in kosih je: - : - štrcelj: premer na polovici višine štrclja - kos: Postopek: s premerko n Glej 12 panjev Popisna površina: 44

Ime znaka Definicija: pri panjih, štrcljih in kosih je: - : - štrcelj: premer na polovici višine štrclja - kos: Postopek: s p Glej S 12 panjev Popisna površina: Panje se meri samo na KPP2, je njihova višina vsaj se I. GOZDNA INVENTURA 45

Ime znaka I. GOZDNA INVENTURA kosa znotraj kroga KPP2 in d,, izpolnjuje minimalne pogoje preglednica 1) Na vsaj 10 cm in premer na debelejšem delu Cilj: o 60 Definicija: Postopek: pri o sredino Popisna Cilj: o 61 Definicija: Postopek: o 12 Pop Cilj: o 46

62 Ime znaka Definicija: razkrojenost je posledica razgradnje lesa zaradi delovanja fizikalnih in na podlagi in a trdega lesa Koda: Prisotnost skorje: 1 >90 % 2 90 61 % 60 1 % 1 >90 % popolnoma trdo 2 90 61 % 60 1 % popolnoma mehko Postopek: pri oceni prisotnosti skorje se se odpora na pritisk Zapiše se dvomestna koda predstavlja oceno površinske prisotnosti skorje, drugo število pa oceno teksture lesa, kjer se Popisna površina: l Cilj: o po tipih razkrojenosti I. GOZDNA INVENTURA 47

2.3 SEZNAM ZNAKOV, VEZANIH NA PLOSKEV M6 Znaki in njihov popis so enaki tistim, ki se jih popiše se navodil ne ponavlja, ampak opozarja le na Popisni znak I. GOZDNA INVENTURA STPLOSKVE zaporedna številka ploskve ZSD zaporedna številka drevesa DV drevesna vrsta AZM azimut V nasprotju s konvencionalno metodo stalnega števila drevja se vraslih dreves pri ocenjevanju zdravstvenega stanja gozdov v vzorec adaljuje se dreves) posekana in odmrla drevesa, in sicer s takimi, ki so a in katerih D se pripiše nove zaporedne številke v spodnjem delu V primeru, da je posekana celotna ploskev, se je DIST STARI OBSEG (D 1,3) obseg debla v prsni višini NOVI OBSEG (D 1,3) obseg debla v prsni višini KODA SOC STAROSUT ocena osutosti predhodnega popisa OSUT osutost Pri se drevesom iranje) se novemu drevesu pripiše Podatek 2000, ki pa TIPOSUT tip osutosti PORUM porumenelost TIPPORUM tip porumenelosti SHVEJE suhe veje 48

2.4 FUNKCIJE GOZDOV Kazalci so razdeljeni v dva sklopa glede na površino, na kateri se popisujejo: Znaki, R = m; površina 20 arov); Znaki, vezani na šir e spremlja v gozdu, na poti od avtomobila do ploskve x 2 km, v katerem je ploskev) t od avto, Glej shemo) I. GOZDNA INVENTURA Slika 13, 49

Ad 1. Kazalci, vezani na ploskev KPP4 I. GOZDNA INVENTURA Ime znaka Definicija: skalni podori in kamninski plazovi so vse vrste porušitev trdne kamnine na 20 dm ) Koda: 1 k % površine 2 skal) kamenje j poškodbe prisotne kamenje je prisotno so ), se oceni njihov 1 premer < 2 premer Postopek: z se, se lahko sklepa iz znakov poškodb potrebna pozornost, da se poškodb ne zamenja s Cilj: ocena, ali so na ploskvi prisotni znaki skalnih podorov ali kamninskih plazov in ali gozd opravlja varovalno funkcijo pred skalnimi podori in kamninskimi plazovi Definicija: vodna erozija je proces odnašanja tal, Posledica erozije je lahko razkritje e podlage Koda: 1 brez vodne erozije 2 prana tla) Postopek: se se upošteva le jasne znake erozije, ki prizade V primeru, da je na ploskvi, se izbere izrazitejšega sledijo v naslednjem vrstnem redu: brazdasta erozija e 50

Ime znaka Cilj: ocena, ali se na ploskvi pojavljajo erozijski procesi in ali gozd opravlja varovalno Definicija: zemeljski plaz je preperine, do 1 m globok, Koda: 1 brez zemeljskih plazov ali usadov 2 površina usada je 0 m 2 in globina manj kot 1 m površina plazu je 0 m 2 in je globlji od 1 m Postopek: ocena jasno vidnih znakov zemeljskega plazna erozija pretrgan vegetacijski pokrov, nagnjena drevesa ) v širši okolici ploskve I Cilj: ocena, ali so na ploskvi prisotni pojavi, in ali gozd opravlja varovalno funkcijo pred I. GOZDNA INVENTURA 66 Definicija: s V primeru, da zdrs ni sunkovit, je to o premikanje Koda: 1 n 2 p u p p p Postopek: ocena prisotnosti znakov, kot so polomljena debla, izruvana je potrebna pozornost Pri plazovih se znake se oceni na podlagi posrednih kazalcev, kot so sabljasta rast drevja, izpostavljen in zglajen relief, travnat relief sredi gozda Cilj: ocena, funkcijo 51

Zap. št. 66 Ime znaka Definicija/šifrant/postopek/cilj I. GOZDNA INVENTURA Snežni plazovi in počasni premiki snežne odeje Slika 12: Prikaz območij snežnega plazu in različnih tipov rasti drevja na določenih območjih. 52

67 Ime znaka D Definicija: a ali negi v pokrivajo vsaj 1 m 2 površine in segajo v višino al se skozi kup ne vidi Koda: 68 1 ni akumulacijskih kupov 2 kup prekriva 2 površine kup prekriva 2 površine Postopek: ocena števila akumulacijskih kupov po razredih glede na površino, ki jo pokrivajo Cilj: spremljanje pogostosti akumulacij pomembno za ohranjanje mikrohabitatov in biotske raznovrstnosti Definicija: mladje so osebki drevesnih vrst, ki so višji od 0,1 m in imajo premer manjši od 10 cm Koda: Mladje pokriva: 1 <1 % površine 2 1 % površine 9 % površine 10 % površine 26 % površine 6 % površine 7 76 100 % površine Postopek: ocena a površine, Izbira ustrezne kode I. GOZDNA INVENTURA Cilj: spremljanje 53

69 Ime znaka Definicija: d I. GOZDNA INVENTURA 70 Koda: 1 <1 % površine 2 1 9 10 % 26 % 6 % 7 76 100 % Postopek: Cilj: spremljanje pom Definicija: izruvan panj je iz tal dvignjen koreninski sistem drevesa in je posledica Koda: 1 ni izruvanih panjev 2 na ploskvi so jasno vidni ostanki starega izruvanega panja na ploskvi je do 1 metra na ploskvi je metra Postopek: prisotnosti izruvanih panjev in ocena višine izruvanega koreninskega Cilj: Spremljanje posebnih dogodkov snegolom, vetrolom 71 Definicija: habitatno drevje so vrstami, drevesa z dupli oziroma gnezdi ter drevesa posebnih oblik, ki po svojih lastnostih odstopajo od videza Med habitatna drevesa štejemo tudi vsa drevesa, katerih prsni premer je vsaj V primeru prisotnosti habitatnega drevja ocenimo njihovo š 54

71 Ime znaka Koda: 1 ni habitatnega drevja 2 do od do 0 Postopek: ocena števila habitatnega drevja po debelinskih razredih dreves in e odmrlo drevo), ki imajo D vsaj 0 cm, ali so, ali naseljena z glivami oz h vrst, dupla, gnezda itd Cilj: ocena prisotnosti habitatnih dreves v sestoju biotske raznovrstnosti, I. GOZDNA INVENTURA 72 Ime znaka Definicija: rekreacijsko funkcijo gozda opredeljuje infrastruktura, ki je na voljo za izvajanje rekreacijskih dejavnosti, poleg tega pa lahko na intenzivnost rekreacijske Koda: 1 ni rekreacijske infrastrukture 2 mehka rekreacija: shojena pot, vkopana pot, s peskom utrjena pot, piknik prostori trša rekreacija: a steza v gozdu, proga za motokros prisotni sta obe vrsti rekreacije Postopek: ocena prisotnosti infrastrukture na poti od avta do ploskve in na ploskvi Pozornost je potrebna na dejavnosti piknik prostori utrjene in neutrjene kolesarske poti, steze za motokros ) Cilj: ocena, ali gozd na ploskvi in v njeni okolici opravlja rekreacijsko funkcijo 55

Ime znaka I. GOZDNA INVENTURA Definicija: o nost odpadkov iz gospodinjste gospodinjski aparati, olja, steklo, le poškodovano v deblu Koda: 1 ne 2 da Vandalizem: 1 ne 2 da Postopek: ocena prisotnosti odpadkov in posledic vandalizma n Cilj: oceniti Definicija: plodonosne lesne vrste so grmi s plodov Koda: 1 2 Prisotne so grmovne vrste, : Prisotne so drevesne vrste, : Postopek: ocena števila plodonosnih lesnih rastlin na poti od avta do ploskve, se Cilj: ocena prisotnosti plodonosnih v 56

Ime znaka Definicija: vodni ekosistemi, kot so: izviri, naravne in umetne Koda: 1 brez vodnih teles 2 i p p r Postopek: vodnih teles od avta do ploskve in na ploskvi Cilj: ocena prisotnosti vodnih teles, ki so pomemben vir pitne vode I. GOZDNA INVENTURA Slika 14: Vodni ekosistem v gozdu 57

I. GOZDNA INVENTURA PRILOGE 3. PRILOGE GOZDNA INVENTURA R R o 5 15 6 10,0 20,1 11 10,2 17 20,9 26,1 22 10,8 16,2 26,9 27 11,2 16,8 28,0 11,7 29,2 6,1 12,2 61,0 12,8 19,2 6,7 20,2 26,9 7,1 21,2 70,7 o % 5 15 5 9 10,0 20,1 18 10,2 15 27 20,7 10,6 16,0 26,6 11,0 16,6 22,1 27,6 28,9 35 70 6,1 12,2 61,0 19,6 26,1 100 7,1 21,2 70,7 119 7,8 62,2 77,8 58

, o 10 20 10 6 10,0 19,9 29,9 20 11 9,8 19,6 17 9,6 19,2 28,7 22 18,6 27,9 27 8,9 17,9 26,8 60 8,6 12,9 17,1 70 8,2 12, 80 7,8 11,7 90 11,1 18,6 29,7 100 7,1 10,6 17,7 21,2, o % 5 15 5 9 10,0 19,9 29,9 18 9,8 19,7 15 27 9,7 29,0 18,8 28,2 9,1 18,1 22,7 27,2 8,7 21,7 26,0 35 70 8,2 7,7 19,2 100 7,1 10,6 17,7 21,2 119 6 9,6 12,9 16,1 I. GOZDNA INVENTURA PRILOGE 59

I. GOZDNA INVENTURA PRILOGE KPP Nagib 1 2 OSKEV 1 2 r r NAGIB NAGIB o 0 7,98 27,11 7,98 31 60 8,62 3 7,98 62 8,67 7 9 7,99 33 8,71 5 9 7,99 67 8,76 27,71 6 11 8,00 35 70 8,82 27,88 12 8,01 36 8,87 8 8,02 8,9 9 16 38 78 8,99 18 39 81 28,62 11 20 8,06 9,12 21 8,07 87 9,19 13 8,08 90 9,26 29,27 8,10 16,16 15 27 8,12 97 16,29 16 29 100 8,16 9 18 8,18 107 9,66 19 8,21 111 9,76 16,89 17,06 8,26 26,11 119,21 8,29 26,20 51 10,06 128 10,17 17,61 53 10,29 17,81 26,61 55 56 10,67 10,81 26,98 60

Slovensko ime latinsko ime Navadna smreka Picea abies 11 0 Sitka Picea sitkaensis 12 0 Picea omorika 12 1 Abies alba 21 0 Kavkaška jelka Abies nordmanniana 21 1 Taxus baccata 22 0 Pinus sylvestris 0 bor Pinus nigra 0 Zeleni bor Pinus strobus 0 Pinus maritima 1 Macesen Larix decidua 0 Larix 1 Larix leptolepis 0 Duglazija Pseudotsuga menziesii 0 Pacipresa Chamaecyparis 0 Navadna cipresa Cupressus sempervire. 1 Pinus 0 1 Fagus sylvatica 0 Graden Quercus sessiliflora 0 Dob Quercus robur 0 Quercus rubra 0 Quercus palustris 0 Quercus 1 Pravi kostanj Castanea sativa 0 Robinja Robinia pseudoacacia 0 Juglans regia 0 Juglans nigra 1 Gorski javor Acer pseudoplatanus 61 0 Acer platanoides 62 0 okrpi javor Acer obtusatum 0 Acer monspessulanum 1 Veliki jesen Fraxinus excelsior 0 Fraxinus angustifolia 0 Gorski brest Ulmus glabra 66 0 Nadaljevanje preglednice na naslednji strani... I. GOZDNA INVENTURA PRILOGE 61

I. GOZDNA INVENTURA PRILOGE Slovensko ime latinsko ime Poljski brest Ulmus minor 67 0 Tilia 68 0 Tilia cordata 68 1 Velikolistna lipa Tilia platyphyllos 68 2 Navadni beli gaber Carpinus betulus 71 0 Kraški gaber Carpinus orientalis 71 1 Prunus avium 72 0 remsa Prunus padus 72 1 Maklen Acer campestre 0 Sorbus torminalis 0 Skorš Sorbus domestica 1 Mokovec Sorbus aria 0 Ostrya carpinifolia 76 0 Mali jesen Fraxinus ornus 77 0 Fraxinus americana 77 1 Puhasti hrast Quercus pubescens 78 0 Quercus cerris 79 0 Quercus ilex 79 1 Populus tremula 81 0 Populus nigra 81 1 Populus 82 0 klon P.x Euramer.I 214 82 1 Alnus glutinosae 0 Siva jelša Alnus incana 0 Navadna breza Betula pendula 0 Vrba Salix 86 0 Salix alba 86 1 Sorbus aucuparia 87 0 Nagnoj Laburnum 88 0 Gleditsia triacanthos 88 1 88 2 Neopredeljivo 88 Grmovne vrste krhlika 90 0 62

I. GOZDNA INVENTURA PRILOGE 63

- IME popisovalca - dan, mesec, leto - v minutah: 1 as prihoda na trakt 2 as dela na ploskvah as hoje od trakta do avtomobila s - vidljivost: 1 normalna 2 poslabšana - - KPP zaporedna številka KPP - - REALNE GPS koordinate KPP - lastništvo: 1 2 zasebno neznano lokalne skupnosti - - RELIEF: 1 ravnina 2 vrh hriba, greben dno kotanje 6 7 jarek, ozka dolinica - ekspozicija v o - KAMNINA 1 karbonatna 2 nekarbonatna mešana - : 1 brez skal 2 sk % majhna skalovitost; P sk = 6 % srednja skalovitost; P sk = 26 % velika skalovitost; P sk = % 6 izjemna skalovitost; P sk 76 % - kamnitost: 1 brez kamnov 2 ka % majhna kamnitost; P ka = 6 % srednja kamnitost; P ka = 26 % velika kamnitost; P ka = % 6 izjemna kamnitost; P ka 76 % - NAGIB nagib v o - korigirani radiji - I. GOZDNA INVENTURA ŠIFRANT 67

I. GOZDNA INVENTURA ŠIFRANT - v metrih - šifre ZGS) - zgradba sestoja: 1 prebiralna 2 visoki gozd 6 dvoslojna 7 panjevec 8 - RAZFAZ razvojna faza: 1 < 10 cm 2 < 20 cm dom < 0 cm sred dom < 0 cm 6 dom 7 neopredeljena; vsi premeri - 1 20 let 2 21 60 61 80 81 100 6 101 120 7 >120 8 neopredeljena) - MESANS mešanost sestoja: 1 iglavci; P igl > 2 iglavci z listavci; igl listavci z iglavci; igl listavci; P igl - oblika mešanosti sestoja: 1 2 šopasta skupinska velikopovršinsko enaka - SKLEPS sklep sestoja: 1 tesen 2 normalen rahel vrzelast pretrgan - obnova sestoja: 1 sestoj ni v obnovi 2 sestoj je v obnovi - nastanek sestoja: 1 naraven 2 antropogen neznan 68

- šifra ZGS prebiralni gozdovi 20 enodobni gozd 60 - ocena naravnosti gozda: 1 o 2 sonaravno gospodarjen gozd gozd z izmenjano drevesno sestavo - 1 h %) 2 g %, od tega hrast > 26 % in % in bukev > 26 % in %) b %) d % g %, od tega jelka > 26 % in % in bukev > 26 % in %) 6 g %, od tega smreka > 26 % in % in bukev > 26 % in %) 7 j %) 8 s %) 9 b %) 10 r % površine) 11 d % 12 drugi gozdovi iglavcev in listavcev vsi drugi gozdovi, ed predhodnih kategorij - 1 m tipu 2 sestojev - 1 negospodarjeno 2 gospodarjeno: gospodarski gozd, kjer se trenutno ne gospodari ni vidnih zn gospodarjeno: gospodarski gozd, kjer se gospodari - 1 2 so dovoljeni) varovalni gozdovi neznano I. GOZDNA INVENTURA ŠIFRANT Merimo: 2: D - zaporedna številka drevesa - drevesna vrsta šifrant) - AZM azimut v o - razdalja v dm - 1,3 obseg debla v - 1,3 - : 0 ni sprememb 1 posekano drevo viden panj 2 sušica odmrlo drevo 69

I. GOZDNA INVENTURA ŠIFRANT vraslo drevo prej pozabljeno drevo 9 popravljen stari obseg 11 drevo je pri prejšnjem popisu bilo na pl ) drevo na novo vzpostavljeni KPP preraslo drevo 16 drevo je bilo pri prejšnjem popisu izmerjeno, sedaj ugotovimo, da ni izpolnjevalo mejnih vrednosti 17 drevesa, ki bi moralo biti na ploskvi, na terenu nismo našli - 1 n : eho 2 sestojne strehe s : drevesa z nekoliko slabše razvitimi krošnjami, ki tvorijo spodnji del sestojne strehe potis podstojna drevesa: obvladana drevesa vzpona in odmrejo prej kot ostala - d v m, na dm - starost dominantnega drevesa - v primeru odlomljenega vrha se metrih - ocena osutosti - tip osutosti: 1 ni osutosti 2 notranja zunanja - porumenelost: 1 ni; <10 % 2 šibka; 11 srednja; 26 60 % % - tip porumenelosti: 1 ni; <10 % 2 notranja zunanja - suhe veje 1 niso prisotne 2 suhe tanke vejice posamezne suhe glavne veje suhi deli krošnje suh vrh 6 7 8 odlomljen vrh 70

- število drevesnih vrst - drevesna vrsta, šifrant - 1,3 prsni premer drevesca - - N zapiše se število vseh dreves z enakim DV, D in H - 1 odmrlo 2 popisnem snag) kos - šifra iz šifranta v primeru poznane drevesne vrste 100 za iglavce za listavce 880 moremo ugotoviti - 1,3 - srednji premer: štor), štrcelj, kos - štor), štrcelj) - L - RAZK ) Prisotnost skorje: 1 >90 % 2 90 61 % 60 1 90 % popolnoma trdo 2 90 61 % 60 popolnoma mehko I. GOZDNA INVENTURA ŠIFRANT, : - STPLOSKVE zaporedna številka ploskve - ZSD zaporedna številka drevesa - DV drevesna vrsta - AZM azimut - DIST razdalja od središča ploskve do drevesa - STARI OBSEG (D1,3) obseg debla v prsni višini - NOVI OBSEG (D1,3) obseg debla v prsni višini - KODA - SOC socialni položaj drevesa - STAROSUT ocena osutosti predhodnega popisa - OSUT osutost - TIPOSUT tip osutosti - PORUM porumenelost - TIPPORUM tip porumenelosti - SHVEJE suhe veje 71

I. GOZDNA INVENTURA ŠIFRANT 1. Znaki, vezani na KPP4 (najširše območje ploskve, R = 25,23 m; površina 20 arov) 2. Znaki, vezani na širše območje gozdnega kompleksa oz. kvadranta. Te znake spremljamo na poti od avtomobila do ploskve, a - 1 % površine 2 kamenje j na kamenje ) se na daljši stranici: 1 premer < 2 premer - 1 brez vodne erozije 2 prana tla) kanali) - 1 brez zemeljskih plazov ali usadov 2 površina usada je 0 m 2 in globina manj kot 1 m površina plazu je 0 m 2 in je globlji od 1 m - 1 n 2 p p p p - 1 ni akumulacijskih kupov 2 kup prekriva 2 površine kup prekriva v 2 površine - 1 <1 % površine 2 1 % površine 9 % površine 10 % površine 26 % površine 6 % površine 7 76 100 % površine - 1 <1 % površine 2 1 9 10 % 26 % 6 % 7 76 100 % 72

7 76 100 % - 1 ni izruvanih panjev 2 na ploskvi so jasno vidni ostanki starega izruvanega panja na ploskvi je na ploskvi je prisoten izruvan panj, kater - 1 ni habitatnega drevja 2, - 1 ni rekreacijske infrastrukture 2 trša rekreacija: a s prisotni sta obe vrsti rekreacije - a dpadki: Vandalizem: - 1 brez plodonosnih lesnih vrst 2 prisotne so grmovne vrste, prisotne so drevesne vrste, - 1 brez vodnih teles 2 i p p r I. GOZDNA INVENTURA ŠIFRANT 73

I. GOZDNA INVENTURA OSUTOST 5 V preteklih letih je Popis poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov sledil metodam, s navodilih Manual, 2010) Gozdarskega inštituta Slovenije je v slovenski jezik prevedel popisne obrazce in navodila za ocenjevanje osutosti krošenj, slikovno gradivo pa je nastalo med terenskim popisom julija in avgusta l larno ocenjevanje stanja krošenj, je Manual Part IV, 2010 krošenj mora potekati v vegetacijski dobi krošenj se anov imerjavi z namišljenim zdravim Drevo z oceno osuto se šteje za zdravo % i se šteje za poškodovano rednost 100 pomeni odmrlo Na terenu je pomembno, da se za ocenjevanje parametrov krošnje izbere S je treba V primeru, da se ocena osutosti krošnje razlikuje od ocene prejšnjega leta, se stojiš ljivosti krošnje je del popisa in tudi vpliva na kakovost ocene osutosti krošnje krošnje se ocenjuje se tudi pred kratkim 2 leti) odmrle veje, ki oceno osutosti zvišajo se adventivnih poganjkov in spodnjih, se oceni, da praznina v krošnji nikoli ni bila zapolnjena z vejami, se je ne upošteva in ne vpliva na 1 4 International Co-operative Programme on Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests operating under the UNECE Convention on Long-range Transboundary Air Pollution 74

I. GOZDNA INVENTURA OSUTOST V nadaljevanju so na fotografijah prikazane stopnje osutosti za najpogostejše slovenske drevesne vrst 75

I. GOZDNA INVENTURA PRILOGE 5 % 76

I. GOZDNA INVENTURA PRILOGE Tilia platyphyllos 0 % 108

I. GOZDNA INVENTURA PRILOGE : -, 3 111

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV 113

1 ZNAKI, VEZANI NA LIŠAJE IN MAHOVE II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV 1.1 POMEN IN RAZLOGI ZA POPIS STANJA LIŠAJSKE OBRASTI 1.1.1. 1 1. 1... 1.1. -. 1. -. -. -. -. 1. -. 1.1. -. -. -. -. - -. 1.1.4 -. - 114

.. -. 1.1.5 -. -. - 1 1 1 4 1.. -. -. -. -.. -. -. II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV 1.2 METODE SLEDENJA STANJA OKOLJA Z EPIFITSKIMI LIŠAJI... 1 1 1 5 115

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV 5 5 5 5 1 1 1 11 5 51 1 1 5 5 1 1. 4.... 1..1 4 x 4 x 1 x 1. 1 1 1 1 5 1 1 x 1.. 5. 1.. a) a a a j 4 x 4.. 1 x 1... b) b a a 1 x 1 15.. 1... 4. 116

5..... - - - -....... c) I b a a a ja a b 1 1 x 5.. 1 1 x 1 1 x 1 5 x 15 1.. 1 5..... 16. Scoliciosporum chlorococcum -. Z 5 1 x. 1. II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV 117

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV a 15 a a c j a j c aj. x. Z. 1.. 1 1. 1. 118

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Trije glavni rastni tipi steljk lišajev: skorjasti, listasti in grmičasti. Vir: Ahmadjian and Paracer, 1986, University Press of New England. 1.. x 5 1 <1 1 1 1. 119

1.3 SNEMALNI LIST POPIS STANJA LIŠAJEV IN MAHOV II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Z.. 1 ZSD zaporedna številka drevesa DV drevesna vrsta ORIENTACIJA postopek: Z. Z. Z.. površina:. cilj:. postopek: in. površina:. cilj:. šifrant: S, SV, V, JV, J, JZ, Z, SZ postopek:. osmimi 4. površina:. definicija:.. 4 POKROVNOST LIŠAJEV postopek: x 5. 5 1. 1 x 1. 1 1.. O. površina:. cilj:. 120

Z.. 5 POKROVNOST MAHOV Definicija, šifrant, postopek, cilj Definicija:.. šifrant: 1 P < 1 P = 1 1 P = 1 postopek: x 5. površina:. a a a ja aj a - ZSD - D - I I Z Z Z - S I 5. 5 1 - S 1. P < 1 %. P = 1 1 %. P = 1 % II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV 121

