VARJENJE. 1.1 Definicija varjenja

Σχετικά έγγραφα
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Nerazstavljive zveze Zvarni spoji

Drago Keše TIG VARJENJE. Strokovno področje: STROJNIŠTVO. Datum objave gradiva: oktober 2017

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. STROJNI ELEMENTI, PODSKLOPI, SKLOPI, GONILA

VARJENJE Obločno varjenje

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Kotne in krožne funkcije

Tretja vaja iz matematike 1

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

POPIS DEL IN PREDIZMERE

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

l 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Kotni funkciji sinus in kosinus

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

- žveplo in fosfor v običajnih množinah (do 0,05 %.) nimata vpliva na rezanje.

Osnove elektrotehnike uvod

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

PROCESIRANJE SIGNALOV

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Elementi spektralne teorije matrica

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Funkcije več spremenljivk

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

8. Diskretni LTI sistemi

IZVODI ZADACI (I deo)

POPOLNA PALETA NA UDARCE ODPORNE PVC PREVLEKE ZA PROFESIONALNO UPORABO, KI JO JE MOGOČE ENOSTAVNO ČISTITI

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Posebni postopki spajanja

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Zgodba vaše hiše

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

MODERIRANA RAZLIČICA

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120

I. Osnovne definicije in izhodišča

1. Trikotniki hitrosti

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS

- Geodetske točke in geodetske mreže

FLEKSIBILNA ZVOČNA IZOLACIJA ZA AKUSTIČNO UDOBNOST

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

vezani ekstremi funkcij

Fazni diagram binarne tekočine

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

ZBIRKA POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

a M a A. Može se pokazati da je supremum (ako postoji) jedinstven pa uvodimo oznaku sup A.

35(7+2'1,3525$&8195$7,/$GLPHQ]LRQLVDQMHYUDWLOD

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

Nosilne konstrukcije. Nosilni elementi, ki so obremenjeni izključno s tlačno obremenitvijo, imajo sledeče lastnosti:

Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin

Trigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto

radni nerecenzirani materijal za predavanja R(f) = {f(x) x D}

Računarska grafika. Rasterizacija linije

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Transcript:

VARJENJE 1. SPLOŠNO O VARJENJU 1.1 Definicija varjenja Varjenje je spajanje kovinskih (včasih tudi nekovinskih) strojnih ali konstrukcijskih delov v nerazdružljivo celo to. Nastali spoj naj obdrži čim bolj homogene in osnovnemu materialu enakovredne lastnosti (mehanske, fizikalne, kemijske in druge). Vsi spojeni deli so najpogosteje iz istovrstnih ali vsaj zelo sorodnih materialov, ki imajo skoraj isto temperaturo tališča. Pri talilnem varjenju je treba vse dele (to je osnovni material) lokalno nataliti in jih nato, ob dodajanju raztaljenega dodajnega materiala, ali tudi brez njega, s kristalizacijo kovinske taline spojiti. Pri varjenju brez taljenja nastane zvarjeni spoj zaradi delovanja mehanske energije (pritiska, udarca): na zvarnem mestu pride, v vročem ali hladnem stanju, do plastične deformacije in pa rekristalizaciji do spojitve. Lotanje se razlikuje od varjenja po tem, da ostane predmet popolnoma neraztaljen in se raztali samo lot. Pri tem nastali spoj je samo adhezijski in ne pride do zlitja osnovnega in dodajnega materiala. Zaradi te osnovne različnosti je tudi priprava materiala za lotanje bistveno drugačna kot pa za varjenje. TPR vis_scv_meh_tpr_sno_varjenje definicija_01 Stran 1 od 9

1.2 Pregled varilnih postopkov Zaradi intenzivnega razvoja varjenja in velikega števila modernih varilnih postopkov klasična delitev na talilno varjenje in varjenje brez taljenja ne zadošča več. Mednarodni institut za varjenje (IIW/llS) je izdelal razdelitev varilnih postopkov glede na vrsto energije, ki največ prispeva k nastanku zvarnega spaja. V razpredelnici 1 je podana razdelitev pa tem kriteriju. V razpredelnici 2 so označbe pa JUS C.T3.01l za kratka označevanje nekaterih varilnih postopkov. Po namenu se deli varjenje na: - zvarjanje, tj. spajanje dveh ali več delov v nerazdružljivo celoto z dodajanjern ali brez dodajanja materiala in - navarjanje, tj. nanašanje dodaj nega materiala na osnovni material (podlaga); namen navarjanja je ponovna vzpostavitev prvotnih dimenzij ali površinske kvalitete (pa obrabi) ali pa sprememba, izboljšava lastnosti površine materiala (odpornost proti koroziji, obrabi, visokim temperaturam, kavitaciji, boljše torne ali tesnilne lastnosti in podobno).