1. PRILOGA POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV POPISNI OBRAZEC 122

2. PRILOGA DODATEN POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV NA PLOSKVI POPISA STANJA GOZDOV se predlaga še ocenitev prisotnosti nekaterih indikacijskih vrst epifitskih lišajev, katerih prisotnost je indikator dobrega stanja in kontinuitete gozdnih ekosistemov in nekaterih vrst, ki so indikatorji onesnaženja. v njeni širši okolici kaže na dobro ekološko stanje sestoja, pogosto in masovno pojavljanje indikatorjev onesnaženja kaže na antropogene vplive v sestoju in širši okolici. Predlaga se preprosto skalo opazovanja glede na: a. mesto pojavljanja izbranih vrst (do 0,5 m, do 2 m, nad 2 m in v krošnji), b. pogostost (redko, srednje, pogosto) in c. masovnost (posamezne steljke, steljke pokrivajo do 50 % površine debel/krošenj, steljke masovne, 50 100-% pokrovnost). Za prepoznavanje posameznih indikatorskih vrst epifitskih lišajev oziroma njihovih skupin je -bradasti) potrebno še prepoznavanje evalnih struktur, opise v okvirju). Sorali: katerih nastajajo sorediji, praškaste tvorbe okrogle oblike, v katerih hife lišajske glive, lokalno Izidiji: So miniaturni izrastki steljke v ob v z delci pomembni za prepoznavanje vrst. Piknidiji: Konidiomi, strukture na steljki lišaja, v katerih se lišajska gliva nespolno razmnožuje s piknosporami, z obli Strukture na steljkah lišajev, v katerih nastajajo trosi spolnega razmnoževanja glive, askospore v apotecijih, peritecijih, macedijih in lirelah in bazidijospore v gobastih trosnjakih. Zgradba, velikost, barva, število in mesto pojavljanja II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Postopek Izbrane epifitske vrste se opazujejo na drevesih na ploskvi in v njeni širši okolici. Ocenjevanja se izvedejo na drevesih, kje, se lahko shranijo v papirnate ploskve, vrste drevesa, datuma in nabiralca). Zelo redkih vrst, ki so ogrožene, se ne nabira, ampak so zaželene fotografije, prav tako za zelo bujno obrast teh vrst. 123

Predlagani nabor vrst oziroma skupin vrst II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV a) Alectoria sarmentosa Anaptychia ciliaris Bryoria sp. Evernia prunastri, E. divaricata inkl. E. mesomorpha Letharia vulpina Ramalina sp. Pseudevernia furfuracea Sphaerophorus sp. Usnea longissima Usnea sp. b) Listasti lišaji Cetrelia olivetorum s.l. Flavoparmelia caperata in podobne Hypogymnia physodes, H. tubulosa, Hypogymnia sp. Lobaria pulmonaria, L. scrobiculata, L. amplissima Melanelia sp. Menegazzia terebrata Nephroma sp. div. Parmelia sulcata in podobne Parmelia saxatilis in podobne Parmotrema sp. div. Sticta sp. div. c) Skorjasti lišaji Arthonia leucopellaea, A. cinnabarina Chrysothrix candelaris Graphis scripta in sorodne vrste Mycoblastus sanguinarius Ochrolechia sp. div. Pertusaria pertusa in ostale vrste z askomi Pertusaria albescens, P. amara in ostale vrste s soraliji Caliciales Thelotrema lepadinum Indikatorji onesnaženja, predvsem z dušikovimi in žveplovimi spojinami a) Listaste vrste Physcia ascendens, Ph. tenella in sorodne Phaeophyscia orbicularis in sorodne Xanthoria parietina in sorodne b) Skorjaste vrste Scoliciosporum chlorococcum Amandinea punctata Lecanora conizaeoides, L. expallens, L. symmicta in podobne 124

Predstavitev in opis posameznih grmičastih in listastih vrst za lažjo določitev Ad a) Bradasti in grmičasti lišaji Alectoria sarmentosa (Ach.) Ach.: rumeni lasuljar V Sloveniji zelo redek bradast lišaj z rumeno steljko, ki za razliko od pravih bradovcev nima v sredini čvrste centralne vrvice. Vrsta je omejena na montanske in subalpinske gozdove, predvsem na iglavce, kjer se pojavlja na deblih in vejah kot več dm dolga steljka, ki je okroglasta do sploščena, na površini rahlo bleščeča, v suhem stanju dokaj toga. Možnosti zamenjave: Vrste iz rodu Usnea, ki pa imajo vse dobro razvito centralno vrvico, druga možnost je vrsta Evernia divaricata, ki pa ima mehkejšo steljko, bolj sploščeno in vatasto medulo. Anaptychia ciliaris (L.) Koerb ex Massal.: sivi kodravček Grmičast lišaj, katerega steljka je zgrajena iz razraslih sploščenih delov z dorziventralno zgradbo. Steljka je zgoraj siva do rjava, zaradi pokončnih hif žametna, spodaj brez korteksa in brez rizin, na robovih z dolgimi cilijami. Običajno so razvita trosišča v obliki kratkopecljatih apotecijev lekanorinskega tipa, s poprhano površino trosovnice. Vrsta uspeva od nižin do subalpinskega pasu na prostostoječih drevesih in presvetljenih sestojih, kljub precejšnji nitrofilnosti je v upadanju. II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Slika 17: Anaptychia ciliaris (L.) Koerb ex Massal. (Foto: F. Batič) 125

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Bryoria sp.: lasuljarji Rod obsega več vrst grmičastih in bradastih lišajev. Steljka je večinoma okrogla, radialne zgradbe, brez centralne vrvice. Barva je od svetlo sive preko temnejših odtenkov sive, rjave do skoraj črne. Korteks je pri mnogih vrstah prekinjen s pseudocifelami, iz katerih nastajajo različni soraliji. Apoteciji so zelo redki. Na podlago je pritrjena na enem mestu s pritrjevalno ploščico, nad pritrdiščem je steljka običajno temnejša kot višji mlajši deli. Vrste tega rodu so pogostejše v gorskih, montanskih in subalpinskih gozdovih, predvsem na iglavcih včasih masovno poraščajo debla in veje, kjer dolžina nekaterih vrst lahko doseže več dm. Na onesnaženje zraka so vse občutljive. Evernia prunastri (L.) Ach., Evernia divaricata (L.) Ach., vključno z vrsto E. mesomorpha Nyl.: evernije Vrste so rumenkasto-sivo-zeleni grmičasti do bradasti (E. divaricata) lišaji z dorziventralno zgradbo, posamezni deli so sploščeni, pri grmičastih vrstah spodaj svetlejši, vsi z vatasto sredico brez centralne vrvice. V suhem stanju mehkejši od vrste Alectoria sarmentosa, ki ima sicer tudi radialno zgradbo. Zelo redko z askomi, pri nekaterih so pogosti vidni soraliji. Velikost variira, samo vrsta E. divaricata ima lahko več dm dolgo steljko; njeno pojavljanje je omejeno na čiste gorske gozdove, ostale vrste iz rodu Evernia uspevajo do nižin. Slika 18: Evernia prunastri (L.) Ach. (Foto: F. Batič) 126

Pseudevernia furfuracea (L.) Zopf.: navadni rogovilar Grmičasta vrsta z dorziventralno zgradbo steljke, segmenti so sploščeni, zgoraj sivo-rjavkasti, spodaj temno sivi, brez rizin, zgornja površina je včasih povsem prekrita z izidiji, apoteciji izjemno redki. Vrsta je na onesnaženje najbolj odporen grmičast lišaj, sicer pa se masovno pojavlja v montanskih in subalpinskih gozdovih, redko nižje. Ponekod povsem prerašča veje smrek in macesnov, zanimiva vrsta kot surovina za kozmetično industrijo. II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Slika 19: Pseudevernia furfuracea (L.) Zopf. (Foto: F. Batič) 127

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Ramalina fastigiata (Pers.)Ach.: gumbasta ramalina in druge vrste Grmičasti do bradasti lišaji s svetlo sivo-zelenkasto rumenkasto steljo, radialne zgradbe, stisnjeno, ne okroglo, brez centralne vrvice v sredini, bolj trdo in togo kot pri vrstah iz rodu Evernia. Nekatere vrste običajno trosijo in imajo številne apotecije, druge razvijajo le soralije, ki izraščajo iz pseudocifel. Večina vrst je razširjenih od nižin do subalpinskega pasu, le bradasta vrsta Ramalina thrausta je omejena na subalpinske in montanske gozdove z obilo padavin. Slika 20: Ramalina fastigiata (Pers.)Ach. (Foto: F. Batič) Sphaerophorus sp. Grmičasti lišaji s togo na deblu pokončno stoječo močno koralasto razraslo sivo-rjavo steljko. Dobro razviti primerki imajo na vrhu steljke kroglasta trosišča, iz katerih izhajajo črne spore. Vrste tega rodu so v Sloveniji izjemno redke, omejene na čiste gorske gozdove. 128

Usnea sp.: pravi bradovci Različne vrste pravih bradovcev so bradasti do grmičasti lišaji, večinoma z zelenkastorumenkasto, redko temnejšo steljo, ki je radialne zgradbe, z značilno centralno vrvico v sredini. Steljka ima običajno centralen nitast del, ki se razrašča na različne načine. Na skorjo je pritrjena s pritrjevalno ploščico, površina korteksa je lahko gola in gladka ali pa pokrita s sorediji, izidiji ali papilami, nekatere vrste imajo na koncu steljke velike apotecije. Velikost steljke zelo variira, od majhnih pri dnu razraslih grmičkov do zelo dolgih visečih steljk, pri najdaljšem bradovcu (Usnea longissima Ach.), ki je v Sloveniji verjetno že izumrla vrsta, tudi več metrov dolžine. Bradovci so razširjeni od nižin (bolj grmičaste vrste) do gorskih gozdov (bradaste vrste). II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Slika 21: Usnea sp. (Foto: F. Batič) 129

Ad b) Listasti lišaji II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Cetrelia olivetorum (Nyl.) W.Culb.& C.Culb.s.l.: cetrelije Sivi do sivo-zeleni listasti lišaji s sorazmerno velikimi steljkami, za katere so značilni robni sorali in točkaste psedocifele na zgornji površini; spodnja stran nima rizin. Možna je zamenjava z večjimi parmelijami, parmotremami in platizmacijo, še posebej, če so steljke še mlade in manjše. Hypogymnia physodes (L.) Nyl.: navadni napihnjenec in sorodne vrste Siv listast lišaj, katerega votla napihnjena steljka je tesno prirasla k podlagi, rozetaste oblike, z radialno potekajočimi robnimi krpami, spodaj brez rizin, z ustničastimi sorali na robu krpic; acidofilna vrsta, odporna na onesnaženje z žveplovimi, a občutljiva na onesnaženje z dušikovimi spojinami. Slika 22: Hypogymnia physoides (L.) Nyl (Foto: F. Batič) 130

Lobaria pulmonaria (L.) Hoffm.: pravi (navadni) pljučar Velik, v suhem stanju zeleno-rjavkasto-siv, v vlažnem stanju intenzivno zelen listast lišaj z mrežo jamičastih udrtin na zgornji površini steljke. Spodnja stran je mestoma dlakava, belkasto rjava, z mrežasto dvignjenimi golimi deli. Ob navlaženju steljka ni nikoli temno siva ali črna, kot je to pogosto pri raznih vrstah pasjih lišajev (Peltigera), ali temno slonje siva, kot je to pri še redkejši vrsti sivi pljučar (Lobaria scrobiculata (Scop.) DC.), ali rumeno-zelena, kot je to pri rumenem pljučarju (Lobaria amplissima (Scop.) Forss.), ki je pogosto z rdečkastimi apoteciji in enako redek kot sivi pljučar. Navadni pljučar, še bolj pa ostali dve vrsti, je na onesnaženje zraka in na antropogene motnje zelo občutljiva vrsta in je v nazadovanju v celi Evropi in širše. II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Slika 23: Lobaria pulmonaria (L.) Hoffm (levo), Lobaria scrobiculata (Scop.) DC. (sredina), Peltigera collina (Ach.) Schrader (zgoraj) (Foto: B. Surina) 131

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Melanelia sp. Vrste iz rodu Melanelia imajo zelenorjavkasto, včasih sivkasto poprhnjeno steljko, velikosti od nekaj cm do dm. Na površini so lahko sorali, izidiji, redkeje tudi askomi. Oblika končnih krpic je različna, prilegla ali rahlo dvignjena, spodanja stran gosto porasla z rizinami, temna, včasih tudi svetla. Številne vrste tega rodu so pogoste na številnih drevesnih vrstah, po občutljivosti na zračna onesnažila spadajo med občitljive do srednje odporne. Ločitev posameznih vrst zahteva mikroskopiranje in uporabo spot testa. Slika24: Melanellia sp.(zelena listasta steljka), ob njej svetla, skorjasta vrsta iz rodu Pertusaria (belo), zelenkasto siv skorjasti lišaj je na onesnaženje zelo odporna vrsta Scoliciosporum chloroccocum (Graewe ex Stenh.) Vezda (Foto: F. Batič) 132

Parmelina pastillifera (Harm.) Hale: lepa parmelija Siv listast lišaj z značilnimi sploščenimi, temnimi izidiji na površini, robne krpe prilegle, spodaj rob svetlejše barve, brez rizin. Apoteciji redki. Zelo pogosta, dokaj občitljiva vrsta na skorji lip, javorjev, sadnega drevja in drugih listavcev z mineralno nekoliko bogatejšo skorjo. II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Slika 25: Parmelina pastillifera (Harm.) Hale (Foto: F. Batič) Menegazzia terebrata (Hoffm.) Massal.: manšetasti lišaj Siv listast lišaj, katerega votla napihnjena steljka je tesno prirasla k podlagi, rozetaste oblike, z radialno potekajočimi robnimi krpami; zgornja površina ima značilne okrogle luknje, v osrednjem delu steljke so na kratkih stranskih krpicah manšetasto oblikovani sorali. V mladosti se lahko vrsto zamenja z vrstami iz rodu napihnjenca (Hypogymnia), ki pa nimajo nikdar točkastih luknjic in manšetastih soralov. 133

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Nephroma sp. div.: nefrome Sivo-rjavi do rjavi, relativno veliki listasti lišaji z značilnimi rdečkastimi apoteciji na spodnji strani robnih krp, po čemer se razlikujejo od pasjih lišajev, kjer so apoteciji na zgornji strani. Slika 26: Nephroma sp. div. (Foto: F. Batič) 134

Parmelia sulcata Taylor: žlebnata parmelija Srednje velik siv listast lišaj, z relativno dolgimi, značilnimi oglatimi robnimi krpami, kot jezički pri ključu, z mrežo pseudocifel na neravni zgornji površini, iz katerih na starejših delih steljk izraščajo sorali; pogosta vrsta na številnih podlagah (listavci), še posebno v nižinah; ena od odpornejših vrst. II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Slika 27: Parmelia sulcata Taylor (Foto: F. Batič) 135

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Parmelia saxatilis (L.) Ach.: Skalna parmelija Listast lišaj podoben žlebnati parmeliji, navadno z bolj radialno potekajočimi krpami, ki so na koncu bolj zaokrožene, barva siva z rjavkastim nadihom zaradi številnih rjavkastih izidijev, apoteciji redki, spodaj do roba s temnimi rizinami. Srednje občutljiva do zmerno odporna vrsta, bolj pogosta v gozdovih kot na planem, še posebej na skorji iglavcev in bukve. Slika28: Parmelia saxatilis (L.) Ach. (Foto: F. Batič) 136

Parmotrema sp. div.: parmotreme Zeleno-sivi ali popolnoma sivi listasti lišaji s sorazmerno veliko steljko in širokimi robnimi krpami, na robu katerih so sorali in temne cilije. II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Slika 29: Parmotrema sp. div (siva) in Flavoparmeli caperata (L.) Hale (rumenkasta steljka) (Foto: F. Batič) 137

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Physcia ascendens (Fr.) Oliv., Ph. tenella (Scop.) DC. in sorodne Žuljevci iz rodu Physcia so listasti lišaji z zelo majhno steljko. Za kipeči žuljevec (na fotografiji) so značilne dvignjene krpice s čeladstimi sorali in cilijami na robu steljke. Apoteciji se zelo redki. Steljka je navadno svetlo siva, s K+ reagira rumeno. Te vrste so značilni predstavniki nitrofilnih lišajev, katerih pogostost in pokrovnost se poveča v primerih onesnaženja zraka z dušikovimi spojinami, zato zelo pogosta vrsta v mestnih okoljih, zaradi onesnaženja iz prometa. Slika 30: Physcia adscendens (Fr.) Oliv. (Foto: F. Batič) 138

Slika 31: Punctelia subrudecta (Nyl.) Krog. z vidnimi točkastimi pseudocifelami na steljki, iz katerih pogosto izraščajo sorediji, navadno brez askomov. Pogosta vrsta na listavcih, občutljiva do srednje občitljiva na zračno onesnaženje. (Foto: F. Batič). II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV 139

II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Sticta sp.: smrdljivi lišaj Rjav do črno-rjav listast lišaj s cionobakterijami kot fotobionti, s polsteno spodnjo površino, v kateri so značilne dihalne jamice cifele. Lišaj ima značilen vonj, v Sloveniji je izjemno redek, z le eno najdbo na Goteniškem Snežniku. Flavoparmelia caperata (L.) Hale: nagubana rumena parmelija in sorodne vrste Veliki sivo-rumeno-zeleni listasti lišaji, z zaobljenimi robnimi krpami, z nagubano zgornjo površino, pogosto s sorali, spodaj ob robu brez rizin, redko z apoteciji; bolj termofilne vrste nižin, gričevja. Slika 32: Flavoparmelia caperata (L.) Hale (Foto: F. Batič) 140

Xanthoria parietina (L.) Th.Fr. in sorodne Navadni rumenček je listast lišaj z intenzivno rumeno steljko, ki po dodatku K+ reagira temno vijolično. Skoraj vedno ima razvite apotecije, na spodnji strani redke, slabo razvite rizine. Je značilna nitrofilna vrsta, katere pogostost je večja v primerih onesnaženja z amonijakalnim dušikom, tudi na skorji dreves z mineralno bogato skorjo (orehi, vrbe, robinia, črni bezeg, tudi druge skorje, če so impregnirane z apnenčastim prahom. II. POPIS EPIFITSKIH LIŠAJEV Slika 33: Xanthoria parietina (L.) Th.Fr. z lepo vidnimi apoteciji (Foto: F. Batič) 141

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA DUŠAN JURC, MAJA JURC III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA 143

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA 1 UGOTAVLJANJE POVZROČITELJEV POŠKODB Vsak del drevesa lahko kaže znamenja poškodovanosti zaradi žuželk, gliv, neugodnih vremenskih razmer in drugih dejavnikov. Ta znamenja so lahko izguba listja (defoliacija), prebarvanje (diskoloracija), sprememba oblike (deformacije), rane itd. in njihov vpliv je različen, od popolne neškodljivosti do smrti drevesa. V tem delu se definira poškodbo kot spremembo ali motnjo za drevo ali del drevesa, ki ima na drevo (ali del drevesa) negativen učinek za opravljanje njegove funkcije. Povzročitelji poškodb drevja in njihov vpliv na stanje krošenj so osrednji dejavniki, ki jih proučujejo raziskave vzročno-posledičnih mehanizmov v gozdu. Brez teh podatkov izredno težko razložimo podatke o defoliaciji in drugih parametrih. Podatki o defoliaciji in prebarvanju, ki ju povzročajo defoliatorji in drugi škodljivi dejavniki, bodo prispevali pomembne informacije za razlago npr. raziskav listnega opada in fenoloških opazovanj. V primeru, da je na enem drevesu najden več kot en škodljivi dejavnik, je le-te treba zabeležiti tako, da se uporabi dodatne vrstice v obrazcu (več kot ena vrstica za posamezno drevo). V teh dodatnih vrsticah se izpolni polja z oznakami:»stploskve zaporedna številka ploskve«,»zsd zaporedna številka drevesa«in»dv drevesna vrsta«, poleg dodatnih informacij o poškodbi. Če se opazi več simptomov, ki pa jih povzroča en, določen (determiniran) škodljivi dejavnik, se vpiše samo najpomembnejši dejavnik (ena vrstica za drevo). Če se opazi defoliacijo in povzročitelj ni znan, morajo biti simptomi in jakost poškodb vseeno vpisani. Vendar mora biti v polje»povzročitelj«vpisana koda 9. Razlaga uporabljenih pojmov: Poškodba (damage): sprememba ali motnja dela drevesa, ki ima negativen učinek na sposobnost za opravljanje njegove funkcije. Simptom (symptom): vsaka sprememba, ki nastane zaradi delovanja škodljivega dejavnika in ta dejavnik nakazuje (npr. defoliacija, prebarvanje, odmiranje). Znak (sign): jasno viden dokaz za škodljivi dejavnik, ki ga ni oblikovalo drevo (npr. trosnjaki ali trosišča glive, žuželka, levi žuželk, gosenice, larve, gnezda gosenic, značilna oblika rovov itd.), specifični znaki omogočajo determinacijo (določitev) povzročitelja. Prebarvanje (discoloration): vsaka sprememba običajne barve živega listja (ali iglic) drevesa. Odmiranje (dieback): odmiranje vej, ki se začne na terminalnem delu veje in se nadaljuje proti deblu in/ali proti osnovi žive krošnje. Golobrst, defoliacija (defoliation): obžiranje listja ali iglic po robu, v obliki luknjic v listni površini, obžiranje listnih žil ter celih listov ali iglic, votlenje listov ali iglic. 144

Ime znaka STPLOSKVE zaporedna številka ploskve ZSD zaporedna številka drevesa DOLPRIZDEL DOLPRIZDEL določitev določitev prizadetega dela prizadetega dela Definicija/šifrant/postopek/cilj definicija: v primeru popisa poškodovanosti dreves na KPP je oznaka ploskve 10. Številka ploskve M6 je lahko od 1 do 9. postopek: vpis številke ploskve. cilj: identifikacija ploskve. postopek: vpis zaporedne številke drevesa (ZSD) iz snemalnega lista DREVJE. V primeru večjega števila poškodb na drevesu se ZSD ponovi pri vsaki nadaljnji poškodbi. Torej, če se najde več kot enega povzročitelja poškodb na istem drevesu, se ga zabeleži v popisnem listu tako, da se uporabi dodatne vrstice v popisnem obrazcu (za eno drevo se uporabi več vrstic). površina: drevo na ploskvi. cilj: identifikacija drevesa. definicija: poškodovanost je vidna sprememba oblike, velikosti ali barve opazovanega dela drevesa. Vpiše se šifro prizadetega dela drevesa. šifrant: Določitev prizadetega dela: 1 listi/iglice 2 veje, poganjki in brsti 3 deblo in koreninski vrat 4 mrtvo drevo 5 ni simptomov na nobenem delu drevesa 9 ni ocenjeno površina: drevo na ploskvi. cilj: preučevanje fizioloških motenj drevesa. III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA 145

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA PO OLPR L podrobna dolo i ev pri ade e a dela definicija: šifrant: 2 3 4 2 3 4 5 7 2 3 4 LOKPOSKR lokacija poškodbe v krošnji površina: d cilj: definicija: v se se šifrant: 2 3 4 površina: k cilj: 146

Ime znaka OPIS ZNAKOV/SIMPTOMOV POŠKODBE Definicija/šifrant/postopek/cilj definicija: opiše se simptome poškodbe, vidne na deblu. Opis simptomov se ne ukvarja z njihovo jakostjo, ampak prikazuje samo njihovo prisotnost. Opis simptomov mora vedno opisati vse prizadete dele. postopek: na podlagi šifranta za poškodovani del drevesa se z dvomestno šifro opiše simptom in z dodatno dvomestno šifro natančneje določi simptom, ki je prisoten na drevesu. šifrant: Opis simptomov za LISTE/IGLICE: SIMPTOMI/ZNAKI Delno ali popolnoma požrti ali jih ni 01 Luknje ali delno požrt (manjka del) Prizadet je rob lista/iglice Popolnoma požrt (manjka cel) Skeletiranje Miniranje (votlenje) Predčasno odpadanje Listi spremenijo barvo v svetlozeleno ali porumenijo Rjavo do rdeče prebarvanje (tudi nekroze) Bakreno rdeče prebarvanje Drugačno prebarvanje 02 03 04 05 PODROBEN OPIS SIMPTOMOV/ZNAKOV Splošno Pege, lise Na robovih V črtah Medžilno Na vrhu, apikalno Delno Vzdolž žil Listi manjši (mikrofilija) Druge nenormalne velikosti 06 07 Deformacije 08 Zvijanje listov/iglic Upogibanje Valovitost Zvijanje peclja Gubanje Šiška (hipertrofija) Venenje Druge deformacije Drugi simptomi 09 Znaki žuželk 10 Črna prevleka na listih/iglicah (sajavost) Gnezda Odrasle žuželke, larve, nimfe, gosenice, bube, jajca, jajčna legla Znaki gliv 11 Bela prevleka na listih Trosnjaki ali trosišča gliv Drugi znaki 12 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA 147

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA OPIS ZNAKOV/SIMPTOMOV POŠKODBE O SIMPTOMI/ZNAKI PODROBEN OPIS SIMPTOMOV/ZNAKOV 55 57 58 52 54 148

Ime znaka OPIS ZNAKOV/SIMPTOMOV POŠKODBE Definicija/šifrant/postopek/cilj Opis simptomov za DEBLO IN KORENINSKI VRAT: SIMPTOMI/ZNAKI PODROBEN OPIS SIMPTOMOV/ZNAKOV Rane 17 Skorja manjka Razpoka Druge rane 58 59 60 Iztekanje smole (iglavci) Iztekanje soka (listavci) Trohnoba 18 19 20 Deformacije 08 Raki Tumorji (hipertrofije) Vzdolžni grebeni (mrazne razpoke...) Druge deformacije Nagnjeno Padlo Zlomljeno Odmrlo (odmrli deli debla) 21 22 13 16 Drugi simptomi 09 Znaki žuželk 10 Črvina, vhodni rovi, izhodni rovi Gnezda Bele pike ali bela prevleka Odrasle žuželke, larve, eonimfe, pronimfe, gosenice, bube, jajca, jajčna legla Znaki gliv 11 Trosnjaki ali trosišča gliv Rumeni ali oranžni ožigi Drugi znaki 12 62 63 68 52 65 54 66 55 57 67 III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA površina: drevo na ploskvi. cilj: opis simptoma in natančnejši opis simptoma. definicija: glede na simptome/znake se določi povzročitelja poškodbe. KATPOVZ KATEGORIJA POVZROČITELJA POŠKODBE šifrant: KATEGORIJA POVZROČITELJA POŠKODB Divjad in objedanje 10000 Ogenj 60000 Žuželke 20000 Onesnažen zrak 70000 Glive 30000 Drugi dejavniki 80000 Abiotski dejavniki 40000 (raziskovano, vendar 9 nedeterminirano) Neposredni vplivi človeka 50000 postopek: glede na opažene simptome poškodb se določi kategorija povzročitelja poškodbe. Kategorija povzročitelja poškodbe je sestavljena iz petmestne šifre. V primeru popisa poškodovanosti na točki, ki je na mreži 16 x 16 km, je potrebna vsaki kategoriji natančnejša razdelitev z uporabo hierarhičnega sistema kodiranja (glej prilogo 1 do 7). Vpis povzročitelja v obrazec naj bo, kolikor je mogoče, natančen, vedno, če je mogoče, naj bo na ravni vrste. Tako npr. je koda 21000 za žuželke koristnejša kot koda 20000, saj v prvem primeru pove, da je škodljivi dejavnik defoliator. Simptomi posameznih povzročiteljev poškodb so opisani v poglavju II.3, ki je namenjeno čim natančnejši in pravilni določitvi škodljivega dejavnika, ki je poškodbo povzročil. površina: drevo na ploskvi. cilj: določitev kategorije povzročitelja poškodbe. 149

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA Ime znaka STARPOS starost poškodbe OBSEGPOS obseg poškodbe Definicija/šifrant/postopek/cilj definicija: starost poškodbe opisuje njeno stanje glede na čas nastanka. šifrant: 1 sveže 2 staro 3 sveže in staro postopek: vpis primerne šifre glede na stanje poškodbe na drevesu. površina: drevo na ploskvi. cilj: evidenca nastanka poškodbe in celjenja. definicija: obseg poškodb prikazuje velikost obseg, količino (v %) prizadetega dela drevesa, ki ga je prizadel škodljivi dejavnik. Skupni obseg krošnje se izraža z deležem (%) površine listnega aparata krošnje in predstavlja tisti del skupne osutosti, ki jo je mogoče nedvoumno pripisati znanim povzročiteljem. Poškodbe vej so izražene kot % vseh vej, poškodbe debla so izražene kot % obsega debla. postopek: vpis ocenjenega deleža na 5 % natančno. Delež poškodb se glede na osutost drevesa ocenjuje odštevalno in je zato ne more presegati. Obseg simptomov, ki se nanašajo na defoliacijo (npr. poškodbe listov zaradi defoliatorjev), prikazuje % listne površine (ali površine iglic), ki je izgubljen (manjka) zaradi delovanja škodljivega dejavnika. To pomeni, da se pri ugotavljanju obsega defoliacije ne gleda le % prizadetih listov/iglic, ampak tudi»intenzivnost«poškodb posameznih listov: fiziološko je seveda razlika, ali ima npr. 30 % listov drobne luknjice ali pa je 30 % listov odmrlo. Prizadeta listna površina je izražena kot % poškodovane listne površine od celotne listne površine. 150

OBSEGPOS obseg poškodbe OBSPOSDEB obseg poškodbe debla,, e se se, se površina: d cilj: o definicija: o šifrant: 2 2 3 5 2 4 5 2 5 2 postopek: v se, se površina: d cilj: III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA 151

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA DIVJAD 2 PRILOGA 1: DIVJAD IN OBJEDANJE Kategorija Koda Skupina Koda Vrsta Koda Divjad in objedanje 10000 Cervidae (jeleni) 11000 Bovidae (votlorogi) 16000 Suidae (svinje) 12000 Leporidae (zajci) 13000 navadni jelen (Cervus elaphus) 11100 srna (Capreolus capreolus) 11200 damjek (Dama dama) 11500 drugi parkljarji 11900 gams (Rupicapra rupicapra) 16100 kozorog (Capra ibex) 16200 muflon (Ovis orientalis) 16300 divji prašič (Sus scrofa) 12100 drugi prašiči 12900 poljski zajec (Lepus europaeus) 13100 divji kunec (Oryctolagus cuniculus) 13200 Rodentia (glodavci) navadna veverica (Sciurus vulgaris) 13300 veliki voluhar (Arvicola terrestris) 13400 bober (Castor fiber) 13500 navadni polh (Glis glis) 13600 Aves (ptice) 14000 drugi glodavci 13900 gozdne kure (Tetraonidae) 14100 vrani (Corvidae) 14200 žolne (Picidae) 14300 ščinkavci (Fringillidae) 14400 domače živali 15000 druge ptice 14900 govedo 15100 koze 15200 ovce 15300 drugi vretenčarji 19000 druge domače živali 15900 medved (Ursus arctos) 19100 drugi vretenčarji 19900 152

POŠKODBE NA IGLAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Žuželke 20000 Defoliatorji 21000 Acantholyda spp. ACANSPP 21001 Pinus Letošnje iglice obžirajo olivno zelene do umazano zelene pagosenice, ki imajo tri pare oprsnih nog in na zadnjem zadkovem segmentu en par potiskalk, gnezdo naredijo med iglicami iz svilnatih nitk in iztrebkov. Diprion pini DIPRPIN 21002 Pinus Defoliacije v poletnem času (junij/julij; avgust/september), 15 do 17 jajčec v sklenjenem nizu na iglici, pagosenica ima več kot 5 parov zadkovih nog, je rumeno-zelena z rjavo glavo, buba je prosta, v kokonu v tleh. Neodiprion sertifer Pristiphora abietina Pachynematus montanus NEODSER 21003 Pinus Defoliacije predvsem starejših iglic, pagosenice so umazano zelene z bleščečo črno glavo, imajo več kot 5 parov zadkovih nog, 10 do 15 jajčec v presledkih na iglici, buba je v tleh (včasih na vejicah in deblih). PRISABI 21004 Picea Iglice smrek obžirajo zelene, do 13 mm velike pagosenice, ki imajo poleg oprsnih še sedem parov zadkovih nog. Do defoliacij prihaja le v vršnih delih dreves. PACHMON 21005 Picea Vrsta je podobna Pristiphora abietina, do defoliacij prihaja po vsej krošnji gostitelja. Cephalcia abietis CEPHABI 21006 Picea Odrasle pagosenice so temno zelene (10 % pagosenic je zlato rumenih), imajo poleg oprsnih nog še en par nog na zadnjem zadkovem segmentu, glava in noge so črne. Lymantria dispar LYMADIS 21007 Številni listavci (predvsem Quercus ter sadno drevje), včasih Pinus Lymantria monacha LYMAMON 21008 Pice, Pinus, Abies, Pseudotsuga, Larix, včasih listavci (Quercus, Fagus, Betula) Defoliacije maja in junija, odrasla gosenica do 70 mm, ima dolge dlačice in na hrbtu parne bradavice (5 parov modrih in 6 parov opečnato rdečih), buba je temno rjava, rahlo pripredena med listi in na skorji, metulji rojijo julija/avgusta, jajčna legla iz do 900 jajčec čez zimo na podlagi (deblih), legla podobna rumenkasti»gobi«. Defoliacije iglic in listja v poletnem času, mlajše gosenice žrejo iglice od sredine ali pri bazi, starejše gosenice žrejo iglice v popolnosti, listavce žrejo luknjičasto ter puščajo glavno žilo in vrh lista. Odrasle gosenice do 50 mm, umazano bele do črnkaste, z rjavo glavo in temno črto po sredini hrbta. Bupalus piniarius BUPAPIN 21009 Pinus Starejše iglice obžirajo do 30 mm dolge zelene gosenice, ki imajo vzdolžne bele proge ter dva para nog na zadkovih segmentih, gosenice pednjajo. III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA ŽUŽELKE 153

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA ŽUŽELKE POŠKODBE NA IGLAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Žuželke 20000 Defoliatorji 21000 Dendrolimus pini DENDPIN 21010 Pinus, redko Picea Škodljivci vejic, vej in debla 22000 Iglice obžirajo rjavkaste gosenice, ki imajo na spodnjem delu vsakega segmenta črno romboidno liso in svetlo progo, velike so do 80 mm. Imajo pet parov zadkovih nog. Panolis flammea PANOFLA 21011 Pinus Iglice obžirajo do 40 mm dolge temnozelene gosenice, imajo vzdolžne proge in oranžno progo vzdolž bokov, pednjajo le jajčne gosenice. Thaumetopoea pityocampa Christoneura muriana Zeiraphera rufimitrana THAUPIT 21012 Pinus V krošnjah borov so belo-sivi do sivo-rjavi zapredki, v teh je do 150 do 40 mm dolgih, zgoraj črnih, spodaj rumenkastih dlakavih gosenic, v zapredkih so tudi iztrebki gosenic. CHRIMUR 21013 Abies Poganjki imajo belkaste pajčevinaste zapredke, v katerih so delci iglic ter do 20 mm velike gosenice, ki imajo bleščečo črno glavo in rjavočrn vratni ščit. ZEIRRUF 21014 Abies Poganjki imajo v spomladanskem času (maj) pajčevinaste zapredke, ki nastajajo pri obžiranju iglic. Iglice obžirajo do 9 mm velike rumenkasto zelene gosenice, ki imajo rjasto rdečo glavo in zelen vratni ščit. Pristiphora laricis PRISLAR 21015 Larix Iglice na mladih poganjkih objedajo do 11 mm dolge pagosenice, ki imajo bele vzdolžne proge. Zeiraphera diniana ZEIRDIN 21016 Larix Iglice macesna so z belo prejo spete v zapredke. V zapredku je sivo-zelena do 12 mm dolga gosenica. Ips typographus IPSTYPO 22001 Picea, priložnostno na Pinus, Abies in Larix Pityogenes chalcographus PITYCHA 22002 Picea, Pinus, Larix in Abies V debelolubnih delih debla, plitvo v beljavi ter notranjem delu skorje (v ličju) od kotilnice potekajo eden do štirje (redko več) vzdolžni materinski rovi, ki so do 3,5 mm široki ter do 15 cm dolgi. V tankolubnih delih iglavcev so plitvo v beljavi ali v notranjem delu skorje (ličju) kotilnice, od katerih poteka tri do šest materinskih rovov, ki se razhajajo zvezdasto. Rovi so dolgi od 2 do 6 cm in 1 mm široki. Ips acuminatus IPSACUM 22003 Pinus V debelejšem materialu je v beljavi prostorna kotilnica, iz katere izhaja 3 do 5 (največ 12) do 40 cm dolgih in precej širokih materinskih hodnikov. Rovi ličink so dolgi do 3 cm. Ips sexdentatus IPSSEXD 22004 Pinus V debelolubnih delih od kotilnice potekajo v navpični smeri 2 do 4 do 50 cm dolgi in približno 5 mm široki materinski rovi, rovi ličink so kratki. 154

POŠKODBE NA IGLAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Žuželke 20000 Škodljivci vejic, vej in debla 22000 Tomicus minor TOMIMIN 22005 Pinus, redkeje Picea in Larix Tomicus piniperda TOMIPIN 22006 Pinus, redkeje Picea in Larix Pod skorjo na debelcih in na debelih vejah so do 8 cm dolgi dvokraki prečni materinski rovi, ki imajo vhodni kanal na sredini, rovi ličink so dolgi do 3 cm in so pod pravim kotom na materinske rove. Pod skorjo debel so navpični enokraki do 16 cm dolgi materinski rovi, ki so pri dnu hodnika, kjer je vhodni kanal, zaviti in zasmoljeni. Rovi ličink so številni (do 100) in dolgi. Imagi dolbejo enoletne in dvoletne poganjke. Hylobius abietis HYLOABI 22007 Pinus, Picea Na tankolubnih delih gostitelja so izjedine v obliki lijaka ali nepravilne izjedine do kambija. Pissodes pini PISSPIN 22008 Pinus Pod skorjo debelolubnih delov so rovi, ki potekajo zvezdasto iz skupnega središča (kotilnice) in se končajo z z iverjem obloženo bibilnico. Ličinke so bele, brez nog in upognjene na trebušno stran. Imagi obgrizujejo enoletne poganjke. Magdalis spp. MAGDSPP 22009 Pinus V notranjosti (strženu) enoletnih poganjkov delajo hodnike majhne, bele, breznoge larve. Ernobius nigrinus ERNONIG 22010 Pinus V strženu enoletnih poganjkov delajo hodnike majhne bele larve, ki imajo oprsne noge. Phaenops cyanea ali Melanophila cyanea Tetropium castaneum in Tetropium fuscum Pissodes harcyniae Pityocteines curvidens Pityocteines spinidens PHAECYA 22011 Pinus, Picea in Larix TETRCAS 22012 Picea, redko Pinus, Larix in Abies V srednjih in spodnjih delih mlajših debel pod skorjo so prepleteni rovi ličink, polni črvine, ki so široki do 10 mm. Izhodne odprtine na skorji so veliki 3 4-krat 4 7 mm. Pod skorjo so zaviti, ovalni in s črvino napolnjeni rovi. Delajo jih bele podolgovate ličinke, ki imajo hitiniziran ustni aparat za grizenje ter številne nabuhline po telesu. PISSHAR 22013 Picea Samice izdelajo globoke ozke rove v skorjo, kamor odlagajo jajčeca posamično ali v skupinah od 2 do 5. Iz središča rovnega sistema poteka od en do šest larvalnih rovov radialno (žarkasto) v floemu in beljavi. Larvalni rovi so dolgi do 10 cm. PITYCUR 22014 Abies, občasno Larix, Cedrus, Picea, Pinus, Psudotsuga PITYSPI 22015 Abies, občasno Picea Pod skorjo starejših debel naredijo do 7 cm dolg dvokraki prečni rovni sistem, ali pogosteje hodnike, ki imajo podobo enojnega ali dvojnega oglatega oklepaja oziroma velike črke H, ki je položena na daljšo stranico. Na starejšem drevju pod skorjo naredijo zvezdasti rovni sistem, na kotilnico se navezuje več materinskih rovov, ki so dolgi od 4 do 5 cm, izjemoma 10 cm. III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA ŽUŽELKE 155

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA ŽUŽELKE POŠKODBE NA IGLAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Žuželke 20000 Škodljivci vejic, vej in debla Minerji brstov Škodljivci storžev Sesajoče žuželke 22000 Cryphalus piceae CRYPPIC 22016 Abies, redko drugi iglavci 23000 Rhyacionia buoliana 24000 Dioryctria abietella Dioryctria splendidella Laspeyresia strobiella 25000 Leucaspis pini ali Leucaspis loewi Pod skorjo vej in vrhačev so lažni zvezdasti rovni sistemi (to so razširjene plitve kotilnice, od katerih potekajo rovi ličink v vse smeri). RHYABUO 23001 Pinus V vršnih popkih enoletnih poganjkov je jeseni opekasto rjava gosenica, ki se spomladi naseli v terminalni poganjek in ga izžira od osnove proti vrhu. Poškodovani poganjek se krivi in suši. DIORABI 24001 Pinus, Abies, Picea, Larix DIORSPL 24002 Ponus, redko Picea Na napadenem storžu se pojavijo iztrebki in smola, storž se ukrivi. Včasih napada tudi terminalne poganjke in popke. Gosenica se razvija v deblih in vejah, na skorji se pojavi obilo smole, ki se strdi in ostane na deblu. Gosenica se v smoli preobrazi v bubo. LASPSTR 24003 Picea Gosenica se razvija v storžih (pod luskami in v strženu), ki se zvijajo, praviloma se ne odprejo in odpadejo, preden dozorijo. Gosenice so do 10 mm velike, so rumenkaste in imajo 5 zadkovih nog. LEUCPIN 25001 Pinus Na notranji strani iglic sesajo ličinke pod drobnimi belimi podolgovatimi ščitki. Pineus strobi PINESTR 25003 Picea in Pinus strobus Dreyfusia nordmannianae Pri nas se razvije na zelenem boru. Veje in deblo prekriva bela voščena kosmičasta prevleka. DREYNOR 25004 Picea in Abies Na iglicah, poganjkih in debelcih jelke sesajo do 1 mm velike uši, ki so prekrite z belo prejo. Dreyfusia piceae DREYPIC 25005 Abies Na deblih in vejah sesajo uši, ki so prekrite z drobnimi, voščenimi kosmiči. Physochermes piceae Leptoglossus occidentalis PHYSPIC 25006 Picea, redko Abies LEPTOCC 25007 Pinus, Picea, Pseudotsuga Na rogovilicah lanskih vejic, predvsem na posamezno stoječih mladih drevesih na skorji opazimo rjave bleščeče kot grah velike kroglaste ščitke. Izločajo medeno roso. Ličinke stenice sesajo semena mladih storžev in včasih iglic v vrhovih gostiteljev. Coleophora laricella Minerji iglic 26000 Argyresthia fundella COLELAR 26001 Larix Izvotljene iglice so belkaste v zgornji polovici (simptom je podoben poškodbi zaradi mraza, le da so takrat poškodovane cele iglice). Iglice votlijo do 5 mm velike gosenice, ki iz izvotljenih iglic naredijo rumeno-rjavo vrečko, v kateri prezimijo ob kratkih poganjkih. Spomladi začnejo z votlenjem iglic. ARGYFUN 26002 Abies Iglice so izvotljene, v iglicah so do 6 mm velike umazano svetlozelene gosenice, zabubijo se v srebrnkastem kokonu na spodnji strani nepoškodovanih iglic. 156 Argyresthia fundella ARGYFUN 26002 Abies Iglice so izvotljene, v iglicah so do 6 mm velike, umazano svetlozelene gosenice, zabubijo se v srebrnkastem kokonu na spodnji strani nepoškodovanih iglic.

Kateg. Koda Skupina Koda Žuželke 20000 Šiškotvorne žuželke Drugi škodljivci POŠKODBE NA IGLAVCIH Sacchiphantes viridis 27000 Sacchiphantes abietis 29000 SACCVIR 27001 Picea in Larix Na osnovi poganjkov smreke so deformirane iglice, ki zrastejo (do velikosti drobnih orehov) v zelene šiške, v katerih so uši. Na macesnu se iglice krivijo in rumenijo. SACCABI 27002 Picea Na osnovi poganjkov so zelene šiške. Adelges laricis ADELLAR 27003 Picea in Larix Na macesnih se iglice kolenčasto krivijo in rumenijo. Na prepognjenih delih iglic so drobne črne ličinke uši, ki so obdane z belo voščeno prejo. Na koncu smrekovih poganjkov nastanejo svetlozelene do rumenkaste kot lešnik velike okrogle šiške. III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA ŽUŽELKE 157

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA ŽUŽELKE POŠKODBE NA LISTAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Žuželke 20000 Defoliatorji (vključno z listnimi zavijači) 21000 Lymantria dispar LYMADIS 21007 številni listavci (predvsem Quercus ter sadno drevje), včasih Pinus Lymantria monacha LYMAMON 21008 Pice, Pinus, Abies, Pseudotsuga, Larix,, včasih listavci (Quercus, Fagus, Betula) Defoliacije maja in junija, odrasla gosenica do 70 mm, ima dolge dlačice in na hrbtu parne bradavice (5 parov modrih in 6 parov opečnato rdečih), buba je temnorjava, rahlo pripredena med listi in na skorji, metulji rojijo julija/avgusta, jajčna legla iz do 900 jajčec čez zimo na podlagi (deblih), legla podobna rumenkasti»gobi«. Defoliacije iglic in listja v poletnem času, mlajše gosenice žrejo iglice od sredine ali pri bazi, starejše gosenice žrejo iglice v popolnosti, listavce žrejo luknjičasto ter puščajo glavno žilo in vrh lista. Odrasle gosenice do 50 mm, umazano bele do črnkaste, z rjavo glavo in temno črto po sredini hrbta. Tortrix viridana TORTVIR 21017 Quercus Zgodaj pomladi na vrhovih letošnjih poganjkov brsti zelenkasto siva do 18 mm velika gosenica, ki ima črno glavo in vratni ščit ter 5 parov nog na zadku. Sprva liste skeletira, pozneje požre cele liste razen žile. Buba je med obžrtimi in z nitkami spetimi listi. Thaumetopoea processionea Operoptera brumata THAUPRO 21018 Quercus Liste obžirajo kosmate gosenice, ki so po hrbtu modro-sive in imajo na 4. 11. členku temno rdečkaste pege. So v svilnatih gnezdih na deblih, skupinsko potujejo v krošnjo na prehranjevanje. OPERBRU 21019 Quercus in drugi listavci Leucoma salicis LEUCSAL 21020 Populus, Salix, občasno Betula, Alnus in Quercus Archips xylosteana Abraxis pantaria ARCHXYL 21021 Quercus, drugi listavci Liste obžirajo do 30 mm dolge,svetlozeleno-rumene gosenice, ki imajo rumeno progo ob strani in tri prečne proge. Poleg treh parov oprsnih nog imajo še dve para nog na zadku. Gosenice pednjajo. Mlade gosenice obžirajo liste pozno poleti, starejše gosenice, ki prezimijo, pa obžirajo mlade liste pomladi. Odrasle gosenice so do 50 mm dolge, črne, z belimi pegami po hrbtu ter na vsakem segmentu imajo rdečkaste bradavice in dlačice. List obžirajo gosenice, ki so zelo podobne gosenicam T. viridana. Napadajo vrhove letošnjih poganjkov. Skrivališče si naredijo iz mladih listov in svilnatih niti. ABRAPAN 21022 Fraxinus Gosenice v poletnem času obžirajo liste. 158

POŠKODBE NA LISTAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Žuželke 20000 Defoliatorji (vključno z listnimi zavijači) Škodljivci, vejic, vej in debla 21000 Hibernia defoliaria Operophtera fagata HIBEDEF 21023 Quercus, Fagus, Betula, Ulmus, drugi listavci Liste obžirajo rjavkaste gosenice, ki imajo poleg treh parov oprsnih nog še dva para nog na zadku. Gosenice se pednjajo in ne zapredajo listov. OPERFAG 21024 Fagus Liste obžirajo gosenice, ki imajo poleg treh parov oprsnih nog še dva para nog na zadku. Gosenice se pednjajo. Mlade liste obžirajo rjavi vsi listavci veliki hrošči. Melolontha spp. MELOSPP 21025 Quercus ter Agelastica alni AGELALN 21026 Alnus, Salix Liste žre 6 do 7 mm velik kovinsko moder hrošček. Bradavičaste, črne in dlakave ličinke družno, pozneje posamično skeletirajo liste. Rumena jajčeca so na zgornji strani lista. Melasoma populi ali Chrysomela populi Altica quercetorum Xanthogaleruca luteola ali Galerucella luteola MELAPOP 21027 Populus Liste objedajo približno 10 mm veliki črno-modri hroščki, ki imajo rdeče pokrovke in črno piko ob šivu na koncu pokrovk. Listi so objedeni od robov navznoter ali v velikih luknjah. Značilne črne larve v skupinah na robu listja delajo izžrtine. ALTIQUE 21028 Quercus Majhni hroščki (lepenci) skeletirajo liste, zaradi skeletiranja so listi videti rjavi. XANTLUT 21029 Ulmus Liste zgodaj pomladi luknjičasto izjedajo 5 do 7 mm veliki rumeno-rjavi hrošči. Poleti liste skeletirajo rumenkaste do 9 mm dolge ličinke. Zaradi skeletiranja so listi videti rjavi. Galerucela salicis GALESAL 21030 Populus, Salix Listi so skeletirani razen listnih žil, obžrti so tudi popki. Jajčna legla so na spodnji listni ploskvi. Periclista lineolata PERILIN 21031 Quercus Liste obžirajo zelene pagosenice, ki imajo črne trne z dvema vrhovoma. 22000 Agrilus viridis AGRIVIR 22017 Fagus, Alnus, Quercus, Batula Coroebus florentinus Agrilus biguttatus Drobne izhodne odprtinice adultov v skorji v obliki črke D, veje ali mladike odmirajo zaradi kačasto zavitih rovov belih breznogih ličink, ki imajo na zadnjem zadkovem segmentu dva hitinizirana nastavka. COROFLO 22018 Quercus Odmiranje vej in vejic starih hrastov zaradi rova ličink pod skorjo, ki prekinejo prevajanje vode. AGRIBIG 22019 Quercus, Fagus, Castanea Hrošči so od maja do julija na skorji ali listih starih dreves, ličinke so v kačastih hodnikih pod skorjo. Na zadnjem segmentu imajo dva hitinizirana nastavka. III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA ŽUŽELKE 159

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA ŽUŽELKE POŠKODBE NA LISTAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Žuželke 20000 Škodljivci, vejic, vej in debla 22000 Cerambyx spp. CERASPP 22020 Quercus, včasih Ulmus, Fagus, Castanea Platypus cylindrus PLATCYL 22021 Quercus, redkeje Fagus, Fraxinus ter Castanea Cryptorhynchus lapathi CRYPLAP 22022 Populus, Salix, Alnus Ovalne izhodne odprtine adultov, črvina je opekasto rjava. Pod skorjo starejših gostiteljev, v lesu, so vijugasti hodniki ličink, ki se zajedajo v beljavo in globlje v črnjavo. V hodnikih so larve, ki so bele, cilindričnega habitusa, imajo hitinizirano glavo ter kratke oprsne noge. Drobne okrogle izhodne odprtine na deblu, svetla črvina, ki se nabira pri koreninskem vratu. Na mlajšem drevju v les delajo rove do 10 mm dolge rumeno-bele breznoge na trebušno stran upognjene ličinke do 10 cm dolge rove, ki so brez črvine. Saperda populnea SAPEPOP 22023 Populus Na debelcih mladih dreves so zadebelitve, na skorji podkvaste poškodbe, pod skorjo poškodbe je kratek rov, ki se nadaljuje v les debelca, v rovu je breznoga ličinka. Taphrorychus bicolor TAPHBIC 22024 Fagus Drobne okrogle odprtine na skorji, iz katerih izhaja opekasto rjava črvina, pod skorjo razvejani materinski rovi in rovi ličink. Paranthrene tabaniformis ali Sciapteron tabaniformis PARATAB 22025 Populus, Salix Na debelcih mladih dreves ali na vejah starejših opazimo odebelitve (hipertrofije). V skorji je izjedina, ki se nadaljuje v navpičen do 20 cm dolg hodnik v les, v njem je gosenica. Sesia apiformis SESIAPI 22026 Populus, Salix V starejših gostiteljih v območju koreninskega vrata je pod skorjo rumenkasta gosenica, ki dela široke rove v lesu: napad nakazuje groba črvina iz iverja. Dryocosmus kuriphilus DRYOKUR 22027 Castanea Na poganjkih in listnih pecljih so od 5 do 20 mm velike zeleno-rdečkaste šiške. Škodljivci semen in plodov Sesajoče žuželke 24000 Curculio glandium CURCGLA 24004 Quercus Izvrtine v želodu. Balaninus elephas BALAELE 24005 Castanea Izvrtine v kostanj. Laspeyresia splendana LESPSPL 24006 Castanea Kostanj izjedajo gosenice. 25000 Cryptococcus fagi CRYPFAG 25008 Fagus Skorjo dreves prekrivajo beli voskasti kosmiči, pod katerimi so približno 0,8 mm velike samice kaparja. Corythucha ciliata CORYCIL 25009 Platanus Listi zaradi sesanja porumenijo, predvsem pri glavni žili in pri listnem peclju. Na spodnji listni ploskvi so temne ličinke, njihovi iztrebki in levi. Metcalfa pruinosa METCPRU 25010 Listavci Na listih in poganjkih so ličinke, obdane z belim puhastim voskom, škržatki so podobni majhnim sivim metuljčkom. Izločajo veliko medene rose. 160