TPR vis_scv_meh_tpr_sno_varjenje definicija_01 Stran 3 od 9

1.3. Oblike zvarov in zvarnih spojev Pri varjenju je treba razlikovati med nekaterimi osnovnimi pojmi. Zvarni spoj je celota, napravljena z varjenjem in obsega zvar (slika 1) z večjo okolico in možnimi dodatnimi spojnimi elementi. Varek je nanos taline, ki je nastal v eni sami potezi, var pa je strjen material, ki se je pri talilnem varjenju raztalil (osnovni in dodajni material ali samo osnovni - pri Varjenju brez dodajanja), pri varjenju z mehansko energijo pa samo omehčal ter se pri tem tudi kristalografsko spremenil (rekristaliziral). Var je lahko sestavljen iz poljubnega števila varkov. Tisti del vara, v katerem je prisoten samo dodajni material, je čisti var. Odvisno od debeline materiala, varilnega postopka, načina varjenja, varilnih pogojev in možnosti, lahko varimo brez priprave zvarnega roba (brez žleba ), v naravnem žlebu (brez posebne obdelave robov), ki nastane samo z medsebojno lego varjencev, ali pa v posebno oblikovanem žlebu. Pri oblikovanju žleba so važni nekateri elementi žleba, npr. širina špranje žleba s 1, višina špranje h, kot žleba α,,ki je sestavljen iz kotov posnetja stranic žleba β, ter skupaj z debelino materiala d podaja širino temena s 2. Na sliki 1 predstavljajo označbe: 1 osnovni material, 2 - stranica žleba oziroma ploskev Varjenja, 3 - špranja žleba oziroma koren zvara, s 1 - širina špranje, 4 -teme žleba oziroma teme zvara ali navara, s 2 - širina temena zvarnega žleba, 5 - uvar, 6 - globina uvara, 7 - prehodni pas, 8 - višina temenske izbokline vara, 9 - višina. navara, α - kot žleba, β - kot posnetja zvarnega roba, h - višina špranje (topega roba). Vrednosti posameznih parametrov zvarnega žleba ali zvara so odvisne od varilnega postopka, dimenzije materiala in lege varjenja. Nanje vpliva tudi metoda dela, lahko pa tudi spretnost izvajalca - varilca. TPR vis_scv_meh_tpr_sno_varjenje definicija_01 Stran 5 od 9

Razpredelnica 4 Oblike zvarnih spojev (delni izvleček iz standarda

Izvleček: Oblike zvarov in poenostavljeno prikazovanje TPR vis_scv_meh_tpr_sno_varjenje definicija_01 Stran 7 od 9

Zvar je lahko zvarjen z enim samim ali z večjim številom varkov. Na sliki 2 a je prikazan soležni zvar V, varjen z nihanjem v eni potezi, na sliki 2 b je zvar, varjen brez nihanja z ozkimi varki. Na. slikah pomenijo ozna be: 1 - var.iz enega varka, 2 - posamezni varek, 3 - temenski varek 4 - korenski varek 5- izboklina vara, 6 - izboklina vara (na korenski strani), 7 - gube varka, h - resnična debelina zvara, d - računska debelina zvara je debelina osnovnega materiala, b - širina (temena) zvara. Na sliki.3 a je prikazan obojestranski kotni zvar, na sliki 3 b pa enostranski.kotni zvar. Pomeni označb: h - resnična debelina kotnega zvara, a - računska debelina kotnega zvara, h m - merljiva debelina kotnega zvara in h u - korenski uvar kotnega zvara. Po legi varjenja so določene po JUS C.T3.001 štiri osnovne lege: vodoravno, vodoravno na steni, pokončno in nad glavo. Vse druge lege so poševne.

Po kontinuiteti so zvari lahko neprekinjeni in prekinjeni; po poteku varjenja pri talil nem zvarjanju pa so postopki lahko: 1 varjenje od roba (slika 4), a - neprekinjeno, b - v preskokih. c - poyratno zaporedno, d - povratno varjenje v preskokih in 2 - varjenje k robu, e - neprekinjeno, f - izmenično. TPR vis_scv_meh_tpr_sno_varjenje definicija_01 Stran 9 od 9