POŠKODBE NA LISTAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Žuželke 20000 Sesajoče žuželke Minerji listov Šiškotvorne žuželke Drugi škodljivci 25000 Phyllaphis fagi PHYLFAG 25011 Fagus Na spodnji strani listov in na mladih poganjkih maja in junija pod kupčki bele voščene preje sesajo bukove liste približno 2 mm velike zelene nekrilate in sivozelene krilate uši. 26000 Rhynchaenus fagi Rhynchaenus quercus Tischeria ekebladella Cameraria ohridella RHYNFAG ali MELAACE 26003 Fagus Liste zgodaj pomladi obžirajo v majhne okrogle luknje drobni hroščki, ki skačejo. Rov, ki se začne v sredici lista ob osrednji žili in poteka do vrha lista, delajo majhne ličinke, ki izžirajo parenhim med listnima povrhnjicama in tvorijo izjedine. Listi tam, v zgornji tretjini, porjavijo, kot da bi bili ožgani zaradi poznega mraza. RHYNQUE 26004 Quercus Liste luknjičasto izjeda hrošček, ki skače. Ličinke izžirajo notranjost lista v zgornji tretjini, tam se listi sušijo in imajo videz mraznih poškodb. TISCEKE 26005 Quercus V osvetljenih listih hrasta so številne okroglaste rumenobele izvotline, ki nastanejo z izžiranjem parenhima med obema povrhnjicama. V izžrtinah so drobne belkaste gosenice. CAMEOHR 26006 Aesculus Na listih so izžrtine, ki nastanejo z izžiranjem parenhima med obema listnima povrhnjicama, v izžrtinah so drobne gosenice in njihovi iztrebki. 27000 Mikiola fagi MIKIFAG 27004 Fagus Majhne zelene ali rdeče šiške na zgornji površini lista imajo obliko vodne kapljice. V njih so drobne ličinke. 29000 Cynipidae CYNISPP 27005 Quercus, redko drugi listavci Dryocosmus kuriphilus Zadebelitve in šiške na listih, socvetjih in vejicah. DRYOKUR 27006 Castanea Šiške: v premeru merijo 5 20 mm in so zelene ali rožnatozelene barve, zgrajene so iz ene ali več kamric. Nastajajo na novih poganjkih, prisotne pa so lahko tudi na listnih žilah ali klasastih socvetjih na osnovah moških socvetij. III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA ŽUŽELKE 161

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA GLIVE GLIVE POŠKODBE NA IGLAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Glive (boleze 30000 Osipi in rje iglic 30100 Lophodermium spp. LOPHSPP 30101 Pinus Podolgovata črna trosišča na odmrlih iglicah. n) Cyclaneusma minus CYCLMIN 30102 Pinus Drobna rumena trosišča na odmrlih iglicah. Mycosphaerella pini MYCOPIN 30103 Pinus Iglice imajo rjavo-rdeče proge, na njih črna trosišča, velika 0,2 0,6 mm. Rje debla in vej Odmiranje in raki vej in debla Thyriopsis halepensis Coleosporium spp. Chrysomyxa rhododendri Chrysomyxa abietis Lirula macrospora Lophodermium abietis Rhizosphaera kalkoffii Mycosphaerella laricina Herpotrichia parasitica Phaeocryptopus gaeumannii Rhabdocline pseudotsugae 30200 Cronartium flaccidum Cronartium ribicola Melampsora pinitorqua 30900 Gremmeniella abietina Diplodia pinea (sin. Sphaeropsis sapinea) Cenangium ferruginosum Lachnellula willkommii Phacidium coniferarum THYRHAL 30104 Pinus Drobna črna trosišča obkrožajo ovalno nekrozo, v Primorju. COLESPP 30105 Pinus Oranžna trosišča z belim ovojem na živih iglicah, v velikih količinah izpadajo iz njih oranžni trosi kot prah. CHRYRHO 30106 Picea Oranžna trosišča z belim ovojem na živih iglicah, v velikih količinah izpadajo iz njih oranžni trosi kot prah. CHRYABI 30107 Picea Podolgovata oranžna trosišča na spodnji strani živih iglic. LIRUMAC 30108 Picea Na starih, bledorjavih iglicah so podolgovata črna trosišča dolga 2 8 mm. LOPHPIC 30109 Picea Na odmrlih iglicah so črne prečne črte, na odpadlih iglicah črna ovalna trosišča, dolga do 1,5 mm. RHIZKAL 30110 Picea Na starih iglicah iz listnih rež izraščajo drobna, komaj vidna črna trosišča. MYCOLAR 30111 Larix Na porjavelih iglicah so zelo drobna črna trosišča, prizadet je običajno spodnji del krošnje. HERPPAR 30112 Abies (Picea) Odmrle mlade in stare iglice ostanejo pritrjene na vejico s površinskim podgobjem. PHAEGAE 30113 Pseudotsuga Drobna črna trosišča izraščajo iz listnih rež tako, da so le-te videti kot posute s sajami. RHABPSE 30114 Pseudotsuga Rjava žametna trosišča spomladi na spodnji strani iglic, marmorirane iglice jeseni in pozimi. CRONFLA 30201 Pinus Iz odebeljenega dela izteka smola, spomladi mehurčasta trosišča (vsebujejo ogromno oranžnih trosov). CRONRIB 30202 Pinus strobus Enako kor CRONFLA (zgoraj). MELAPIN 30203 Pinus Poganjki so zaviti v obliki črke»s«, deformacija ostane tudi na starem deblu, vmesni gostitelj Populus. GREMABI 30901 Pinus (Picea) Odmiranje poganjkov in brstov, trosišča črna, na brazgotinicah, kjer so odpadle iglice ali na odmrlih brstih. SPHASAP 30902 Pinus Odmrle veje močno smolnate, redko drobna črna trosišča v skorji. CENAFER 30903 Pinus Na odmrlih vejah diskasta rjasto črna trosišča z rjavorumeno zgornjo površino, premer 2 4mm. LACHWIL 30904 Larix Na deblih in vejah značilni raki, trosišča diskasta s pecljem, oranžnim diskom in belo dlakavo zunanjostjo. PHACCON 30905 Pseudotsuga Ugreznjena, odmrla skorja, izteka smola, lahko obročka deblo, drobna črna trosišča. 162

GLIVE POŠKODBE NA IGLAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Glive (bolezni) 30000 Odmiranje in raki vej in debla 30900 Melampsorella caryophyllacearum MELACAR 30906 Abies Rakave rane na deblu, kjer je odpadla čarovniška metla. Ožigi poganjkov Trohnobe debel in korenin 30300 Diplodia pinea (sin. Sphaeropsis sapinea) Sirococcus conigenus SPHASAP 30301 Pinus Mladi poganjki odmrli, iglice običajno nedorasle, na iglicah in na poganjku drobna okrogla črna trosišča. SIROCON 30302 Picea Mladi poganjki odmrejo, na njih drobna črna trosišča. 30400 Armillaria spp. ARMISPP 30401 Vse vrste drevja Med skorjo in lesom bledo rumeno ali belo podgobje, včasih črni rizomorfi, trosnjaki jeseni v šopih, z betom, klobukom, lističi in zastiralcem. Heterobasidion spp. HETESPP 30402 Iglavci Rdeče-rjavo obarvana jedrovina debla, lahko votlina v deblu, trosnjaki usnjati, nepravilni z nagubano skorjo in belimi cevkami. Stereum sanguinolentum STERSAN 30403 Picea Kožasti rjavo-sivi trosnjaki, pordečijo na ranjenem mestu. Sparassis crispa SPARCRI 30404 Pinus Cvetači podobni trosnjaki pri koreninskem vratu. Fomitopsis pinicola FOMIPIN 30405 Iglavci Kopitasti trosnjaki s koncentrično nagubano skorjo, rdeče-rjavim robom in cevkami na spodnji strani. Phaeolus schweinitzii PHAESCH 30406 Pinus, Larix Mesnata goba z betom in s cevkami na spodnji strani klobuka, zgornja stran olivno rjava s koncentričnimi krogi. Phellinus pini PHELPIN 30407 Pinus Kopitasti rjavi trosnjaki s cevkami na spodnji strani, rastejo na mestu odmrlih vej. Deformacije 31000 Melampsorella caryophyllacearum MELACAR 31001 Abies Čarovniške metle v krošnji. Druge glive 39000 III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA GLIVE 163

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA GLIVE GLIVE POŠKODBE NA LISTAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Glive (bolezni) 30000 Pegavosti 30500 Rhytisma acerinum RHYTACE 30501 Acer Črne pege (1 2 cm) na listih. Cristulariella depraedans CRYSDEP 30502 Acer Okrogle sive pege (0,2 1 cm) na listih. Drepanopeziza punctiformis DREPPUN 30503 Populus Drobne rjave pege na listih. Septotinia punctiformis SEPTPUN 30504 Populus Rjave lise (1 3 cm) s koncentričnimi črnimi krogi. Mycosphaerella maculiformis MYCOMA C 30505 Castanea Drobne rjave pege na listih, jeseni. Cercospora microsora CERCMIC 30506 Tilia Drobne (1 3 mm) pege na listih. Antraknoze 30600 Apiognomonia spp. APIOSPP 30601 Fagus, Quercus, Tilia Rjave pege (0,5 2 cm) na listih. Pepelovke 30700 Erysiphe alphitoides (sin. MICRALP 30701 Quercus Pepelasta prevleka listov. Microsphaera alphitoides) Uncinula spp. UNCISPP 30702 Acer, Pepelasta prevleka listov. Populus, Salix Phyllactinia guttata Venenja 30800 Ophiostoma ulmi, O. novoulmi PHYLGUT 30703 Fagus, Carpinus, Alnus Pepelasta prevleka listov. OPHIULM 30801 Ulmus Venenje in odmiranje listov, najprej posamičnih vej, nato cele krošnje. Verticillium spp. VERTSPP 30802 Acer, Carpinus Venenje in odmiranje listov, najprej posamičnih vej, nato cele krošnje. Venturia populina Rje listov 30200 Melampsora populina Melampsoridium betulinum Melampsoridium hiratsukanum Ožigi 30300 Botryosphaeria stevensii Biscogniauxia mediterranea Fusicoccum quercus Cryptodiaporthe populea Raki 30900 Cryphonectria parasitica VENTPOP 30803 Populus Odmiranje vrhov mladih vejic, ki ovenijo, se posušijo in ukrivijo navzdol, pege na listih. MELAPOP 30204 Populus, Oranžna trosišča na Salix spodnji strani listov. MELABET 30205 Betula Oranžna trosišča na spodnji strani listov. MELAHIR 30206 Alnus Oranžna trosišča na spodnji strani listov. BOTRSTE 30303 Quercus Poganjki odmrejo, se krivijo, podolžno razpokajo, razvijejo se črna trosišča (0,5 1,5 mm v premeru). BISCMED 30304 Quercus Naglo odmiranje skorje posamičnih vej ali celih dreves, v razpokah črni skorjasti trosnjaki, na ceru. FUSIQUE 30305 Quercus Sušenje posamičnih vej zaradi odmiranja skorje, na njej črna trosišča. CRYPPOP 30306 Populus Odmiranje vej in celih dreves zaradi nekroze skorje. CRYPPAR 30907 Castanea, Quercus Naglo napredujoča nekroza, oranžna do opekasto rdeča trosišča na odmrli skorji, pahljačasto razraslo podgobje med skorjo in lesom. Nectria spp. NECTSPP 30908 Vsi listavci Rakave rane z deformiranim močnim celitvenim robom, na njih opekasto rdeča trosišča (0,5 mm). Botryosphaeria dothidea BOTRDOT 30909 Ostrya, Acer Rakave rane ali naglo napredujoče nekroze skorje, na njej drobna črna trosišča. 164

GLIVE POŠKODBE NA LISTAVCIH Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda ICP Koda Rod gostitelja Simptomi Glive (bolezni) 30000 Raki 30900 Eutypella parasitica EUTYPAR 30910 Acer Počasi razvijajoči se raki, skorja ostane na rani, bledorjavo podgobje med skorjo in lesom. Trohnobe debel in odmiranje korenin Deformacij e Druge glive Stereum rugosum STERRUG 30911 Quercus, Fagus Kretzschmaria deusta KRETDEU 30912 Fagus, Acer, Tilia 30400 Armillaria spp. ARMISPP 30401 vse vrste drevja Ugreznjeni predeli skorje na spodnjem delu debla (rakava rana), na njih kožasti sivo-rjavi trosnjaki. Črni skorjasti trosnjaki na rani ali odmrli skorji, navadno pri tleh. Med skorjo in lesom bledo rumeno ali belo podgobje, včasih črni rizomorfi, trosnjaki jeseni v šopih, z betom, klobukom, lističi in zastiralcem. Fomes fomentarius FOMEFOM 30408 Fagus Kopitasti trosnjaki, zgornja stran koncentrično nagubana, siva, spodnja v obliki cevk. Ganoderma applanatum GANOAPP 30409 vsi listavci Kopitasti trosnjaki, zgornja stran prekrita z rdečerjavim trosnim prahom. Fomitopsis pinicola FOMIPIN 30405 vsi listavci Kopitasti trosnjaki, zgornja stran z izrazitim rjavordečim ali rdečim robom, spodaj rumenkaste cevke. Laetiporus sulphureus LAETSUL 30410 Quercus, vsi listavci Phytophthora spp. PHYTSPP 30411 Castanea, Alnus, Quercus, Fagus Skupine rumenih do oranžnih trosnjakov, ki so poličasto nanizani eden nad drugim. Črne lise in iztekanje črnega soka iz odmrlih predelov skorje pri tleh. 31000 Taphrina tosquinetii TAPHTOS 31002 Alnus Svetlozelene bule na Taphrina spp. povečanih listih. TAPHSPP 31003 Carpinus, Čarovniške metle v krošnji, Betula, listi manjši, svetlejši. Prunus Taphrina aurea TAPHAUR 31004 Populus Rumene bule na listih. 39000 III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA GLIVE 165

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA ABIOTSKI DEJAVNIKI PRILOGA 4: ŠKODLJIVI ABIOTSKI DEJAVNIKI Kateg. Koda Skupina Koda Tipi Koda kodljivi dejavniki Koda 4 voda P - o- led 4 P 166

Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda S 55 O S R D III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA OSTALO P S H Kategorija Koda Skupina Koda SO 2 H 2 S O 3 F HF 167

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA OSTALO PRILOGA 7: DRUGI DEJAVNIKI Kateg. Koda Skupina Koda Glavne vrste Koda Rod gostitelja Simptomi drugo 80000 Zajedavske rastline in ovijalke 81000 Viscum spp. 81001 Vse vrste Zimzeleni grmi v krošnji, z belimi jagodami. Arceuthobium oxycedri 81002 Juniperus Grmički s sočnimi poganjki na vejah. Hedera helix 81003 Vse vrste Zimzelena ovijalka. Lonicera spp. 81004 Vse vrste Listopadna ovijalka z dišečimi cvetovi. Clematis vitalba 81005 Vse vrste Listopadna ovijalka z viticami. Loranthus europaeus 81006 Quercus, Castanea Listopadni grmi v krošnji, z rumenimi jagodami. 82003 Vse vrste Bakterijski tumorji na tumefaciens koreninah, deblu ali vejah. Bakterija 82000 Bacterium Virus 83000 Nematoda 84000 Bursaphelenchus xylophilus Konkurenca (kompeticija) Mutacije 86000 Drugo (znani vzroki, vendar ni na seznamu) 85000 Pomanjkanje svetlobe Fizično oviranje 85002 Konkurenca na 85003 splošno (gostota) Drugo 85004 89000 Npr. naravno podrto drevo 84001 Pinus Naglo venenje, porumenitev in sušenje iglic in celih dreves. 85001 168

PRILOGA 8: POPISNI OBRAZEC ZA POPIS VZROKOV BOLEZNI DREVJA III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA 169

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA PRILOGA 9: SEZNAM SIMPTOMOV IN IZBOR NJIHOVIH VERJETNIH POVZROČITELJEV DOMAČIH IN TUJERODNIH ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV TER ŠKODLJIVIH DEJAVNIKOV NEŽIVE NARAVE Legenda: simptomi poudarjeno ali podčrtano, povzročitelji ležeče (če sta pri boleznih dve latinski imeni glive, je najprej ime teleomorfa in nato ime anamorfa), tujerodni škodljivi organizmi: a) ustaljeni pri nas ležeče, rdeče, b) še niso razširjeni pri nas poudarjeno, ležeče, rdeče, * obvezno vzorčenje in pošiljanje pooblaščenemu laboratoriju, takojšnje obvestilo koordinatorju nadzora. I. LISTAVCI I.1 Listi I.2 Mladi poganjki I.3 Veje I.4 Deblo I.5 Koreninski vrat /korenine na površini tal I.1 LISTI I.1.1. Rumenenje 1 vrh lista pri bukvi: bukov rilčkar skakač (Rhynchaenus fagi prekinjen razvoj ličinke); 2 robna ali/in medžilna obarvanost: -pomanjkanje hranil, -suša, -onesnažen zrak; 3 drobne prašnate izboklinice na listih topolov in breze (redko jelše): -okužba z rjo; 4 celoten list razen žil, na delih krošenj bukev ali hrastov na apnenčastih tleh: -kloroza zaradi apnenca (pomanjkanje železa); 5 popolno v delih bukove krošnje: -bukov rak (Nectria ditissima), ki delno objame vejo; 6 popolno, začne se pri vrhu in se širi navzdol po bukvi, brezi, topolu: -suša; 7 na brestih v pegah, ki se s starostjo spremenijo v črne krastaste strome s premerom do 5 mm: - brestova katranasta pegavost (Stegophora ulmea)*. I.1.2 Bakreno rdeče prebarvanje: na zgornji listni ploskvi: -ozon, -UV-sevanje, -pršice prelke (Tetranychidae). I.1.3 Rjavo prebarvanje (odmiranje, nekroza) 1 delne nekrotične poškodbe, začnejo se v spodnjem delu krošnje, razen vrhov: -okužba z glivo, vzdolž listnih žil: npr. -Apiognomonia spp., -na bukvi rjavenje bukovih listov (A. errabunda), -na hrastih rjavenje hrastovih listov (A. quercina), -na lipah rjavenje lipovih listov (A. tiliae), -na platanah platanova listna sušica (A. veneta); ali v obliki peg na številnih vrstah listavcev: npr. -Stigmina, -Phloeosporella, -Marssonina spp.; na listih javorov sive pege: javorova bela pegavost (Cristulariella depraedans), ali črne krastaste pege: javorova katranasta pegavost (Rhytisma acerinum), na listih topola: -rjava pegavost topolovega listja (Drepanopeziza punctiformis, Marssonina brunnea), odmiranje topolovih poganjkov (Venturia macularis, Pollacia radiosa), na vrbah: -marsoninska listna pegavost (Drepanopeziza sphaeroides, Marssonina salicicola), -vrbov škrlup (Venturia saliciperda, Pollacia saliciperda), na 170

divjem kostanju: -listna sušica divjega kostanja (Guignardia aesculi); -na tujerodnih drenih, tudi na cvetnih listih (Cornus florida, C. nuttallii, C. kousa): drenova sušica (Discula destructiva)*; 2 delno nekrotično listje z luknjicami na bukvi in hrastih: -bukov rilčkar skakač (Rhynchaenus fagi), -hrastov rilčkar skakač (Rhynchaenus quercus); 3 izjede v mezofilu (votlenje, miniranje) na divjem kostanju: -listni zavrtač divjega kostanja (Cameraria ohridella), na lipah: -lipov listni zavrtač (Phyllonorycter issikii), na robiniji: - listni zavrtač robinije (Phyllonorycter robiniella), -robinijev listni zavrtač (Parectopa robiniella); 4 medžilno ali marginalno (na robovih): -pomanjkanje hranil, -suša, -sol za posipanje cest, -onesnažen zrak; 5 popolno, začne se pri vrhu krošnje: -suša; 6 popolno, začne se v spodnjih delih krošnje: -pozna spomladanska pozeba, -okužba listov z glivo (glej tudi I.1.3.1); 7 na brestih so črne krastaste strome s premerom do 5 mm: -brestova katranasta pegavost (Stegophora ulmea)*. I.1.4 Prevleka na listih 1 črna: glive sajavosti; 2 bela, siva: pepelovke, Erysiphales na hrastih: hrastova pepelovka (Erysiphe alphitoides, sin Microsphaera alphitoides), -na javorih: Sawadea bicornis, S. tulasnei, -na številnih drevesnih vrstah: Phyllactinia guttata, -na belem gabru: gabrova pepelovka (Erysiphe arcuata), -na divjem kostanju: pepelovka divjega kostanja (Erysiphe flexuosa), -na cigarovcu: katalpova pepelovka (Erysiphe elevata), -na listopadnih rododendronih: slečeva pepelovka (Erysiphe azaleae). III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA I.1.5 Majhno, zarezano ali prezgodaj odpadlo listje, manjkajoče listje 1 majhno listje, preredčeno listje: delno obročkana debla zaradi gliv ali/in žuželk npr. -bolezen bukove skorje, na javorju: -Nectria spp., na platanah: -platanov obarvani rak (Ceratocystis platani)*; 2 prezgodaj odpadlo listje: -suša, -koreninske glive, npr. -Phytophthora spp.*, -Armillaria spp.; 3 zareze in luknje v delno razvitem listju: -gosenice, -bukov rilčkar skakač (Rhynchaenus fagi), - hrastov rilčkar skakač (Rhynchaenus quercus); 4 listov ni: golobrsti gosenic npr. -Operophthera brumata, -zeleni hrastov zavijač (Tortrix viridana), -gobar (Lymantria dispar), -hrastov sprevodni prelec (Thaumetopoea processionea), -vrzel v visečih poganjkih: -pepelovke. I.2 MLADI POGANJKI I.2.1 Odmiranje: zgodnje stopnje propadanja hrastov, na platanah: -platanova listna sušica (Apiognomonia veneta), na vrbah: -marsoninska listna pegavost (Drepanopeziza sphaeroides, Marssonina salicicola), -vrbov škrlup (Venturia saliciperda, Pollacia saliciperda), na topolih: odmiranje topolovih poganjkov (Venturia macularis, Pollacia radiosa). I.2.2 Odpadanje predvsem pri hrastih in topolih: -suša. I.2.3 Venenje brestov: -holandska brestova bolezen (Ophiostoma ulmi, O. novo-ulmi), venenje hrastov: -venenje hrastov (Ceratocystis fagacearum)*, venenje platan: -platanov obarvani rak (Ceratocystis platani)*, venenje poganjkov jablan, hrušk in drugih rožnic (npr: panešplja, glog, šmarna hrušica): -hrušev ožig (Erwinia amylovora)*, venenje poganjkov in listov velikega in ostrolistnega jesena: -jesenov ožig (Hymenoscyphus pseudoalbidus, Chalara fraxinea). I.2.4 Odmiranje predvsem v spodnjem delu krošnje: -spomladanska pozeba, -okužba z glivami. 171

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA I.3. VEJE I.3.1. Veje, gole 1 suh vrh, odmiranje skorje: na pravem kostanju in hrastih: -kostanjev rak (Cryphonectria parasitica), na velikem in ostrolistnem jesenu: -jesenov ožig (Hymenoscyphus pseudoalbidus, Chalara fraxinea), na tankih hrastovih vejah: -ožig hrastove skorje (Fusicoccum quercus), na hrastih v razpokah skorje podolgovati črni skorjasti trosnjaki: -pooglenitev hrastov (Biscogniauxia mediterranea), na bukvah na odmrli skorji črni skorjasti trosnjaki 1 cm v premeru: -pooglenitev bukve (Biscogniauxia nummularia), na topolih: -topolov rak (Cryptodiaporthe populea, Discosporium populeum), na tujerodnih drenih odmrli nadomestni (adventivni) poganjki (Cornus florida, C. nuttallii, C. kousa): -drenova sušica (Discula destructiva)*, na številnih listavcih bolezni korenin, npr. -Armillaria, -Phytophthora spp.*, odprti robovi bukovih sestojev: -sončni ožig skorje z napadom sekundarnih škodljivcev, na plitvih ali hidromorfnih tleh: -suša ali -zamočvirjenje; 2 skorjo odstranjujejo žolne: -larve podlubnikov, npr. Scolytus intricatus, ali drugih žuželk, ki vrtajo skorjo in les, npr. -Agrilus bigutattus v pozni fazi propadanja hrastov. I.3.2. Raki, iztekanje soka, rane 1 raki kot odebelitve nepravilne oblike ali s koncentričnimi gubami in so videti kot tarča, npr. na bukvi: -bukov rak (Nectria spp.), na hrastih: -rak rdečega hrasta (Stereum rugosum), na javorih: -javorov rak (Eutypellaparasitica), na tujerodnih drenih nekroze skorje (Cornus florida, C. nuttallii, C. kousa): -drenova sušica (Discula destructiva)*; 2 iztekanje soka na bukvi: -zeleni bukov krasnik (Agrilus viridis); 3 rane številne, majhne, na zgornji strani vej: -toča; redkejše, večje rane, kjer koli na veji, lahko vejo delno obročkajo: -glodavci. I.3.3. Gnezda gosenic: -hrastov sprevodni prelec (Thaumatopoea processionea). I.3.4. Deformacije (iznakaženja) 1 šiške, tumorji: -bakterije, -glive, -virusi, -žuželke, odebelitve: raki (glej 1.3.2.1), rastne nepravilnosti neznanega vzroka; 2 čarovniške metle na brezi, češnji, gabru: -metličavost (Taphrina spp.). I.4 DEBLO I.4.1 Raki, iztekanje soka, rane 1 vhodne, izhodne odprtine, črvina, skorjo odstranjujejo žolne: -žuželke, škodljivci lesa in skorje, izhodne odprtine okrogle, v premeru 1 1,5 cm: -azijski kozliček (Anoplophora glabripennis)*; 2 bele vataste prevleke na bukovi skorji: -bukov kapar (Cryptococcus fagi), jajčna legla ali gosenice: npr. -gobar (Lymantria dispar); 3 predeli na živi skorji platan, odmrli v lisah, temnejši (nekrotični): -platanov obarvani rak (Ceratocystis platani)*; 4 raki kot odebelitve nepravilne oblike ali s koncentričnimi gubami in so videti kot tarča, npr. na bukvi: -bukov rak (Nectria spp.), na hrastih: -rak rdečega hrasta (Stereum rugosum), na javorih: -javorov rak (Eutypellaparasitica); 172

5 skorja odmira v velikem obsegu: na pravem kostanju in hrastih: -kostanjev rak (Cryphonectria parasitica), na hrastih v razpokah skorje podolgovati črni skorjasti trosnjaki -pooglenitev hrastov (Biscogniauxia mediterranea), na bukvah na odmrli skorji črni skorjasti trosnjaki 1 cm v premeru: -pooglenitev bukve (Biscogniauxia nummularia), na topolih -topolov rak (Cryptodiaporthe populea, Discosporium populeum). I.4.3 Znaki gliv 1 ugreznjeni predeli odmrle skorje, podolžne razpoke npr. na hrastu -Phellinus robustus, na bukvi: -Fomes fomentarius, na bukvi, javorih, lipah: -Kretzschmaria deusta; 2 trosnjaki (lesne gobe) različnih gliv, razgrajevalk lesa. I.4.4 Deformacije 1 šiške, tumorji: -bakterije, -glive, -virusi, -žuželke, odebelitve: -raki (glej 1.3.2.1), rastne nepravilnosti neznanega vzroka; 2 vzdolžni grebeni pri spodnjem delu debla, predvsem na hrastih: -mrazne razpoke. I.5 KORENINSKI VRAT/KORENINE NA POVRŠINI TAL I.5.1 Iztekanje soka pri bukvi, jelši, hrastih: Phytophthora spp.*, pri hrastih tudi: Armillaria spp. I.5.2 Znaki žuželk: vhodne, izhodne odprtine, črvina (rjava ali bela), lahko izteka črn sok: žuželke, ki dolbejo skorjo ali les, izhodne odprtine okrogle, v premeru 1 1,5 cm: kitajski kozliček (Anoplophora chinensis)*, izhodne odprtine manjši premer, pogosto ovalne: -vrbov zavrtač (Cossus cossus), -modro sitce (Zeuzera pyrina), -veliki topolov steklokrilec (Aegeria apiformis), -veliki topolov kozliček (Saperda carcharias). III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA I.5.3. Znaki okužbe z glivami 1 trosnjaki npr. Ganoderma spp., Fomes spp. na bukvi, Laetiporus sulphureus na hrastih; 2 jezikasto oblikovani ugreznjeni predeli skorje z odpadajočo skorjo in črnimi sploščenimi glivnimi stromami, npr. na bukvi, javorih, lipi: -Kretzschmaria deusta. II IGLAVCI II. 1 Iglice II. 2 Poganjki II. 3 Veje II. 4 Deblo II. 5 Koreninski vrat/korenine na površini tal II. 1 IGLICE II.1.1 Prebarvanje v svetlozeleno ali rumeno 1 letošnjih iglic, prečni rumeni trakovi, na smreki: -smrekova rja (Chrysomyxa abietis), -slečeva rja (Chrysomyxa rhododendri); se začne na osnovi iglic borov in smreke na apnenčastih ali močvirnih tleh : -kloroza zaradi pomanjkanja železa (Fe) ali mangana (Mn); če se obenem smoli koreničnik:- glivna okužba korenin (npr. Armillaria spp.), pri duglaziji: -toksičnost mangana (Mn); rumene pege in zvijanje ali prepogibanje iglic macesna, kjer so drobne vataste ličinke: - smrekova uš (Adelges laricis), -zelena smrekova uš (Sacchiphantes viridis); 173

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA 2 starejših iglic z začetkom prebarvanja na vrhu iglic: -pomanjkanje magnezija (Mg) ali -kalija (K); dveletnih iglic borov: -rumeni osip borovih iglic (Cyclaneusma minus); zgodnje staranje zaradi stresov, npr. -suše, -ozona; triletne iglice: normalno prebarvanje zaradi -starosti; 3 iglic vseh starosti, obenem so iglice in poganjki manjši/ krajši: -pomanjkanje hranil, predvsem dušika; rumene pege in zvijanje ali prepogibanje iglic jelke ali duglazije, kjer so drobne vataste ličinke: - jelova uš (Dreyfusia nordmannianae). II.1.2. Rjavo do rdeče prebarvanje (tudi nekroze) 1 letošnjih iglic na osončenem delu krošnje: -zimska izsušitev; skupaj z odmrlim poganjkom: -pozna spomladanska pozeba ali -okužba s sivo plesnijo (Botrytis cinerea); na macesnu: -pozni spomladanski mraz ali -macesnov molj (Coleophora laricella) ali -rjava macesnova pegavost (Mycosphaerella laricina); s trosišči gliv (eciji) na jelki: -rja jelovih iglic (Pucciniastrum epilobii); iglice smreke, poškodovane zaradi obžiranja, ostanki porjaveli: -navadna smrekova grizlica (Pristiphora abietina); skupaj z odmiranjem poganjkov na smreki: -odmiranje smrekovih poganjkov (Sirococcus strobilinus), na borih: -odmiranje najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea), -odmiranje poganjkov črnega bora (Gremmeniella abietina, Brunchorstia pinea), -sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum), -borov smolasti rak (Gibberella circinata, Fusarium circinatum)*; blizu industrijskih obratov: -onesnaženje zraka s polutanti; ob cestah: -sol za posipanje cest: 2 starejših iglic z začetkom prebarvanja na vrhu iglic: -pomanjkanje kalija (K) ali/in magnezija (Mg); celotnih iglic: -starostno prebarvanje; dveletnih iglic, lahko posamično, starejše so že odpadle: glive, ki povzročajo osipe iglic, npr. na borih: -osip borovih iglic (Lophodermium seditiosum, L. conigenum), -rumeni osip borovih iglic (Naemacyclus minor), -rumena pegavost borovih iglic (Thyriopsis halepensis); na smreki: -osip smrekovih iglic (Lirula macrospora), -rdečenje smrekovih iglic (Lophodermium abietis), -smrekova rja (Chrysomyxa abietis), -slečeva rja (Chrysomyxa rhododendri), -rjavenje smrekovih iglic (Rhizosphaera kalkhoffii); na jelki: -rjavenje jelovih iglic (Herpotrichia parasitica), -sušenje jelovih iglic (Cytospora pinastri); na duglaziji: -rdeči osip duglazije (Rhabdocline pseudotsugae) ali -sajasti osip duglazije (Phaeocryptopus gaeumannii); iglice poškodovane zaradi obžiranja, ostanki porjaveli ali celotne iglice porjavele v zapredku svilenih niti: npr. -Cephalcia abietis, -montanska smrekova grizlica (Pachynematus montanus); ali žuželke, ki votlijo (minirajo) iglice npr. -smrekov zavijač (Epinotia tedella); 3 iglic vseh starosti v celotni krošnji: bolezni korenin npr. -Armillaria spp., -Phytophthora spp.*, -Heterobasidion spp., pogosto obenem z odpadajočo skorjo: -napad lubadarjev, npr. na smreki: -osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus), -šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes calchographus); pri duglaziji: del krošnje nad okužbo: -uleknjenost lubja duglazije (Phacidium coniferarum); pri borih: del krošnje nad okužbo debla z -rjo (Cronartium flaccidum, C. ribicola, Peridermium pini). II.1.3 Prezgodaj odpadle iglice, iglic ni 1 iglice tekočega leta delno ali v celoti manjkajo na osončenem delu krošnje: -zimska izsušitev; iglice tekočega leta delno ali v celoti manjkajo: -močno onesnaženje zraka, -sol za posipanje cest; okužba z glivami (bolezni), npr. na smreki: -odmiranje smrekovih poganjkov 174

(Sirococcus strobilinus), na smreki in borih -odmiranje poganjkov črnega bora (Gremmeniella abietina, Brunchorstia pinea), samo na borih: -odmiranje najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea), -sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum), iglice rdečega bora manjkajo ali visijo na vejici: -povzročiteljice šišk npr. Contarinia baeri, -nitasti ostanki požrtih iglic pri smreki: -navadna smrekova grizlica (Pristiphora abietina); 2 starejše iglice delno ali popolnoma odpadle: -odpadanje iglic zaradi starosti (senescenca); dveletnih iglic, lahko posamično, starejše so že odpadle: glive, ki povzročajo osipe iglic, npr. na borih: -rjavenje borovih iglic (Mycosphaerella dearnessii, Lecanosticta acicola)*, -rdeča progavost borovih iglic (Mycosphaerella pini, Dothistroma pini, D. septosporum), borov osip (Lophodermium seditiosum, L. conigenum), rumeni osip borovih iglic (Naemacyclus minor), na smreki: -osip smrekovih iglic (Lirula macrospora), -rdečenje smrekovih iglic (Lophodermium abietis), na duglaziji: -rdeči osip duglazije (Rhabdocline pseudotsugae) ali -sajasti osip duglazije (Phaeocryptopus gaeumannii); pri starejših letnikih iglice manjkajo, opazni so obžrti ostanki iglic: -grizlice, npr. na smreki Cephalcia abietis; 3 iglice vseh starosti v celotni krošnji so deloma ali vse odpadle: -glive, ki kužijo korenine, npr. -Armillaria spp., -Phytophthora spp.*, -Heterobasidion spp., -Phaeolus schweinitzii,- podlubniki; iglice v celoti ali deloma požrte, opazni so ostanki iglic: gosenice na različnih iglavcih: -smrekov gobar (Lymantria monacha), na borih: -borova sovka (Panolis flammea), -borova kokljica (Dendrolimus pini), -borov pedic (Bupalus piniarius), pagosenice grizlic npr. -navadna borova grizlica (Diprion pini); iglice deloma manjkajo, na zgornji površini vejic majhne rane na skorji: -toča. III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA II.1.4 Deformacije (iznakaženja) iglic 1 šiške na smrekovih poganjkih: -zelena smrekova uš (Sacchiphantes viridis),-rumena smrekova uš (Sacchiphantes abietis), -smrekova uš (Adelges laricis); 2 krivljenje, zvijanje iglic, ki imajo rumene pege in bele vataste ličinke na mladih jelkah ali duglaziji: -jelova uš (Dreyfusia nordmannianae). II. 2 POGANJKI IN BRSTI II.2.1 Defoliacija: glej II.1.3.1. ali poganjki odmrli in v notranjosti požrti: -veliki borov strženar (Tomicus piniperda). II.2.2 Odmiranje (nekroza): -zimska izsušitev, -visoka koncentracija polutantov v zraku, -sol za posipanje cest; okužba z glivami (bolezni): npr. na smreki: -odmiranje smrekovih poganjkov (Sirococcus strobilinus), na smreki in borih: -odmiranje poganjkov črnega bora (Gremmeniella abietina, Brunchorstia pinea), samo na borih: -odmiranje najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea), - sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum), na brinih, klekih in pacipresah: -Phomopsis juniperivora, na jelki: -jelova debelna uš (Dreyfusia piceae). II.2.3 Brsti borov zakrneli, odmrli: -veliki borov strženar (Tomicus piniperda), votli: -zavijač borovih poganjkov (Rhyacionia buoliana). II.2.4 Deformacije (iznakaženja): poganjki viseči, odmrli: -pozni spomladanski mraz, krivijo se navzdol: -pomanjkanje bakra (Cu); pri mladih borih so poganjki večkrat zaviti: -zavijač borovih poganjkov (Rhyacionia buoliana), -borova rja zavijalka (Melampsora pinitorqua). 175

III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA II.3 VEJE II.3.1 Veje in vrh brez iglic (glej tudi II.1.3.): -zimski mraz. II.3.2 Raki, rane, iztekanje smole 1 rakave rane na borih, iztekanje smole in odebelitev: rje (-Cronartium flaccidum, - C. ribicola, -Peridermium pini); na duglaziji: -uleknjenost lubja duglazije (Phacidium coniferarum); 2 skorja odmrla, razpokana, izteka smola, lahko oblikovan rak, na cipresah in leylandovi pacipresi: -cipresov rak (Seiridium cardinale); 3 rane številne, drobne, na zgornji strani vej: -toča; posamične, večje, lahko deloma ali v celoti obročkajo vejo: -glodavci; 4 iztekanje smole: (glej II.3.2.1.). II.3.3 Deformacije (iznakaženja) 1 odebelitve na macesnu in zaprti ali odprti raki: -macesnov rak (Lachnellula willkommii); 2 čarovniške metle na jelki: -jelov metličasti rak (Melampsorella caryophyllacearum). II.3.4 Gnezda gosenic: na borih -pinijev sprevodni prelec (Thaumatopoea pytiocampa). II.3.5 Omele: na jelki -jelova omela (Viscum album ssp. abietinum); na borih -avstrijska omela (Viscum album ssp. austriacum). II.4 DEBLO II.4.1 Raki, rane, iztekanje smole 1 raki na macesnu, lahko odebelitve (zaprti rak), iztekanje smole: -macesnov rak (Lachnellula willkommii); na jelki odprti ali zaprti raki, kjer je odpadla čarovniška metla: -jelov metličasti rak (Melampsorella caryophyllacearum); na borih, iztekanje smole in odebelitev: rje: -mehurjevka rdečega bora (Cronartium flaccidum), -mehurjevka zelenega bora (Cronartium ribicola), -borov smolasti rak (Gibberella circinata, Fusarium circinatum)*; na duglaziji: - uleknjenost lubja duglazije (Phacidium coniferarum); 2 iztekanje smole v vrhu smreke: okužba korenin z -Armillaria ostoyae, na borih: rje: -mehurjevka rdečega bora (Cronartium flaccidum), -mehurjevka zelenega bora (Cronartium ribicola); na macesnu: -macesnov rak (Lachnellula willkommii); na duglaziji: -uleknjenost lubja duglazije (Phacidium coniferarum); 3 rane dolge, se raztezajo po celem deblu in pogosto z ivermi v sredini: -strela; radialne ozke razpoke na smreki in macesnu, pogosto zarasle: razpoke zaradi: -suše; posamične, velike, ali večje število manjših, nepravilnih ran: poškodbe zaradi: -poseka, podiranje drevja; posamične, večje, lahko deloma ali v celoti obročkajo deblo (vrh): -glodavci; skorja olupljena ali obgrizena s sledovi zob: -divjad. II.4.2 Znaki žuželk 1 vhodne ali izhodne odprtine, bela ali rjava črvina, smolni kupčki: -žuželke, ki dolbejo skorjo ali les; 2 bele vataste prevleke na skorji borov: -uš zelenega bora (Pineus strobus), ali jelke: -jelova uš (Dreyfusia nordmannianae), -jelova debelna uš (Dreyfusia piceae). 176

II.4.3 Znaki gliv 1 rumene do oranžne mehurčaste izbokline z oranžnim prahom: rje -mehurjevka rdečega bora (Cronartium flaccidum), mehurjevka zelenega bora (C. ribicola); 2 trosnjaki gliv: lesne gobe trohnobneži (Heterobasidion spp.), črnomekinasta mraznica (Armillaria ostoyae), smrekova kresilača (Fomitopsis pinicola), borov plutač (Trametes pini), krvaveča krvoslojevka (Stereum sanguinolentum), smrekova kresilača (Fomitopsis pinicola) in druge; 3 ugreznjeni predeli skorje, smolnati, na borih: rje -mehurjevka rdečega bora (Cronartium flaccidum), -mehurjevka zelenega bora (C. ribicola), -borov smolasti rak (Gibberella circinata, Fusarium circinatum)*; na macesnu: -macesnov rak (Lachnellula willkommii); na duglaziji: - uleknjenost lubja duglazije (Phacidium coniferarum). II.4.4 Odebelitve na jelki: -jelov metličasti rak (Melampsorella caryophyllacearum); na macesnu obkrožene s celitvenim tkivom: -macesnov rak (Lachnellula willkommii). II.5 KORENINSKI VRAT/KORENINE NA POVRŠINI TAL II.5.1 Iztekanje smole: glive, ki povzročajo trohnobo korenin, npr. -črnomekinasta mraznica (Armillaria ostoyae), -žoltorobi rjavopor (Phaeolus schweinitzii), -borov glivec (Sparassis crispa), -smrekova kresilača (Fomitopsis pinicola), -trohnobneži (Heterobasidion spp.) in druge. III. POPIS POVZROČITELJEV POŠKODB DREVJA II.5.2. Znaki žuželk: vhodne ali izhodne odprtine, bela ali rjava črvina, smolni kupčki: žuželke, ki dolbejo skorjo ali les. II.5.3 Znaki gliv: trosnjaki lesnih gob npr. -črnomekinasta mraznica (Armillaria ostoyae), -žoltorobi rjavopor (Phaeolus schweinitzii), -borov glivec (Sparassis crispa), -smrekova kresilača (Fomitopsis pinicola), -trohnobneži (Heterobasidion spp.) in druge. 177

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL 179

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL Simbol M MP MC O OL M M 1 SPLO NI PODAT I NAHAJALI A PRO ILA REGISTRA IJA IN LO A IJA Opis Obvezno opis i in po o i Po izbi i i p os ovo no opis i in po o ti Po izbi i i p ostovo no opisati in po o ati so abo ato i s i po at i p e pisani si e po ate obvezno opisati na terenu 1.1 TE IL A PRO ILA tevi a pro i a vsebu e nas e n e e e ente tevi o razis ova ne p os ve i se o ana izira vsa a p os ev i a svo o o o r o P za ta ni pro i in tevi o ta ne a pro i a Primer: P tevi a razis ova ne p os ve tevi a ta ne a pro i a 1.2 DATUM OPISA atu opisa in or ira pri o n e uporabni e po at ov o t e o starosti po at ov atu opisa se po a ot ddmmyy zna ov Primer: a se o ira ot M M 1.3 AVTOR(JI) Oseba osebe i e so nare i a nare i e opis bo bo o poznana poznane pri o n i porabni o po at ov in bo bo o o ovorna o ovorne za a ovost po at ov Po a se prvi ve r i i ena in prvi ve r i prii a avtor a avtor ev opisa ter nato vse ru i u e e en ev terens e a e a na to i Primer: Mi Ur Mi e Urban i ip 1.4 LO A IJA er e o a i a M p os ve in ostop o n e pravi o a e opisan iz pre n i prou evan osutosti rev a ta se zapi e e vzor eno a i o i e ter e o reprezentan ne a ni pro i a ov npr pro i e i u no o sre ine o i a na o ve a za vzor en e na PP 180

MC MC 1.5 NADMORSKA VIŠINA a ors o vi ino vzor ene a o i a in neobvezno reprezentan ne a ta ne a pro i a se o eni i natan ne e priporo a se uporabo P naprave Višina je podana v razredih s 50 m intervali 9 9 9 9 9 9 9 9 9 1.6 GEOGRA SKE KOORDINATE eo ra s o irino in eo ra s o vi ino ob o a se po a i natan ne e ot e o o e v stopin a inuta se un a a i e i a ni stopin a a o se u o ita neposre no s topo ra s e arte a i oba ne a pozi i s e a siste a P IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL irina eo ra s e oor inate MM o ina eo ra s e oor inate MM Primer: irina o ina 181

2 DEJAVNIKI KI O LIKUJEJO TLA IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL M/O 2.1 KLIMA IN VREMENSKI POGOJI M Klimatski podatki i a vp iva na rast rast in in nasta an e ta Osnovne po at e o i i sre n o ese no te peraturo v C) in sre n o ese no o i ino pa avin v ) se povza e po na b i i eteoro o i posta i po a se o a i o) O O Po a se tu i trenutne in pre o ne vre ens e raz ere i vp iva o na opazovan e ta ne v a e in stru ture Trenutne vremenske razmere oeneber er et al ) SU on no PC e no ob a no OV Ob a no RA e SL o ra SN ne Predhodne vremenske razmere - o en ) WC1 WC2 WC3 WC4 WC5 WC6 rez e a za n i ese rez e a za n i te en rez e a za n i ur Ra e e v za n i ura Mo an e a i neur e v za n i ura stre no o an e a i sne M M 2.2 O LIKA KRAJINE IN TOPOGRA IJA TERENA Lega terena ave e na se e a p os ve na terenu a e a vp iva na i ro o i o rasti a zunan a in notran a rena a npr po povr ins i o to vo e) n o se a o raz a a a i prev a u e spre e an e oto ) a i o iv o to ) vo e a i nobe en o te Jarek Aluvij Slika 34: Lege v valovitem do goratem terenu 182

M M M Lega terena Lega v valovitem do goratem terenu Lega v ravnini ali na zelo polo nem terenu CR reben vr ) HI orn i vi n eni) e UP orn i e pobo a IN re n i e ravnine MS re n i e pobo a LO po n i na ni i) e LS po n i e pobo a BO no navpi na rena a) TS zno e pobo a BO no ravno) Oblike pobo ij Ob i e pobo i se nana a o na prev a u o o ob i o pobo a v verti a ni in orizonta ni s eri s i a desno) Raz i u e se nas e n e razre e ob i e pobo i S C V T C a o on avno vbo eno) onve sno izbo eno) erasasto ap eteni nepravi ni ) ob i smer površinskega toka Nagib a ib terena se nana a na povpre no str ino neposre ne a ze i a opazovane a rasti a Meri se a s pa o ero na na bo str i s eri pobo a a ib se a o o eni izra una) tu i s po o o raz i a e p astni a i na arti IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL M MC O a ib terena se a o po a na va na ina e ans a povpre na iz er ena vre nost oz razvr an e v ene a o spo a nave eni razre ov 01 o oravno 06 re n e na n eno 02 Ravno 07 Mo no na n eno 03 ora ravno 08 erno str o 04 e o b a o na n eno 09 tr o 05 a o na n eno 10 e o str o ol ina strmine Po e z orn i opisov na iba na se zabe e ita e o ina str ine pre vse v z orn e e u razis ova ne a ob o a) in e spozi i a spozi i a vp iva npr na pa avins e te peraturne raz ere a i o ro enost pre vp ivi vetra kspozicija spozi i a e ozna ena z za sever za vz o za u in za za o in s o bina i a i te ozna npr e sever severovz o na R ravno ) 2.3 LOVEKOV VPLIV ana a se na vse evi entirane e avnosti ove a za atere e ver etno a i a o vp iv na ra ino a i izi ne in e i ne astnosti ta rozi a e obravnavana posebe a raz i na o o a e oristno a se po a e stopn o otenosti ve eta i e Obsto e e rast instvo e opisano v po av u 183

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL M N rez vp iva BR Po i an e NK i znan T erasiran e VS e eta i a e a o otena PL Oran e VM e eta i a sre n e otena MP Rezan e ru e ote V e o otena MR Ob e ovan e povr ins i p asti MS O a a i a pes a Uporaba no i MU Mineralna o la ali a LF anos tal MO O la ali a or ans i snovi LV Povr ins a izravnava PO Onesna evan e CL Pose a r evina IU a a an e SC Povr ins a zbitost tal AD U etno osu evan e 2.4 MATI NA PODLAGA o e po la a iz atere so nastala tla o i se ve s upini ati ne po la e v prvo so uvr ene z robl ene snovi prete no use line) ali prepereli ateriali i pre riva o vrsto a nino iz atere so nastali Materiali so naravno obnovl eni talni ateriali ali se i enti in tu i te no eni ateriali abela ati ni po la i e spo a pri azana in se uporabl a e povzeta po oil eo rap i al ata ase ) Mati no po la o se opi e vsa na nivo u lavne a razre a Koda 9 lavni razred mati ne podlage i znan ezane lasti ne e ans e) se i entne a nine e i entne a enine Ma ats e a nine Meta or ne a nine evezane aluvialne naplavine preperins e use line pobo ni nanosi evezani le eni i nanosi orene ols i vetrni) nanosi Or ans e snovi ntropo eni nanosi O 2.5 PREPUSTNOST ZA VODO rena a tal se pravilo a o ra a v barvi tal to a po naravne ali u etne pove an u rena e se la o o rani o reli tni zna i prete le a) stan a lobina po avl an a in intenziteta zna ov o le evan a ponava i o ra ata stan e rena e tal to a ne ve no S W Prekomerno odcedna tla o a zelo itro o te e iz tal otran a prosta ravita i s a) vo a se nava no zelo re o po avl a ali e zelo lobo o la so nava no robe te sture in i a o zelo viso o propustnost za vo o r -1 ) ali so zelo plitva V asih prekomerno drenirana o a itro o te e iz tal ravita i s a vo a se nava no zelo re o po avl a ali e zelo lobo o la so nava no robe te sture in i a o viso o propustnost za vo o o r -1 ) ali so zelo plitva Dobro prepustna optimalno vla na o a o te e iz tal brez te av ven ar ne itro otran a prosta ravita i s a) vo a e nava no lobo o o zelo lobo o etno tra an e ni a posebnosti la nost ne o e u e rasti orenin 184

M Srednje dobro prepustna o a o te e iz tal v ne ateri ob ob i v letu ne oli o po asne e ravita i s a vo a e nava no z erno lobo o in e la o ob asna pre o na) ali stalna la so v ob o u orenin en a o ra le rate as e ve eta i s o obo to a ovol ol o a e ve ina ezo itni rastlin priza eti la i a o z erno niz o r -1 ) ali ni o propustnost za vo o o povr ine tal o lobine 1 ali ob asno pre e o veli o oli ino e a ali obo e I Slabše (nepopolno) prepustna la so o ra v plitvi lobina v zna ilni perio a e rastno sezono ravita i s a vo a e obi a no plitvo o z erno lobo o in pre o no ali stalno e niso tla u etno izsu ena e rast ve ine ezo itov opazno o e ena la i a o nava no niz o ali zelo niz o propustnost za vo o r -1 ) ali viso nivo po talnice ali pre e o vo o s strans i oto o ali z ol otra ni i pa avina i ali o binaci e nave eni a tor ev P Slabo prepustna la so o ra v plitvi lobini ob asno e rastno sezono ali ostane o o ra al e ob ob e ravitaci s a vo a e plitvo o zelo plitvo in se obi a no ali stalno po avl a e tla niso u etno renirana ve ina ezo itov ne ore rasti ivo vo e e obi a no rezultat niz e oziro a zelo niz e propustnosti za vo o r - 1 ) ali ol otra ne a e a ali o binaci e obe a tor ev V Prakti no nepropustna tla o a e na povr u tal ali ti po n i ve ino rastne sezone ravitaci s a vo a e zelo plitvo in ol otra no ali stalno prisotna e niso tla u etno osu ena ve ina ezo itov ne ore rasti ava no tla zavze a o epresi o ali raven teren e so pa avine ol otra ne ali viso e so tla la o na na n ene terenu MC Dostopnost vode za glavne drevesne vrste 1 eza ostno a ostno Pre o erno O 2.6 NASI ENOST TAL Z VODO opisi razre ov rena nosti o binaci a ve zna ilnosti ob ob e o so tla nasi ena z vo o ali zelo o ra ter itrost iban a vo e s ozi tla) ni ovol posebno a ar so pa avine o no sezons o ali nepravilno razpore ene elo prepustni pes i so la o stalno ali sezons o napo eni z vo o in nepropustne line o o e ni oli ne bo o nasi ene z n o oziro a bo o sa o ne a ni v letu ol po roben opis rena ni lastnosti la o o o o a razlo evan e e obsto e i i se an i i ali ne avni i) vla nostni i raz era i ter e itrost o iban a vo e s ozi tla izra eno ot prepustnost ali i ravli na prevo nost e se o eri) Pre la ani so nasle n i opisi IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL Nasi enost Ob ob e v atere so tla blizu povr a nasi ena se la o nave e na po la i lo alni in or aci ali preso e zna ov o le evan a na pro ilu W R S L V NK i oli nasi ena Re o nasi ena ne a ni v posa ezne letu) asi ena za rat a ob ob a v ve ini leta asi ena za ol o ob ob e vsa o leto e no nasi ena epoznano 185

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL O 2.7 POVRŠINSKI VODNI TOKOVI Povr ins i vo ni to ovi rasti a se nana a o na n e ovo relativno le o v ra ini in posle i no na iban e povr ins e vo e i o rasti e pre e a ali o a a Pre la ani so nasle n i razre i za opis iban a povr ins e vo e to a se la o prila o i lo alni potreba P N S M R Ribni lu a i o to a Po asi o te a erno te o ero o to O 2.8 POPLAVE Poplave se opi e le e na n i ovo po ostnost tra an e ve ini ra ev e te o natan no oceniti poplave n or aci e se la o obi iz opisov pre n i poplav ali iz lo alni povpra evan Razre i po ostnosti in tra an a na azu e o povpre no po avl an e poplav Pogostnost N i B a ve leti D nevno F n rat na 4 leta W e ens o T n rat vsa i 1 let M Mese no R Re o an ot 1 na 1 let) A etno NK epoznano Trajanje 1 Man ot 1 an 2 1 1 ni 3 1 ni 4 9 ni 5 9 1 ni 6 1 ni Globina 1 elo plitvo c 2 Plitvo c 3 erno lobo o 1 c 4 lobo o 1 1 c 5 elo lobo o 1 c 6 ene no se spre in a o a O 2.9 PODTALNI A Po ati e treba lobino po talnice in oceno letne a ni an a n ene a nivo a Ma si alno vi ino po talnice se la o olo i pri tevilni talni tipi na osnovi spre e be barve v talne pro ilu za ete po avl an a pe a e ev i r zna ov o si aci s o-re u ci s i procesov) ven ar ne ve no 186

Globina Pre la ani lobins i razre i za trenutni ini alni in a si alni nivo po talnice N i opaziti V elo plitvo c S Plitvo c M erno lobo o 1 c D lobo o 1 1 c elo lobo o 1 c O 2.10 POVRŠINSKA SKALOVITOST Povr ins o s alovitost se opi e z o stotni ele e po ritosti povr ine veli ost o posa ezni iz an ov povr ins i elov s al) raz i i e n i i in n i ovo tr oto Pre la ani razre i za ele po ritosti povr ine in povpre ne raz al e e iz an i posa ezni ali s upino) so Pokritost površine Razdalja med skalami N rez s al V elo a na 1 F Ma na 2 C re n a 1 3 M Prece n a 1 4 4 A Obilna 4 5 D Prevla u o a IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL 2.11 KAMENITOST a enitost v l u no s tisto i e elno pre rita se opi e v o stot i po rite a povr a in veli osti elcev Razre i na a an a a nitosti so ena i ot tisti za povr ins o s alovitost Pokritost površine Velikostni razredi N rez a en a F roban robir c V elo a na M ebel robir c F Ma na C robno a en e c C re n a 1 S ebelo a en e c M Prece n a 1 4 B alvani c A Obilna 4 L eli i balvani c D Prevla u o a 187

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL MP 2.12 EROZIJA Glavne kategorije rozi o se la o opi e le e na a ens prenosa vo a veter iban e as plazovi in po obni po avi) Opis na vsebu e tu i o lo i e prenesene a ateriala N i opaziti erozi e A etrna erozi a ali o la an e W o na erozi a ali naplavl an e - AD O la an e vetra - WS Povr ins a erozi a - AM etrna erozi a in o la an e - WR raz asta erozi a - AS Pre i an e pes a - WG ar asta erozi a - AZ O la an e soli - WT rozi a s pre ori - WD o ni nanosi NK eznana - WA o na in vetrna erozi a M iban e as plazovi in po obni po avi) Prizadeta površina Oceni se ele povr ine priza ete zara i erozi e in nanosa 0 3 1 1 4 2 1 5 Stopnja erozije Razre i so la o e inirani ali za vsa tip ali za o binaci o erozi e in o la an a ter speci i ni raz er a pri er v pri eru braz aste in ar aste erozi e se la o posna e lobino in raz i pri povr ins i erozi i iz ubo vr n e a slo a tal pri pe ina vi ino pri nanesene aterialu ebelino plasti Pre la ani so nasle n i razre i za opis stopn e erozi e Stopnja erozije S M V Neznatna: ne a vi ni po o b na povr ins i orizonti Prvotne osnovne un ci e ve ino a nepo o ovane Srednja: o stranitev povr ins i orizontov Prvotne ivl en s e un ci e elno po o ovane Visoka: povr ins i orizonti so v celoti o stran eni in po povr ins i orizonti so izpostavl eni in o riti kstremna: prece n e pre e an e lobl i po povr ins i slo ev Aktivnost Ob ob e a tivnosti pospe ene erozi e ali o la an a se la o opi e ta o A R H N X tivna se a tivna v ne avni prete losti pre n i 1 let) tivna v z o ovini oba a tivnosti ni znana Pospe ena in naravna erozi a ni razvi na 188

MP 2.13 POVRŠINSKA ZASKORJENOST e uporabl a za opis s or e i se e razvila na povr ini tal o e bila z orn a plast tal izsu ena a s or a la o ovira alitev se ena z an a vpi an e vo e in pospe i n en o to r nost onsistenca) v su e stan u in ebelina s or e se opi e ot e spo a nave eno e inici e onsistence so po ane v po po lav u 11) Debelina Trdnost N i S Malo tr a F an a H r a M re n a V elo tr a C ebela stre no tr a V elo ebela MP 2.14 POVRŠINSKE RAZPOKE Povr ins e razpo e nastane o zara i su e v no i tle z viso o vsebnost o line irina povpre na ali povpre na in a si alna irina) razpo in povpre ni raz a e razpo a i se po ata v centi etri in etri Uporabl a o se nasle n i razre i Širina [cm] Razmak [m] F Oz e 1 C elo a en M re n e 1 D Ma en W iro e M re n i V elo iro e 1 W eli stre no iro e 1 V elo veli IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL 189

3 OPISI TALNIH PRO ILOV IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL nasle n e po lav u so pre stavl eni para etri i vpliva o na nastane talni orizontov Po pripravi in o i en u talne a pro ila e pre la ano zapore e opisovan a nasle n e a) raz e itev in opis e a orizontov b) osnovno oto ra iran e tal in posebnosti c) olo itev barve orizontov ) o te to e napre se talni pro il bla o po o u e o se opisu e te sturo s elet stru turo onsistenco poroznost novotvorbe ce entaci o linaste prevle e e) sle i o popis pre orenin enosti in ostali biolo i a tivnosti in po at i o arbonati sa ri in sole ) na oncu e vsa orizont ozna en z eni ali ve si boli nabere o se potrebni vzorci M 3.1 MEJE HORIZONTOV astnosti e e talni i plast i ali orizonti la o o ra a o procese i so izobli ovali tla ne ateri pri eri o ra a o antropo eni vpliv Me e orizontov so opre el ene z opisi n i ove lobine razlo nosti in obli e M Oštevil enje horizontov Po olo itvi e a orizontov e vsa orizont v terens e or ular u) ozna en s r o iz orizont ) in z zapore no arabs o tevil o 1 it eprav se la o si boli orizontov spre eni o zara i nove a po at a se zapore na tevil a orizonta ni ve ne spre eni pri na al n e opisu talne a pro ila in vzor en a O tevil evan e se za ne na e ni plos vi e zra o in tle i ne le e na to ali e e na plast or ans i ali ineralni orizont Op Iz sli e na naslednji strani e razvi no a so po te vo i u or ans e plasti O opa ) O er entaci s a plast) in O or ans a u usna plast) orizonti in a s r o ozna u e o tu i isti ni t ve ino a otni) orizont M e e v asne i azi nu na elitev orizonta na se pre nostno raz eli ta o a se ori inalna tevil a ne spre eni npr postane a in b e e na en nov orizont npr e in in e zelo razli en o z orn e a in spo n e a orizonta se u o a tevil o orizonta i e e neuporabl ena erti alno zapore e postane 1 1 Globina lobina z orn e in spo n e e e vsa e a orizonta e pravilo a) po ana ta o a e iz er ena o povr ine ineralne a ela tal a o pa so tla po rita z or ans i i) orizonto i) i e so) a) er en i) o povr ine tal o liti ne a ali paraliti ne a sti a ebel i) 1 c ali ve ali b) ebel i) 4 c ali ve op e inici a isti ne a orizonta) e a se eri lobina o povr ine or ans e a ela po rova) tal a o se eri lobina na esto vi ina) e a or ans i orizontov pri istosoli or ans i tle ) e so or ans i orizonti preplitvi in ne ustreza o z ora nave eni za teva se i iz eri ebelino oz vi ino) o to e t o povr ine ineralne a ela tal) navz or lobina e er ena navpi no na na ib talne a pro ila e ina e orizontov se po avl a v obli i ebele i pre o ni pasov le an ina i a ostre pre o e e e treba se povpre ni lobini o a razpon lobin na pri er o 1) c o 4 9 1) c 190

M Slika 35: Primeri, kako naj se opiše globino horizonta na terenu Globine so pomembne za opis talnega pro ila in za vzor enje Za namen klasi ikacije se globino vedno meri na površju vsakega horizonta, etudi je ta organski ali mineralni Razlo nost in oblika meja Razlo nost e e e o visna o ebeline pre o ne a pasu e sose n i a orizonto a A Oster pre o c C asen c G Postopen 1 c D eizrazit 1 c opo ra i a e e o ra a n eno obli o IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL S Ravna ora ravna povr ina W alovita epi so an lobo i ot iro i I epasta epi so bol lobo i ot iro i B Pretr ana Pre in ena pretr ana lo l ena X o ple sna M/O 3.2 OTOGRA SKI POSNETKI a ovostne oto ra i e so po e bne za po at ovno bazo o tle Pre vse se ne s e pozabiti na eter z vobarvno centi etrs o s alo za erilo na vse oto ra i a Uporabi oro i za olo an e erila se e treba izo ibati e e oro e npr lopata se o la o uporabi ta o a se ol ino lopate pri a e v le en i oto ra i e ontrasto elno senca elno sonce se e na sli i treba pos usiti izo niti tu i z uporabo e ni a za osen en e talne a pro ila a o se i izo ne tu i z uporabo blis avice otoaparata oto ra s a po at ovna baza o tle na v l u u e nasle n e sli e O plo ni posnete i pri azu e eo or olo i o in rastlinstvo po ro a o oli talne a pro ila M M O O O O O O oto ra i o neposre ne bli ine talne a pro ila alni pro il po o i en u in pre en so orizonti zarisani na steni talne a pro ila li a talne a pro ila po te o so orizonti ra lo ozna eni alni pro il z elno vi no stru turo na o i eni povr ini alni pro il z ozna eni i esti vzor en a Or ans i orizonti o blizu e ci e orizontov npr na lobini er e pote alo vzor en e prostornins o ostoto tal Posebne zani ivosti 191

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL M 3.3 ARVA TAL arvo talne osnove atri sa) vsa e a orizonta se opi e v vla ne in v su e stan u s po o o Munsellove a atlasa za potrebe lasi i aci e in za olo itev ne ateri orizontov e nu en tu i opis barve na o lo l ene z robl ene ali z e ane talne aterialu e talna osnova orizonta ni a prevla u o e barve se orizont opi e ot raznobarven lisast) in po a ve ali ve barv barvni ozna a na bi se po stan ar ne Munsellove barvne atlasu o alo tu i i ena barv Op npr 1 R 4 te na ru en asto-r ava) arvo se olo i e e o o e po enotni i po o i in ne v neposre ni son ni svetlobi o a z utra in pozno popol an olo evan e barve ni natan no a var evan e asa na plos vi in izbol an e olo evan a barve se pre la a a se o olo i v laboratori u Pre en se ocen u e barvo se vzorce zra no osu i pote pa ra lo o a razpr eno vo o a se na o i vzorec o pol s e apacitete arvo o re a vzorca se la o oceni po saturaci i nasi enosti) vzorca z vo o arvo tal prepo eni z vo o se olo i ta o e pre en tla o si ira o Zahtevane dolo itve barve Vsem horizontom je treba dolo iti barvo vsaj v vla nem stanju (le e so tla po naravi sušna ali mokra, se jih lahko zamenja z barvami, dolo enimi v suhem oziroma v mokrem stanju) Vla nost Barva se Horizonti, za katere je ocena barve potrebna: tal dolo i na: O&H A B C u a osnovi 4 3 o lo u a b z robl eno a b la na osnovi 1 1 1 1 1 o lo u a b z robl eno a b Mo ra osnovi 1b 1b 1b 1b 1b o lo u z robl eno 1 3 4 arva vla ni tal na bi bila ve no olo ena za vse orizonte v pro ilu 1b se izve e za tista tla i so naravno o ra istosol le ) a ta tla se olo a barva v o re na esto v vla ne stan u a te barve so po e bne za tla i i a o te an povr ins i el i i a v vla ne stan u barvne vre nosti value/chroma 3 3 ali an in vre nosti value ali te ne e e e su oz i i a o oli ni u bri ni ali rnoze ni chernic) orizont) b te barve e treba eriti tlo z ari ni i su ni i) lastnost i raz ero a niz a vsebnost or ans e a o l i a opa ena e a tivnost vetra viso a stopn a nasi enosti z baza i ) e barve v su e stan u) se olo i o tlo i i a o te an povr ins i el i i a v vla ne stan u barvne vre nosti value/chroma 3 3 ali an in vre nosti value ali te ne e e e su le a) e C orizont ni prisoten se olo i to barvo orizontu i le i ta o po povr ins i orizonto e i a vla en) eluvialni orizont barvo z vre nost o value 4 ali ve in chroma 4 ali an se u ora olo iti barvo tu i v su e stan u Op a se u otovi e e albi ni ) e e vla en ar i ni a bi ni ) orizont bol r e o R 3 R ali e bol r e ) se u ora olo iti barvo tu i v su e stan u za u otavl an e ro i ni lastnosti oz rhodic qualifier) 192

e i a o tla spo i ni orizont i opre el u e po zole) e treba zabele iti barvo vla ne a in z robl ene a ateriala a vla en) spo i ni orizont se na re za teva barva z vre nost i 1 R ali bol r e a in value 3 ali an in chroma ali an e pa i a barvo ali bol r e o se za teva value ali an in chroma 4 ali an Opomb nekatere horizonte med seboj ter za klasifikacijo in interpretacijo. Vmesne vrednosti hue uporabljajo, so: so: Hue o 1 o zna ilne za re u ci s e procese o le evan a Value 4 in albi ni orizont i ro or ne lastnosti Value 3 in chroma 3 oli ni in u bri ni orizont Chroma 1 in i ro or ne lastnosti Chroma ali an rnoze Value 3 ali an in chroma 1 ali an peli ni vertisoli Hue R ali bol r e a in chroma > 4 ro i ne lastnosti Hue bol r e a o R value 3 ro i ne lastnosti M/O 3.4 LISAVOST IN PEGAVOST ise in pe e i a o ru a no barvo o prevla u o e barve tal Obi a no na azu e o a so bila tla po iz eni ni vplivo o ri re u ci s i ) in su i o si aci s i ) raz er a o so tu i rezultat preperevan a a nin IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL M M isavost in pe avost se opi e z nave bo n i ove po ostosti veli osti ontrasta e in barve o atno se la o opi e n i ovo obli o le o ali atero ru o lastnost Barva Ponava i e ovol e se opi e barvo s splo ni i izrazi s la no z Munsellovi atlaso Pogostnost Po ostnost abun anco) se nave e v to ni vre nosti ali z razre i i ponazar a o ele lisaste povr ine N rez C re n a 1 V elo a na M eli a 1 4 F Ma na A Obilna >4 e e ele lis ta o veli a razli ovan e e barvo osnove atri sa) in lis ni o no se prevla u o o barvo opi e ot barvo talne a atri sa O Velikost a pri az pribli ni pol erov posa ezni lis se uporabl a o nasle n i veli ostni razre i V elo robne M re n e F robne C eli e > 193

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL O O Kontrast arvni ontrast e lisa i in atri so se opi e F ib a isavost e opazna sa o s po robni o le o arva lis in osnove e ena a D asna razlo na etu i ni izrazita se lise vi i o brez te av arvni spe ter hue in vre nosti tonov value in chroma atri sa se la o razlo i o o vre nosti lis a o variira za enoti v barvne spe tru ali za ne a enot v value in chroma P Izrazita o li no vi na ise so o itne arvni spe ter hue in vre nosti tonov value in chroma atri sa in lis so ne a enot narazen Meje Me e e lisa i in atri so so opisane z ebelino pre o ne cone S Ostra C asna D iro a > MP 3.5 REDOKS POTEN IAL TAL IN SPREMINJANJE LASTNOSTI TAL Re o s potencial tal ozna u e zra ne raz ere in ostopnost ne ateri ranil v tle R a uporabl a o za razvr an e re o si or ni tal a razvr an e tal po R siste u e na terenu o no uporabiti nasle n e postop e test re u ci s i raz er ali er en e r z ele tro etri ni er en e v talni raztopini) ali test vsebnosti e ionov s ropl en e sve e izpostavl ene povr ine z - M ) ipiri s o raztopino v 1 ) raztopini acetne isline Pri testu ob prisotnosti e ionov nastane o itna r e asto-oran na barva Pozor e i s i priprav i so ra lo to si ni In opis prisotnosti o si aci s i in ali re u ci s i lis in pe le po lav e 3 ) Opo ba le ne lise se opi e i itre e ot e o no pote o e pro il pripravl en la o tu i e e opan e pro ila zara i itre o si aci e olo eni ineralov Pre o no opisani terens i preiz usi la o o olo ene stopn e ilustrira o e ans e re u ci s e raz ere v asu terens e a ela bol ot splo no stan e tal ara i ena e a razlo a se v pri eri le ni tal o no priporo a e posebna pozornost na orenine prisotnost o sotnost) po talno vo o po azatel e ni an a ali ob o a tra ne po talnice it ) Opomb Vrednosti rh < 194

OL 3.6 TEKSTURA INIH TALNIH DEL EV e stura tal o ra a raz er e razli ni razre ov veli osti elcev v ane volu nu tal in se o opi e ot razre te sture tal le naslednjo stran) a veli ostne razre e elcev se uporabl a siste 3 - I ena te sturni razre ov i opisu e o z ru ene veli osti talni elcev se ozna i ot e pri azano na naslednji strani li a tu i pri azu e zvezo e te sturni i razre i in ele e pes a el a line na al evan u e po ana terens a ocena o stotne a ele a line Ocena e uporabna za u otavl an e nara an a oz pa an vsebnosti line znotra te sturni razre ov in za pri er an e terens e ocene z analiti ni i rezultati Opomb ki izhajajo iz teksture tal, so: - arenosol do globine 100 cm - a nad 50 cm - 30 cm debelem meljasta podenota horizontu znotraj globine 100 cm - cm debeli plasti znotraj globine 100 cm glinasta podenota Terenska ocena teksturnih razredov e sturne razre e na terenu se oceni po ob ut u ato ora o biti talni vzorci vla ni i bol ven ar ne toli o a prese e o pol s o apaciteto tal) elce ve e o s elet) se o strani IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL C Si S U azani prsti e lepl iva azava la o se o obli u e npr v tane sval e ) je zelo plasti na raz azana povr ina e la a Prsti u azani nelepl iv na ob ute o ast ot s u ec) e a ne a obli ovati ne u a e prstov po ob ut u e zrnat 195

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL Terenska ocena teksturnih razredov Ključ za določanje razredov teksture (prilagojeno po Schlichting in sod., 1995) 1. Tal se ne da oblikovati v kroglico % gline Ni umazan, ni moknat, ni drobnih delcev, prilepljenih na prste: pesek S <5 - Če so zrna različnih velikosti, pomešana: nesortiran pesek US < 5 - Večina zrn je zelo debelih (>0,6 mm): zelo debel pesek CS <5 - Večina zrn je srednje velikosti (0,2 0,6 mm): srednje MS <5 debel pesek - Večina zrn je drobnih (<0,2 mm), toda še vedno zrnčasto: FS <5 droban pesek - Večina zrn zelo drobnih (<0,12 mm), skoraj mokasto: zelo droban pesek VF S <5 2. Lahko se jih oblikuje v kroglico, vendar ne v svaljek - Ni moknat, še zrnčast, na prste se prime komaj kaj LS <12 drobnega materiala, oblika kroglice je krhka, s prsti se jo rahlo drži: ilovnat pesek - Kot zgoraj, toda moknat: peščena ilovica SL <10 3. Lahko so oblikovana v svaljek premera 3 do 7 mm (pol premera svinčnika), ki se zlomi, ko se ga poizkuša zviti v obroč. Prijemljejo se prstov. - Moknata in nevezana - Občuti se nekaj zrn: meljasta ilovica SIL <10 - Moknata in nevezana, zrn se ne občuti: melj SI <12 - Vezana, lepi se prstov, ko se jih stisne med prsti, imajo hrapavo in lepljivo površino - Zelo zrnčasta in nelepljiva: peščena ilovica SL 10 25 - Nejasen občutek, niti lepljiva, niti zrnčasta, niti moknata: L 8 27 ilovica - Ni zrnčasta, toda razločno moknata, nekoliko lepljiva: SIL 10 27 meljasta ilovica - Lepljiva in zrnata do zelo zrnata: peščeno glinasta ilovica SCL 20 35 4. Lahko se jo zvije v svaljek, v premeru tanjši od 3 mm (manj kot polovica premera svinčnika), in zvije v obroček velikosti 2 3 cm, vezana, lepljiva, imajo gladko in mazavo površino - Zelo zrnata: peščena glina SC 35 55 - Zrna se lahko vidi in občuti: glinasta ilovica CL 25 40 - Ne vidi se zrn in se jih ne občuti, majhna gnetljivost: SIC 25 40 meljasto glinasta ilovica L - Ne vidi se zrn in se jih ne občuti, velika gnetljivost: meljasta glina SIC 40 60 5. Imajo gladko površino in veliko gnetljivost - Nekatera zrna se lahko vidi in občuti, škripa med zobmi: C 40 60 glina - Ne vidi se zrn in se jih ne občuti, ne škripa med zobmi: težka glina HC 196

Terenska ocena teksturnih razredov IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL M/O 3.7 SKELETNI DEL I MP Prisotnost s eletni elcev vpliva na pre ra bne raz ere prepustnost tal rabo in ospo ar en e s tle i O ra a tu i izvor in stopn o razvo a tal eli e elce > ) se opi e le e na po ostnost veli ost obli o stan e le e preperevan a in izvor elcev Po ostnostni razre i se u e a o s tisti i za a enitost in inerale ru e Pogostnost Prostornins i ele s eleta za po o pri ocen evan u le sli o na naslednji strani ol opti alna e nave ba to ne tevil e ot po ostnostne a razre a N rez C re n a 1 V elo a na M eli a 1 4 F Ma na A Obilna 4 D Prevla u o a > Opomb ki izhajajo iz abundance skeletnih delcev Manj kot 10 leptosol 40 80 do globine 100 cm s v globinah 50 100 cm e 50 cm e h 197

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL MP O Pogostnost Velikosti skeletnih delcev Koda Razred Kombinacija razredov F roban robir c FM roban o ebel robir M ebel robir c MC ebel robir in robno a en e C robno a en e c CS robno o ebelo a en e S ebelo a en e c SB ebelo a en e in balvani B alvani c BL alvani in veli i balvani L eli i balvani c F-C roban robir o robno a en e O O O Oblika skeletnih delcev Obli o se opi e ot F Plo at S Ovalen A O lat R O ro el Op o atno pa e ostrorob ru ) toporob pro ) e an Stanje razpadlosti strukturnih delcev F ve i ali ra lo prepereli elci a e o a no preperevan e ali nobeni zna ov W Prepereli elno preperevan e e na azano z razbarvan e in iz ubo ristalne obli e v zunan e elu elca e te o e sre ina e ro) ve ino a relativno sve a ra enti so z ubili alen ost na svo i tr nosti S Mo no prepereli ve ina razen na bol o porni ineralov e o no razbarvani in vsepovso spre en eni elci se raz robi o po pritis o ro e Poreklo skeletnih delcev Izvor s eletni elcev se opi e z ena i i izrazi ot za ati no po la o po lav e ) a pri arne ineralne elce se la o uporabl a ru e ozna e npr QU MI F re en l u a Orto laz eli posa ezni prepereli ineralov npr orto lazi sl u e) so la o an i o v pre eru i zato e so prisotni v znatni oli ini ta e elce na se posebe o eni v opisu 198

O 3.8 VONJ TAL (po Schoeneberger n o. 2002) Opi e se prisotnost vsa e a o ne a ostre a) von a talne a orizonta Vrsta vonja Oznaka Merilo rez e zazna se von a Petro e i en P Prisotnost plinasti ali te o i o l i ovo i ov ol reozota atrana) it veplast Prisotnost veplovo i s r i po po var eni a ci ) ponava i e povezan z o no re ucirani i tle i i vsebu e o veplene sestavine MP 3.9 ANDI NE TVARINE la nastala iz la i vul ans i aterialov i a o po osto an i ne lastnosti volu no ostoto 9 3 ali an in 1 line z lepl ivo onsistenco nastane iz alo ana in ali eri i rita) Povr ins i orizonti z an i ni i lastnost i so nava no rni zara i spa an a alo ana s u usni i snov i ali zara i u usni snovi i so i obilizirane zara i alu ini a n i ni ateriali la o iz azu e o t i otropi o ta o a se po pritis o ali z r n en e spre eni o iz plasti ne a tr ne a v ute o in eno stan e in naza v tr no stan e e tla vsebu e o an i ni aterial se na terenu zabele i ali so t i otropi na se spre eni o na oti ) ali ne in e e volu na navi ezna) ostota iz e no niz a 1 cc) est t i otropi e no evo rezilo porine o v tla e se no na lo izpuli bo u azan le o blatne vo e e pa se a pritisne v tla in po asi izvle e se na rezilo prilepi veli a asa tal M/O 3.10 STRUKTURA TAL tru tura tal se nana a na naravno z ru evan e talni elcev v lo ene talne enote pe s) tru turni a re ati so lo eni e sebo s pora i ali prazni i prostori a bol e e a se opi e stru turo tal o so tla su a ali ra lo vla na vla ni ali o ri po o i e priporo l ivo a se opi e stru turo tal pozne e o se tla osu i o a opis stru ture tal e bol e vzeti iz pro ila ve o ru o tal po potrebi iz razli ni elov orizonta ot pa a bi se opazovala stru tura tal in situ. IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL O tru turo tal se opi e z izra enost o veli ost o in s tipo stru turni a re atov o talni orizont vsebu e stru turne a re ate ve ot ene izra enosti veli osti in vrste se razli ne vrste a re atov opi e lo eno in po a n i ovo raz er e Izra enost Pri opisu izra enosti ali stopn e razvitosti stru ture tal se na pre razvrsti tla v stru turna s stru turni i a re ati) ali v s upino brez stru turni s up ov la brez stru turni s up ov se eli o v brezstru turna oz in ivi ualna iz posa ezni zrn oz pri arni elcev) in v nestru turna iz asivne a ateriala) rezstru turna iz nevezane a ateriala SG) so sip e ali zelo robl ive onsistence in na prelo u vsebu e o ve ot nepovezani ineralni elcev npr pese la z asivno stru turo (MS) so obi a no o ne e oste o zbite) onsistence in na prelo u bol o erentna npr vla na te a linasta tla) Masivna tla se na al e e inira s onsistenco le po lav e 3 13) 199

Izra enost oz stopn a razvitosti stru ture tal e opre el ena ot IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL M W Šibka tru turni a re ati so na pro ilu o a opazni n i ove povr ine so le slabo obli ovane o se talno ru o ne no z robi razpa e v e anico ne a celi s up ov no o razlo l eni a re atov prevla u e aterial brez s up ov Povr ina s up ov se le ne oli o razli u e o n i ove notran osti MO Srednja tru turni a re ati so opazni n i ove povr ine so asno izra ene o se ru o z robi talni aterial razpa e v e anico tevilni nepo o ovani a re atov ne a razlo l eni a re atov in alen ost ateriala brez obli e a re ata Povr ina s up ov se ve ino a obro razli u e o n i ove notran osti ST Mo na re atni s up i so asno vi ni n i ove povr ine so izrazito obli ovane o se ru o z robi talni aterial ve ino a razpa e na nepo o ovane a re ate Povr ina a re atov se ponava i asno razli u e o n i ove notran osti a o se obli u e tu i o binirane razre e WM: ib a o sre n a MS: re n a o o na Tipi strukture aravni tipi stru ture so nasle n i Poliedri na up i so oc aste ali polie ri ne obli e s ora ena o veli i v vse tre i enzi a I a o ravne ali ra lo zaobl ene povr ine i o ra a o povr ine sose n i a re atov Priporo a se raz elitev na ostrorobe poliedri ne s up e s prete no ravni i povr ina i i se ri a o po relativno ostri i oti in na subpoliedri ne z zaobl eni i robovi in plos va i Oreškasta eroi i elipsoi i paoble) ali polie ri i i a o u rivl ene ali nepravilne povr ine i niso obli ovane po povr ina sose n i a re atov Listnata Ravni in tan i razviti v obe orizontalni ose z o e eno verti alo) Obi a no so listi i postavl eni orizontalno in se ve ino a pre riva o Prizmati na erti alna os e al a ot orizontalne osi erti alni vi ez i obro olo a i a o ravne ali ra lo zaobl ene povr ine i o ra a o povr ine sose n i a re atov tranice se nor alno ri a o v relativno ostri oti Priz ati ne stru ture z zaobl eni i vr ovi se razli u e o ot stebri aste Kamninska a nins a stru tura v l u u e ino strati i aci o neliti ne use line in psev o or e prepereli ineralov i so o ranili svo o le o v o nosu e sebo in o neprepereli ineralov v saprolitu Klinasta lipti ne notran e vrste le e i se za l u u e o v ostri oti ob ane z la i i povr ina i iso o e ene na verti ne linene) ateriale Mrvi asta Mrvice so pravilo a prece porozne a o se razlo i tu i posebne pri ere ali o binaci e stru ture i so po raz elitev osnovni stru tur Pre la ani so nasle n i razre i SG ip a brezstru turna) CO tebri asta MA Masivna nestru turna) PR Priz ati na PM Porozno asivna W linasta BL Polie ri na PL isti asta AB Ostroroba polie ri na GR rn asta SB ubpolie ri na CR Mrvi asta RS a nins a 200

M Velikost eli ostni razre i se razli u e o po tipi stru ture Pri priz ati ni stebri asti in listi asti stru turi se veli ostni razre i nana a o na veli ost na an e osi stru turne a a re ata Oznaka Velikostni strukturni razred Zrn asta/ listi asta Prizmati na/ stebri asta/ klinasta Poliedri na/grudi ast a/ mrvi asta/ kockasta VF elo robna 1 1 FI robna 1 1 1 M re n a 1 CO ebela 1 1 VC elo ebela >1 1 > C stre no ebela - > - a o se obli u e tu i o binirane veli ostne razre e FF elo robna in robna VM elo robna o sre n a FM robna in sre n a FC robna o ebela MC re n a in ebela MV re n a o zelo ebela CV ebela in zelo ebela e e prisotna se un arna stru tura se opi e n eno raz er e o prvotne stru ture a o sta prisotni obe prvotna in ru otna stru tura na pri er stebri asta in priz ati na stru tura) prvotna stru tura se la o poru i v se un arno stru turo na pri er priz ati na stru tura v polie ri no ali oc asto) prvotna stru tura se la o spo i v ru otno stru turo na pri er listi asta v priz ati no) o se ozna i ot IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL CO + PR PR AB PL / PR Obe stru turi prisotni Pri arna e razpa la v se un arno na stru tura se e spo ila v ru o O 3.11 KONSISTEN A onsistenca se nana a na izraznost o ezi s i in a ezi s i sil v tle na robl ivost plasti nost lepl ivost in o pornost proti stis an u O visna e o oli ine in tipa line or ans e snovi ter vsebnosti vla e v tle a re eren ni opis se za teva a se posna e onsistenco v su e vla ne in za olo itev lepl ivosti in plasti nosti) v o re stan u a obi a en opis za ostu e opis onsistence v naravni vla ni po o i Mo ro in vla no onsistenco se la o ve no opi e e so tla su a i e treba navla iti O Konsistenca suhih tal olo i se o z robl en e zra no su i tal v ro i LO SO SHA HA VHA HA Rahla: tla so nepovezana sip a Mehka: zelo slabo povezana in r a razlo i o se v pra ali posa ezne rvice e po zelo ra li pritis o Malo trda: slabo o porna na pritis la o lo l iva e palce in azalce Trda: z erno o porna na pritis la o se i razlo i v ro i ven ar ne e palce in azalce a pa pri ne oli o o ne e stis u) Zelo trda: zelo o porna na pritis z ro a i se i lo i s te avo kstremno trda: e stre no o porna na pritis ne a se i zlo iti z ro a i 201

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL O O Konsistenca suhih tal o atne o e i so v asi potrebne za razlo evan e e ve a orizonto a ali plaste a so SSH SHH HVH Me a o ne oli o tr a Malo tr a o tr a r a o zelo tr a Konsistenca vla nih tal olo i se o s stis an e in z robl en e vla ne a talne a ateriala LO VFR FR FI VFI FI o atne o e so VFF FRF FVF Rahla: nepovezan talni aterial Zelo drobljiva: talni aterial se robi e po zelo ne ni pritis o to a pri ponovne stis u se znova spri e Drobljiva: talni aterial razpa e e po ra li pritis o e palce in azalce in se spri e e se a ponovno stisne s upa Trda: talni aterial se z robi po z erni pritis o e palce in azalce to a asno se uti o por Zelo trda: talni aterial se robi le po o ni pritis o e palce in azalce se i o a la o z robi kstremno trda: talni aterial se robi sa o po zelo o ni pritis o se i ne a z robiti e palce in azalce elo robl ive o robl ive robl ive o tr ne r ne o zelo tr ne O Konsistenca mokrih tal epl ivost e o visna o vsebnosti vo e in o stopn e pri ateri e talna stru tura poru ena Mo ro onsistenco se opi e z opiso lepl ivosti in plasti nosti Ocen u e se o po stan ar ni i po o i v vzorcu tal v atere e stru tura popolno a uni ena in i vsebu e ovol vo e a se ustvari a si alna lepl ivost Lepljivost e a ovost a ezi s i sil tal na ostale pre ete ocen ena z opazovan e n i ove a erence o se i stisne e palce in azalce NST SST ST VST Nelepljiva: po sprostitvi stis a na palcu in azalcu ne ostane pra ti no ni talne ase Slabo lepljiva: po stis u se prilepi o tla na palec in azalec to a o se u razpre ostane e en o n i u prece ist Lepljiva: tla se pri e o obe prstov in bol te i o te u a se razteza o in raztr a o ot a popusti o Zelo lepljivo: tla se o no pri e o obe prstov in se ne vo no razte ne o o se prsta lo ita o atne o e so SSS SVS Ra lo lepl iv o lepl iv epl iv o zelo lepl iv 202

Plasti nost e sposobnost talne a ateriala a po pritis o postopno spre eni obli o in a za r i ano obli o po o stranitvi pritis a olo i se o s sval an e tal v sval e pre era 3 i se a nato zvi a NPL SPL PL VPL o atne o e so SPP PVP Neplasti na: sval e v obli i ice no e nastati Slabo plasti na: ica se obli u e ven ar se ob upo ibu ta o prelo i tla se e or ira o pri zelo a ni sili Plasti na: ica se nare i ven ar se prelo i e se o zvi e v obro potrebna e ra la o z erna obre enitev a se e or ira talno aso Zelo plasti na: ica se la o obli u e in zvi e v obro potrebna e o na sila za preobli ovan e tal labo plasti no o plasti no Plasti no o zelo plasti no M 3.12 POROZNOST Pore v tle i i ne zavze a o tr ni talni elci) so o visne o razpore itve pri arni sestavin in s up ov tal orenin rovov ivali in ostali procesov i vpliva o na nastane tal ot so nasta an e razpo pre e an e in izpiran e Izraz talne pore za e a vse z zra o in ali vo o napoln ene prostore v tle izraz pore se ponava i uporabl a bol o e eno in ne v l u u e razpo in braz IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL ara i tevilni razlo ov bo valitativno opisovan e poroznosti za ostovalo a vero osto no opisovan e talne a prostora se opi e tip e ur aste cevaste neenotni obli ) veli ost v ) in po ostost la o se opi e tu i povezanost nepovezane z zo eni i povezava i obro povezane) in us er enost verti alna orizontalna po evna na l u na) por M Poroznost e in i ator celo upne a volu na talni prostorov vi na e z ro no lupo 1 ) ocen ena na povr ino in opisana ot o stotni ele povr ine i o zavze a o pore Pogostost por 1 elo niz a 4 iso a 1 4 2 iz a 5 elo viso a >4 3 re n a 1 M/O 3.13 NOVOTVOR E o po lav e opisu e zna ilnosti open iz izprane line ter prevle ru a ne sestave ot so alci ev arbonat an an or ans a snov el spre e b reorientaci ) ot so z la ene in stisn ene povr ine in oncentraci e on reci e izlo i) i so spo ene s povr ina i to a se po avl a o ot pe e a e i na oza u atrici) t i po o ne prevle e) se te po ave se opi e le e na n i ovo po ostost ontrast izvor in lo aci o 203

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL O O M Pogostnost Pri prevle a se oceni oli en ele povr in talni a re atov s al ali por e z n i i prevle eni Po obno se oceni oli en ele talne plasti zavze a o la ele N rez M Mno o 1 4 V elo alo A Obilo 4 F Malo D Prevla u e o > C re n e 1 Kontrast F Me el Povr ina prevle e a e a no razli o s sose n o povr ino robna pe ena zrna so v prevle i obro vi na a ele so tan e o D Razlo en Povr ina prevle e razlo no la e a ali ru a ne barve v pri er avi s sose n o povr ino robna pe ena zrna so ob ana s prevle o to a n i ovi obrisi so e vi ni ebelina prevle e P Izrazit Povr ina prevle se o no razli u e o la osti ali barve ostale povr ine Obrisi robni zrnc pes a niso vi ni Prevle e so ebele na Izvor Izvor prevle se la o opi e po c oenber u et al. ot M PF Pritisn ene povr ine SA Pes aste prevle e C lina SF vetle e se povr ine ot pri niti ni lastnosti ) CC alci ev arbonat SL re en opal CH lina in u us SI la ene povr ine prete no raz el ene CS lina in elezovi o si i SN la ene povr ine neraz el ene GB ibbsit l O 3 3 O) SP la ene povr ine elno raz el ene JA arosit e O 4) O ) 1 ) ST Mel aste prevle e MN Man anov o si OR Or ans a snov Lokacija/oblika ave e se lo aci o prevle a stisn ene in z la ene povr ine se ne po a lo aci e er so po e inici i locirane na povr ini stru turni a re atov s up ov) BR Mostovi e el asti i zrni P up i CF robi elci PH orizontalni s up i LA a ele linasti tra ovi) PV erti alni s up i NS i po ana lo aci a VO alni prostori pore razpo e ) M/O 3.14 EMENTA IJA IN Z ITOST Po avl an e ce entaci e ali zbitosti v obli i otr ele plasti ali ru a e se opi e le e na n eno ontinuiteto stru turo vrsto in stopn o o pa tni ateriali i a o v vla ne stan u tr no ali o ne o onsistenco in tesno na netene elce Ce entiran aterial ne razpa e e e eno uro potopl en v vo i 204

M O M Kontinuiteta B D C Raz robl ena plast e an ot ce entirana ali zbita in se po avl a nere no Pretr ana plast e 9 ce entirana ali zbita in se re no po avl a epre in ena plast e ve ot 9 ce entirana ali zbita in ra lo nalo l ena Struktura tru turo ali z ra bo) ce entirani ali z o eni plasti se la o opi e ot N P V P D rez asivna brez prepoznavne orientaci e Plo ata ce entirani ali z o eni eli so plo asti obli in ve ali an orizontalno us er eni Me ur asta plast vsebu e veli o talni prostorov ena i i enzi i so la o napoln eni z nece entni aterialo Pizoliti na plast e sestavl ena iz ce entirani o ro lasti no ulov ru ) o ulna plast e sestavl ena iz ce entirani no ulov ali on reci nepravilni obli Vrsta (tip) rsto ce entaci e ali e avni a z o evan a se opi e K arbonati GY a ra Q re en C lina F elezovi o si i P Oran e FM elezovo- an anovi o si i O Ostalo FO elezovo-or ans a snov NK eznan IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL OL Stopnja N Y W M C ece entirano in nez o eno ni opaziti ne ce entaci e ne o pa tnosti vzorec se v vo i razpusti) o eno to a ne ce entirano o pa tna asa e bol tr a ali bol lo l iva ot ru a pri erl iva asa tal v vo i se razpusti) labo ce entirana ce entna asa e lo l iva in tr a ven ar se o la o z robi v ro a erno ce entirana ce entirane ase se ne ore z robiti v ro i to a e pretr ana an ot 9 talne ase) Ce entirana ce entirane ase se ne ore z robiti v ro i in e nepre in ena ve ot 9 talne ase) M 3.15 KORENINE Prisotnost o sotnost e na bistvene i po ate i se a opi e e e prisotna nena na spre e ba v oli ini ali in veli osti orenin e zelo po e bno a se u otovi vzro spre e be Mo ni e avni i i o e u e o orenine so z ostitev preveri volu ens o ostoto tal) ce entaci a pretr an siste por it Po e ben e valitativni opis veli osti in po ostosti orenin asi e oristno a se opi e o atne in or aci e ot so nena ne spre e be v us er enosti orenin Po ostost orenin se la o pri er a sa o znotra veli ostne a razre a Po ostost tan i in zelo tan i orenin se opi e ta o ot prazne prostore izra eno v tevilu orenin na va ratni eci eter 205

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL M Velikost (premer) VF elo tan e Dodatne oznake so F an e FF elo tan e in tan e M re n e FM an e in sre n e C robe > MC re n e in robe M Pogostost (število korenin/dm 2 ) M <2 mm >2 mm N rez V elo alo 1 1 F Malo C re n e M Mno o > > Razpolo ljiva globina prekoreninjenosti Razpolo l iva e e tivna) lobina pre orenin enosti se la o opre eli ot lobina tal pri ateri e rast v oz u pre vse revesni ) orenin ustavl ena oz o no ovirana Rastlins e vrste i a o svo stveno lobino orenin en a zato se za e e tivno lobino v oz u) obi a no uporabl a lobina orenin en a lavni revesni vrst obravnavane a rasti a a e e tivno lobino tal vpliva o tu i e avni i ot so ce entirane to si ne ali z o ene plasti liti ni onta t s o pa tno a nino strn ene plasti pro a ip iso nivo ob o a tra ne po talnice tu i la o o e u e lobino pre orenin enosti a se la o spre eni po rena i e tivna i rolo a lobina e la o no o ve a Pri oceni na se uporabl a nasle n e razre e razpolo l ive e e tivne) lobine pre orenin enosti ektivna globina tal (po uropean Soil Geographical Data Base): 0 i po at a 1 i ovir za orenine v lobina o o c 2 Ovire za orenine so v lobina o o c 3 Ovire za orenine so v lobina o 4 o c 4 Ovire za orenine so v lobina o o 4 c 5 Ovire za orenine so v lobina o o c 6 Ovire za orenine so v lobina o o c M 3.16 OSTALE IOLOŠKE ZNA ILNOSTI MP rtine ravl i a le la inse tov iztreb e rvov listine rvo e ine) le la brlo e nez a ve i ivali se opi e s po ostost o in z vrsto o atno se la o opi e posebnosti lo aci obli e veli ost sestavo ali atero oli ru o zna ilnost Pogostost Po ostost biolo e a tivnosti se opi e s po o o splo ni nave eni izrazov N rez C re n a F Mala M eli a 206

MP Vrsta Pri eri biolo i zna ilnosti so nasle n i B e la nespeci icirana) ve i ivali anali e evni ov BO Prazni veli i brlo i P listine BI asel eni veli i brlo i T anali in le la ter itov ali ravel C O l e I tivnost ru i inse tov M/O 3.17 KAR ONATI Prisotnost alci eve a arbonata CaCO 3) se u otavl a ta o a se tlo o a ne a apl ic 1 - Cl ob prisotnosti se peni o ali u i o) a orizont na bi se zbirali nasle n i po at i MP 1 li e atri s arbonaten ali ne arbonaten natan no vsebnost arbonata se u otovi v laboratori u)? e so na ene sle i arbonata vsa v ene orizontu pro ila pote se prisotnost o sotnost arbonata po a za vse orizonte li e arbonat vsa elo a se un aren pe o enets e a pore la) ali le pri aren eolo i) precipitat? O 3 api e se po ate o vrsti arbonata psev o iceli o npr orenina v ateri se oncentrira o arbonati o re ostane ru otni apnenec v n eni obli i obes i oz a ni apni i ) Opomb o om mb b o bo o o o - o bo m bo - o bo om Opomb o m op bo o o IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL om mb b o o o - o o m m p - o o p o o - p o o m o po p - p o o o p p e se e terens i elo opazi a tla vsebu e o topl ive soli se po a priporo ila laboratori u v ateri vzorci na eri o ele tri no prevo nost Opomb o o p m- o m- po o o o m o m- po o o o m o o o po p 207

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL O 3.18 ANTROPOGENI MATERIALI itro nara a o povr ine i so prete no ali zna ilno preobli ovane zara i love ove a tivnosti posebno v urbani in ru ni i pre eli Posebno po e bni so antropo eno nare eni ateriali na eni v tle n i ova starost oli ina stan e in sestava olo a o n i ovo tra an e in vpliv na o ol e Opi e se vsa love i vpliv npr - sle i prete le a etovan a - prisotnost iz el ov npr era i a) - ostan i prete li z ra b npr ru evine) - ostali po avi o ne a love ove a pore la npr o l e) O 3.19 ANTROPOGENO PRENESENI MATERIALI o so vsi ateriali v tle i so antropo eno preneseni na rasti e a o so bili preneseni zara i potreb eti stva npr veli opovr ins o terasiran e ozelen evan e ru ni i alovin) zara i nasel evan a love a ali preprosto zato a se znebi ateriala npr eponi e) i so tlo ati na po la a ena o ot npr aluvi re ni nanos) M 3.20 OZNA EVANJE TALNIH HORIZONTOV (FAO 1990; Schoeneberger in sod, 2002; Soil Survey Staff 2003) Izraz orizont ozna u e plast tal za atero se pre postavl a a e nastala v procesi tvorbe tal v nasprot u s plast i i so nastale s se i entaci o a tivnost o vul anov ali ostali eolo i o o ov M orizonte se ozna i s si boli i so sestavl eni iz ene ali ve veli i r za lavni ia nosti en) orizont npr Ol O O ) po re ene razli ovalnice pa z alo r o ot pripono in to z ali brez pripon iz tevil Diagnosti ni horizonti in plasti eli e r e H O A B C R in I pre stavl a o lavne orizonte eli e r e so osnovni si boli ateri se o a ostale ozna e a se opolni olo itev e ino orizontov se ozna i z eno sa o veli o r o ne ateri po ) orizonti) pa za teva o ve lavni orizonti in n i ove ni e talne po )enote pre stavl a o plasti i a e o prisotnost spre e b in tu i ne atere plasti i niso bile spre en ene ore o ra a o valitativno so bo o vrsti spre e be o atere e pri lo Izvorni (geneti ni) horizonti niso ekvivalenti diagnosti nim horizontom, eprav se lahko z njimi ujemajo v talnem profilu orizonti so vantitativno e inirane zna ilnosti uporabl ene v lasi i aci i H horizont ali plast: plasti prevla u e or ans i aterial i e nastal s opi en e a u ulaci o) neraz ra ene ali elno raz ra ene or ans e snovi na povr ini tal i e la o po vo o) si orizonti iz e a so oli ni) so al asa nasi eni z vo o oziro a so bili ne o nasi eni ven ar so se a osu eni orizont e la o na ineralni elo tal ali v ateri oli lobini po povr ino e e zasut) O horizont ali plast: plasti prevla u e or ans a snov i e sestavl ena iz neraz ra ene a ali elno raz ra ene a opa a ot so listi i lice ve ice a ovi in li a i) i se e nabral na povr ini la o e na vr u or ans i ali ineralni tal iso al asa nasi eni z vo o Mineralna ra ci a te snovi zavze a le a en o stotni ele prostornine in na splo no an ot polovico n ene te e O orizont e la o na povr ini ineralne a ela tal ali v ateri oli lobini po povr ino e e zasut) orizont i e nastal z iluviaci o or ans e snovi v ineralni el tal ni O orizont Po enote O orizonta so obli ovane po nasle n i opre elitva 208

M Diagnosti ni horizonti in plasti OL litter opa ) za ta or ans i po ) orizont e zna ilno a a sestavl a na opi ena or ans a snov po pore lu ve ino a iz listov i lic ve ic in lesni ostan ov Izvirna stru tura te bio ase se ve ino a e obro razlo i ist e in ali i lice so e la o razbarvani in neznatno ra entirani robna or ans a substanca v ateri se s prosti o eso ne razpozna izvirne a pore la) zavze a an ot 1 prostornine plasti OF er entation er entaci a) za ta or ans i po ) orizont e zna ilno a vsebu e na opi eno elno raz ro eno t razlo no raz robl eno poble elo pe asto o lisasto) or ans o snov po pore lu ve ino a iz listov i lic ve ic in lesni ostan ov robna or ans a substanca zavze a 1 o prostornine Obli a u usa e o visna o vrste raz ro a ali a izva a pre vse talna avna nastane ull sprstenina in ali o er pr nina) ali live i raz ra a o celulozo nastane or surovi u us) a po asen raz ro e zna ilna elno raz ro ena os asta plast prepletena s i a i OH u i ication u i i aci a) v te or ans e po ) orizontu e na opi ena e raz ro ena or ans a snov pri ateri izvirna z ra ba in pore lo nista ve razvi na robna or ans a substanca zavze a ve ot prostornine O orizonta se razli u e po te a e zara i elovan a talni or aniz ov bol u i iciran A horizont: ineralni orizont i e nastal v talne povr u ali po O orizonto n e e vsa prvotna stru tura ati ne a ateriala zabrisana in se a la o opi e z eni ali ve nave eni i opisi - a opi ena u i icirana or ans a snov e o no pre e ana z ineralno sestavino in ne a e lastnosti i ozna u e o ali B orizonte le napre ) - astnosti so o raz ob elovan a pa e ali po obni vrst antropo eni ) oten - e ova or olo i a e ru a na o spo a le e i ali C orizontov in e o raz procesov i se o a a o ti po talni povr e IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL e i a o povr ins i orizonti lastnosti ta o A ot orizontov in e prevla u o a lastnost opi en e u i icirane or ans e snovi se i ozna i ot A orizont er e li a topla in su a e ne oten povr ins i orizont la o an te an ot spo a le e i orizonti in vsebu e le a no oli ino or ans e snovi I a pa or olo i o i se razli u e o orizonta C etu i e ineralni el tal nespre en en ali sa o ra lo spre en en zara i preperevan a ta orizont e tu i ozna en z A in to zato er e v vr n e elu tal Pri eri ta i orizontov i la o i a o razli no obli o in stru turo zara i povr ins i procesov so linasta tla ertisoli) tla v epresi a in ravnica s slabo propustnost o za vo o ali v pustin a z alo ve etaci e in pu avs a tla Mla i recentni) re ni oluvi alni ali vetrni nanosi i ob r i o z orn o plastovitost se ne te e o za orizont e niso bili ob elovani ultivirani) horizont: ineralni orizont za atere a e zna ilna iz uba izpiran e) line eleza alu ini a ali ne ateri o binaci na tete a nastan i oncentraci robi elcev er so se izprali ine i) in v atere e vsa ali ve ina prvotne stru ture ati ne po la e zabrisana orizont e obi a no to a ne nu no svetle e barve ot spo a le e i B orizont Pri ne ateri tle i a ta o barvo ot elci el a in pes a to a pri tevilni tle prevle e elezovi o si ov ali ru i sestavin pre ri e o prvotno barvo te elcev orizont se ve ino a razli u e o spo a le e e a B orizonta v iste talne pro ilu po barvi z vi i i vre nost i value ali ni i i vre nost i chrome ali obo e po bol robi te sturi ali po o binaci i te lastnosti orizont e obi a no blizu povr ine tal po O ali A orizonto in na B orizonto to a si bol la o uporabl a o ne le e na esto v pro ilu za vse orizonte i ustreza o za teva in i so rezultat procesa nasta an a tal 209

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL M Diagnosti ni horizonti in plasti B horizont: orizont i se e izobli oval po A H ali O orizonto in pri atere e lavna lastnost spre en enost vse ali ve ine prvotne stru ture ati ne po la e s upa s o binaci o ene a ali ve na tete a - Iluvi alna oncentraci a opi en e) line eleza alu ini a u usa arbonatov sa re re ena ali ne ateri o binaci na tete a - Opazna pre estitev arbonatov - Rezi ualne oncentraci e elezovi in alu ini evi o si ov - Prevle e u usa ali in o si ov i povzro i o a i a orizont barvo z opazno ni i i vre nost i value ali in vi i i vre nost i chrome ali e bol r e ast v o ten u hue ot orizonti na in po n i - pre e ba i obli u e sili atne line ali sprosti o si e ali obo e in i obli u e zrn asto polie ri no ali priznati no stru turo e se spre eni volu en obene z vsebnost o vla e - robl ivo-lo l iva onsistenca se vrste B orizontov so ali so prvotno bile po povr ins i orizonti l u ene v B orizonte so plasti z iluvialni i oncentraci a i arbonatov sa re ali re ena te plasti so la o ali pa niso ce entirane) in robl ivi orizonti i i a o ru e zna e spre e b ot sta priz ati na stru tura ali iluvialna a u ulaci a line Pri eri plasti i niso B orizont so plasti v ateri linasta prevle a pre riva povr ine s eletni elcev ali o on no strati icirani nevezani use lin bo isi a so bile prevle e obli ovane na estu ali z iluviaci o plasti v atere so bili arbonati izprani to a ne iz na n o le e e a pe o enets e a orizonta in plasti z ru a no barvo to a brez ostali pe o ents i spre e b C horizont: plast iz l u ene so tr ne s ale na atero le alo vpliva o pe o enets i procesi an a o i lastnosti H O A ali B orizontov) Material C plasti e la o ena ali ru a en o ateriala iz atere a so tla o nevno nastala C plast e la o preobli ovana tu i e ni zna ov pe o eneze orenine rastlin la o pro re o v C plast i postane po e ben rastni e i MP C plasti se uvr a o use line ru in nevezani eolo i ateriali i obi a no v 4 ura razpa e o o se n i ove zra no su e epe polo i v vo o in o so vla ne se la o opl e o z lopato ta o ot npr ne atere sili atne in apnen aste plasti iz ol oral in iato e o se po avi o na povr ini o so e v lobini se te e o za R plast le spo a ) e atera tla se obli u e o v ateriali i so e o no prepereli ta i ateriali i ne ustreza o za teva za A ali B orizont so ozna eni ot C pre e be i se ne te e o za pe o enets e so tiste i niso povezane z z ora le e i i orizonti Plasti v ateri so na opi eni re en arbonati ali sa ra ipsa so la o v l u ene v C plasti tu i e so str ene razen e e plast o itno po vplivo pe o enets i procesov ta rat e to B orizont R plast: vrsta a nina pre rita s tle i ranit bazalt varcit in tr apnenec ali pe en a so pri eri ati ne a nine i se o ozna i z R o se zra no su ali osu en o e plasti R potopi v vo o za 4 ur ne bo razpa el Plast R e ovol povezana tu i o e vla na a e opan e z lopato one o o eno etu i se la o o ru i ali z robi r a a nina e la o razpo ana tu i ne a orenin o la o pre re Razpo e so la o oblo ene ali zapoln ene z lino ali ru i aterialo I plast: le ene le e in lini i vsebu e o na an le u po volu nu) in se razlo no lo i o or ans i in ineralni plasti v tle Prehodni horizonti Obsta ata ve vrsti pre o ni orizontov prva vrsta i a pravilo a lastnosti i so e sebo pre e ane ali v pre a an u eni v ru e) tisti ve orizontov e ateri a le i ru a vrsta pa i a vo e e sebo lo eni lastnosti 210

MP Prehodni horizonti orizonte pri ateri prevla u e o lastnosti ene a lavne a orizonta to a i a tu i po re ene lastnosti ru e a se ozna i z ve a veli i a r a a npr AB B B BC a pre se zapi e si bol r o) lavne a orizonta atere a lastnosti v pre o ne orizontu prevla u e o pr pre o ni orizont AB i a ta o lastnosti na n i le e e a ot po n i le e e a orizonta to a e bol po oben ot orizontu ne ateri pri eri e orizont ozna en ot pre o ni tu i e ateri o lavne a orizonta atere a lastnosti v pre o ne so o itne an a Pre o ni orizont B e la o olo en v tle brez z orn e a ela i a e npr o nesla erozi a) e so n e ove lastnosti ena e B orizontu v tle i i a o z orn i orizont o ran en orizonti AB ali BA se la o ta o ozna u e o tu i v pri eri e po ta i i pre o ni i orizonti le i le ati na po la a orizont BC se la o u otovi tu i e po n i ni prisoten C orizont pre stavl a pre o v o nevno ati no po la o Ozna a orizonta CR se la o uporabi za preperelo s alnato po la o i se o la o pre opava z lopato orenine pa e ne ore o pre reti razen vz ol prelo ov orizonte ali plasti v ateri i a o razli ni eli prepoznavne lastnosti ve vrst lavni orizontov se ozna i po obno ot e opisano z ora z ve a veli i a r a a i pa se i e sebo lo i s po evnico ) ot npr /B B/ B/C ali C/R Obi a no e ve ina posa ezni elov ene o ponente ob ana z ostali aterialo IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL M Podrejene zna ilnosti glavnih horizontov in plasti Ozna e po re eni razli in lastnosti znotra lavni orizontov in plasti m o o op Po pisane ale r e se uporabl a o ot pripona za ozna evan e posebne vrste lavni orizontov in plasti ter ru i obli ezna si bolov in izrazi so po azani v pre le nici po ane so tu i obrazlo itve 211

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL Po re ene Podrejene zna ilnosti značilnosti lavni glavnih orizontov horizontov b asuti orizont o Rezi ualno opi en e ses vio si ov c on reci e ali no uli p Oran e ali ostale otn e d o ena plast izi no o e u e q opi en e pe o ents e a re ena orenine se ne uporabl a v o binaci i z m) f rzn ena tla se ne uporabl a v r Mo na re u ci a o binaci i z I) g Mo no o le ena s Iluvialno opi en e ses vio si ov h opi en e or ans e snovi t Iluvialno opi en e line i la ene povr ine slic ensi es u ntropo eni ateriali j opi en e arosita e O4) O ) 1 ) v Plintit k m n @ opi en e pe o ents e a arbonata ali sa re Mo na ce entaci a ali str itev pe o enets a asivna) Pe o enets o opi en e iz enl ive a natri a Prisotnost oten zara i zale enelosti cr oturbation) w x y z Razvo barve ali stru ture v se uporabl a sa o z B) ra ipan Pe o enets o opi en e sa re Pe o enets o opi en e la o topl ivi soli Dogovor o uporabi pripon tevilni lavni orizonti in plasti i se i ozna u e z eno sa o veli o r o i a o la o eno ali ve ali r v priponi e ot tre pripon se ne uporabl a el a o nasle n a navo ila - r a v priponi na sle i veli i r i - B orizont i i a zna ilno opi en e line in a e prisotnost razvo a barve in stru ture ali obo e ozna i se ot Bt t i a pre nost pre w s in h) Pripone si sle i o po abece ne vrstne re u - Pripona se ve no uporabl a za n a Vertikalna delitev v podplasti orizont ali plast z eno no o binaci o r se la o eli z uporabo arabs i tevil za r a i notra orizonta C na pri er se zapore ne plasti la o ozna i C1 C2 C3 it ali e e spo n i el o le en in z orn i el ne se ozna i ot C1-C2-Cg1-Cg2 ali C-Cg1-Cg2-R a o ovor se uporabi a ar oli e razlo za elitev I enti iciran e orizonta z eno ni seto r se la o raz eli na osnovi or olo i zna ilnosti ot so stru tura barva in te stura e elitve se ozna i z zapore ni i tevil a i Ozna evan e se za ne z 1 er oli v pro ilu Ozna u e se npr ta o Bt1-Bt2-Btk1-Btk2 ne pa Bt1-Bt2-Btk3-Btk4 O tevil evan e verti alne po elitve znotra orizonta ni pre in eno v pri eri is ontinuitete ar se ozna u e s tevils i i pre pona i) e e ista o binaci a r uporabl ena v obe ateriali se ta o npr uporabl a Bs1-Bs2-2Bs3-2Bs4 ne Bs1-Bs2-2Bs1-2Bs2 A in orizonta se la o eli ena o npr Ap1 A1 A2 Ap2 A3 in 1 2 g1 g2 Nezveznosti (diskontinuitete) Pri ineralni tle se is ontinuitete ozna i o z arabs i i tevil a i ot pre pona i er e treba se i zapi e pre A B C in R za razli o o pripon z arabs i i tevil a i i ozna u e o navpi ne po plasti e uporabl a se i z I etu i ti si boli asno izra a o nezveznost 212

Nezveznosti (diskontinuitete) is ontinuiteta e po e bna spre e ba v te sturi ali v ineralo i i tal ar a e na razli o v ateriali iz ateri e orizont nastal ali v starosti nastan a ali obo e razli o v starosti se ozna i tu i s pripono b) is ontinuiteta se ozna i le e po a a bralcu razu eti o nose e orizonti lo evitost po osta pri tle na aluvi u se ne ozna u e ot is ontinuiteta eprav so v te sturi razli e e plast i in etu i so se enets i orizonti obli ovali v razli ni plaste e so tla iz l u no iz ene a ateriala se pre pona izpusti sa e ves pro il iz ateriala 1 Po obno se za povr ins i aterial pro ila i e iz ve ali ve razli ni snovi a se razu e ot aterial 1 pre pona izpusti O tevil en e se za ne z ru o plast o iz razli ne snovi ozna ene z z ru a ne plasti i le i o spo a se o tevil i zapore o a u i e e plast po aterialo ena a aterialu 1 se o ozna i po zapore u s 3 tevil e ozna u e o spre e be v aterialu ne pa vrste ateriala er se va ali ve zapore ni orizontov obli u e iz ene vrste ateriala se za vse te orizonte uporabi tevil a te a ateriala npr Ap- -Bt1-2Bt2-2Bt3-2BC u pripona ozna u e navpi ne po plasti Bt orizonta pre pona pa a se orizont zapore o a na al u e v is ontinuiteto a R plast se pre pone ne uporabl a e e rezi u tal nastal s preperevan e ena e a ateriala e pa e R plast iz ru a ne a ateriala se pre pona uporabl a npr A-Bt-C-2R ali A- BI-2R e se e el solu a or iral iz n e ove preperine R plast obi pri erno pre pono npr Ap-Bt1-2Bt2-2Bt3-2C1-2C2-2R Pri or ans i tle se is ontinuitete ne ozna u e e ino a se razli e ozna i s r ovni i pripona i e so plasti or ans e ali z lavni si bolo e so plasti ineralne M 3.21 VZOR ENJE abele i se o a in lobina vzor en a Priporo a se a e tevil a vzorca ena a tevil i pro ila i i sle i o ana veli a r a C it ) a se pri a e zapore e vzorcev in n i ovi lobin o vr a o na pro ila ne le e na to iz atere a orizonta so bili o vzeti sa so la o o vzeti iz n e a ve ot en rat ali splo ne) a vzorec e za ve ino a ovol a se nabere ilo ra vla ne a ateriala IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE i boli orizontov na bi se ne uporabl ali za o e vzorcev lasi i aci a se la o asne e spre eni zorci se la o nabira o 1 ena i oli ina po cele orizontu o eto o se priporo a in na bi se uporabl ala za re eren ne status 1) opise za atere e za tevano vzor en e ostote ena i oli ina znotra lobine c ali iz sre i a ob o a na ve e izra enosti) orizonta ali se o vza e v ena i presle i ve ot en vzorec iz orizonta Pri obe eto a se v e ne pasu ne vzor i Pri po robni opisi tal s orizonti i niso ve ot 3 o 4 c ebeli e v pra si le a na razli a e obe a eto a a a povr ins i el tal se priporo a vzor en e znotra prvi c o povr ine ali plitve e e e orizont tan i o na bi o o o ilo pri er avo zna ilnosti povr ins e a ela tal za potrebe inventure tal in ra ins e a vre noten a Ob prisotnosti oli ne a orizonta se pre vi eva a bi bila lobina vzor en a pri tle z ve ot c ebeli solu o ve ot c to a ne ve ot 3 c o se olo a lobine vzor en a se la o upo teva riteri e i vel a o za ia nosti ne orizonte in lastnosti a u otavl an e po avl an a ar i ne a ali ar ili ne a) orizonta i e opre el en s te a se u pove a olo ena vsebnost line na verti alni raz al i 1 ali 3 c e za eleno a se o vze a o vzorci v te raz al i npr c 3 ali 3 c ) a razvrstitev nitisolov na bi se pole vzorcev iz tiste a ela orizonta v atere e vsebnost line o nevno na ve a o vzel vzorec tu i iz lobin 14 1 c 213

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE 2 SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGA 1: DREVESNE VRSTE IN NJIHOVE KODE Listavci 3 Prunus dulcis (Amygdalus 1 Acer campestre 3 Prunus padus Acer monspessulanum 39 Prunus serotina 4 Acer platanoides 4 Pyrus communis Acer pseudoplatanus 41 Quercus cerris Alnus cordata 44 Alnus glutinosa 4 Quercus ilex Alnus incana 4 Quercus petraea 9 Alnus viridis 49 Quercus pubescens 1 1 11 3 Quercus rubra 1 4 Quercus suber 13 Carpinus betulus Robinia pseudoacacia 14 Carpinus orientalis 1 Castanea sativa 1 Corylus avellana 9 1 Eucalyptus sp a us s lvatica 1 Fraxinus excelsior sp 3 Fraxius ornus 3 4 Ilex aquifolium 4 Juglans nigra Juglans regia Malus domestica Tamarix africana Olea europaea Tilia cordata 9 Ostrya carpinifolia 9 Tilia platyphyllos 31 Populus alba 3 Populus canescens 1 33 Populus hybrides 34 Populus nigra 3 Arbutus unedo 3 Populus tremula Ceratonia siliqua 3 Prunus avium Cercis siliquastrum 214

Erica scoparia Laurus nobilis 1 Myrtus communis Phillyrea latifolia 3 Phillyrea angustifolia 4 Pistacia lentiscus Pistacia terebinthus 99 ru i listavci Iglavci 1 Abies alba 1 1 Abies borisii-regis 1 Abies cephalonica 1 3 Abies grandis 1 4 Abies nordmanniana 1 Abies pinsapo 1 Abies procera 1 Cedrus atlantica 1 Cedrus deodara 1 9 Cupressus lusitanica 11 Cupressus sempervirens 111 Juniperus communis 11 Juniperus oxycedrus 113 Juniperus phoenicea 114 Juniperus sabina 11 Larix decidua 11 11 119 Picea omorika 1 Picea sitchensis 1 1 Pinus brutia 1 Pinus canariensis 1 3 Pinus cembra 1 4 Pinus contorta 1 Pinus halepensis 1 Pinus heldreichii 1 Pinus leucodermis 1 Pi 1 9 Pinus nigra 13 Pinus pinaster 131 Pinus pinea 13 133 Pinus strobus 134 Pinus sylvestris 13 Pinus uncinata 13 Pseudotsuga menziesii 13 Taxus baccata 13 Thuya sp 139 Tsuga sp 199 ru i i lavci IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE 215

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE Razred Skupina Tip Podtip i po at a i po at a i po at a i po at a 1 ezane lasti ne 11 Pse iti ru iti) 111 on lo erat 1111 abora use line 11 re a 1 Psa iti areniti) 1 1 Pe en a 1 11 arbonatni 1 1 eleznat 1 13 linasti 1 14 re enov 1 1 l u ast 1 r oza 1 3 rauva a 1 31 linasta 13 Peliti el lutit) 131 linavec ul evec) 1311 aolinit 131 entonit 13 Mel evec Ostale vezane use line 14 Iz iz en u o i se raznovrstni plasti 141 li 14 Molasa 1 arbonatne a nine 11 pnenec 1 olo it 13 apor 14 aporovec 1 re a vaporati 1 a ra n i rit 3 a ena sol 3 re enaste a nine 31 Ro enci 3 iato it a iolarit 1411 Pe en 141 linast el ast 1413 on lo eratni 111 r i 11 Me i 113 apornat 114 re ni 11 etritni 11 itu inozni 11 ezers i 11 e n a si a 119 Porozni 1 1 Porozni 1 alcitni 141 re ni 14 a rast 216

3 Ma ats e a nine 31 isle o nevtralne lobo nine 4 Meta or ne a nine 3 azi ne lobo nine 33 Ultrabazi ne lobo nine 34 isle o nevtralne pre ornine 3 azi ne o ultra bazi ne pre ornine 3 ilnine 3 Piro lasti ne a nine 41 ib o eta or ne a nine 311 ranit 31 rano iorit 313 iorit 314 ienit 3 1 abro 331 Peri otit 33 Piro senit 341 Riolit 34 acit 343 n ezit 344 onolit 34 ra it 3 1 azalt 3 iabaz 3 3 Pi rit 3 1 plit 3 Pe atit 3 3 a pro ir 3 1 u ro ) 37 u it 373 ul bre a 374 ul an pra 37 I ni brit 37 O n eni o ste lo 411 Meta)s rilavec ar ilit 41 rilavec 4 isle re ionalne 4 1 varcit eta or ne a nine 4 ilit 4 3 lestni 4 4 na s 4 ranulit 4 Mi atit 43 azi ne re ionalne 431 eleni s rilavec eta or ne a nine 43 ibolit 3131 re enov 313 abro- iorit 3411 Obsi ian 341 re enov por irit 3431 Por irit nevtr ) 3441 e ri ni onalit 3711 lo eratni 371 lo ast 3713 Ore ast 37 1 Pe en 37 Mel ast 37 3 linast 41 1 ra itni slate 4 11 re enov s ri 4311 Prasinit 431 lorit 4313 o ev ev s ril IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE 217

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE 4 Meta or ne a enine evezane naplavine 1 Mors i in estuarni preperins e use line pes i in pobo ni nanosi Mors i in estuarni el i in line 433 lo it 44 Ultra bazi ne 441 erpentinit 4411 reenstone 4 arbonatne 4 1 Mar or 4 arn 4 onta tne 4 1 onta tni slate 4 11 o ulast slate 4 Ro ovec 4 3 alc s o-sili atne 47 ina o eta or ne a nine 471 e tons a bre a 47 ata lazit 473 Minolit 11 Pre - vartarni 1 vartarni 1 Pre vartarni vartarni 111 erciarni 1 1 olocens i obalni p 1 Pes i elte 11 erciarna lina 1 erciarni el 1 olocen lina olocen el 3 Re ni pes i in pro i 31 Re na terasa 311 Pese 31 Pro 3 Poplavna ravnina 3 1 Pese 3 Pro 4 Re ne line el i ilovice 41 Re ne line el i 411 erasne 41 Ravnins e 4 Re ne ilovice 4 1 erasne 43 Obre ni nanosi 431 line el a 43 Ilovice ezers e use line 1 Pese apor re a 3 Mel Rezi ualne in prenesene ilovice 1 Rezi ualne 11 a en e 1 linaste ilovice sili atni a nin Prenesene 1 Plaze teren 7 Rezi ualne in prenesene line arbonatni a nin Pobo ni nanosi 71 Rezi ualne 7 Prenesene 1 aplavina oluvi 3 Pobo ru 711 re eno 71 elezasta 713 arbonatna 714 e arbonatna 71 apornata 7 1 a en e 31 Plastovit 218

evezane le eni e 1 Morene 11 e eni i til 111 Pro na lina use line orene 1 a en e e eni o-re ne use line 1 Pese Pro 3 e eni o- ezers e 31 -ve plastne use line 7 ols e vetrne) use line 71 Pu lica 711 Ilovnata 71 Pe ena 7 ols i pes i 7 1 ipina 7 anos Or ans e snovi 1 Šota 11 iso o bar e 111 oli na ota 11 ibri na ota 113 eri na ota 1 iz o bar e Or ans o blato 1 tt a sapropel 3 Pre o 31 i nit 3 R avi pr 33 ntracit 9 ntropo eni nanosi 91 O la ali a naravni snovi 911 Pes a pro a 91 Ilovice 9 eti a 9 1 ra bene a ateriala 9 Pepela lin re 9 3 In ustri s e a blata 9 4 In ustri s i o pa ov 93 ntropo ene or ans e snovi IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE 219

PRILOGA 3: SEZNAM LASTNOSTI PRI SPREMLJANJU GOZDNIH TAL IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE e no obvezen opis zna ilnosti na terenu ) obvezen e e prisotna P) neobvezen ) neobvezen opis zna ilnosti na terenu e se o u otavl a tu i v laboratori u ) V P N o Ob op po o ob op po o Debelina horizonta zap. št. topografija Barva osnove Lisavost barva pogostnost velikost kontrast meja Redukcijske lastnosti marmoriranost testi Tekstura na terenu Skelet pogostnost velikost oblika razpadlost izvor Vonj tal Andi ne lastnosti thixotropija majhna gostota Struktura tip stopnja velikost Konsistenca suho mokro Poroznost Prevleke izvor lokacija pogostnost kontrast Cementacija, zbitost kontinuiteta vrsta struktura stopnja* Korenine velikost pogostnost Biološka aktivnost pogostnost vrsta Karbonati kje kako vsebnost* Sadra prisotnost vsebnost* Lahko topljive soli prisotnost el. prevodnost* Antropogeno narejene snovi Antrop prenesene snovi starost stanje sestava Simbol horizonta *. 220

PRILOGA 4: TERENSKI OBRAZEC ZA OPIS PROFILA Raziskovalna ploskev: Številka profila: Datum: Avtorji: Nadmorska višina: Lokacija: Koordinate: Klima tal: Oblika krajine: lementi krajine: Polo aj terena v krajini: Oblika nagiba: Gradient nagiba: kspozicija: Raba tal: lovekov vpliv: Drevesni sloj: Grmovni sloj: Zeliš ni sloj: Mati na podlaga: Globina korenin: Prepustnost tal: Površinsko odtekanje: Nasi enost: Poplave: Podtalnica: Skalovitost: 1) ) Kamenitost: 1) ) rozija: 1) ) 3 ) 4 ) ) Skorjavost: 1) ) Površinske razpoke: 1) ) Opombe: IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE 221

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE Datum: / 20 Kraj in številka profila: Št H1 H2 H3 H4 H5 globina Horizont oblika topografija su atri su z robl en su zlo l en navla en matrix Barve navla en z robl en navla en zlo l en o er atri o er z robl en o er zlo l en barva prisotnost Lisavost veli ost ontrast e a 222

Datum: / 20 Kraj in številka profila: Št. H1 H2 H3 H4 H5 vrsta Novotrvorbe lokacija pogostnost kontrast zveznost Cementacija in zbitost vrsta, izvor struktura stopnja pogostost izvor Noduli vrsta velikost trdota barva Korenine velikost pogostost Ostale biološke aktivnosti pogostnost vrsta IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE 223

IV. SPREMLJANJE GOZDNIH TAL PRILOGE Datum: / 20 Kraj in številka profila: Št H1 H2 H3 H4 H5 primes Karbonati lokacija tip obse Gips prisoten Topljive soli prisotnost ntropo en aterial love o prineseni ateriali Oznaka horizonta 224

V. LITERATURA V. LITERATURA 225