NARAVOSLOVJE - 7. razred Vsebina Zap. št. ZVOK 7.001 Ve, da predmeti, ki oddajajo zvok zvočila, zatresejo zrak in da take tresljaje imenujemo nihanje. 7.002 Ve, da sprejemnik zvoka zazna tresenje zraka tako, da sam zaniha. 7.003 Spozna, da zvok predstavlja širjenje teh tresijajev po snoveh od oddajnika do sprejemnika. 7.004 Spozna nekaj oddajnikov zvoka (glasilke, violinska struna, radijski zvočnik...) in sprejemnik zvoka uho. 7.005 Spozna pojem frekvenca zvoka in vedo, da zvok točno določene frekvence imenujemo ton; seznanijo se tudi s pojmom šuma. 7.006 Spozna hitrost zvoka v zraku; 7.007 Spozna, da je hrup neprijeten zvok, in se seznani s škodljivost jo hrupa in načini preprečevanja le-tega (zvočna izolacija); 7.008 Ve, da preglasen zvok (hrup, pok, tudi preglasna glasba) lahko trajno poškodujejo uho. SVETLOBA 7.009 Ve, da telo vidimo, če je osvetljeno (odbija svetlobo ali samo oddaja svetlobo svetilo) in če ta svetloba pade v naše oko. 7.010 Zna opredeliti pojme svetilo, osvetljeno telo, svetilni snop, svetlobni curek in žarek ter senco in polsenco telesa; 7.011 Ve, da se svetloba širi premočrtno ter zna svetlobne žarke ponazoriti s premicami in puščicami, ki nakazujejo smer širjenja svetlobe; 7.012 Pozna hitrost svetlobe; 7.013 Ve, da se svetloba na meji dveh snovi deloma odbije, deloma lomi (kratka in delna ponovitev poglavja o barvah iz naravoslovja za 6. razred). 7.014 Zna skicirati potek svetlobnega žarka pri odboju na ravni ploskvi in pri prehodu iz ene snovi v drugo. 7.015 Seznani se s potekom svetlobnih žarkov skozi zbiralno in razpršilno lečo; ve, kaj sta gorišče in goriščna razdalja leče. 7.016 Spozna, da svetloba posreduje sliko okolice; predmet vidimo v odbiti svetlobi slika v ravnem zrcalu. 7.017 Seznani se s preprosto zgradbo človeškega očesa. 7.018 Ve, da je očesna leča zbiralna in da je slika predmeta na očesnem ozadju realna. 7.019 Spozna, da je slika različno oddaljenih predmetov, ki nastane na očesnem ozadju, vedno ostra le, če ima očesna leča prilagodljivo goriščno razdaljo. 7.020 Spozna funkcijo očal (nastanek ostre slike na očesnem ozadju pri neprilagodljivi očesni leči). 7.021 Pozna nevarnosti okvare vida pri opazovanju močnih svetil. VALOVANJE 7.022 Spozna pojav valovanja na vodni gladini, vrvi in dolgi vzmeti. 7.023 Ve, kaj sta valovna dolžina in frekvenca valovanja. 7.024 Ve, da se z valovanjem prenaša energija; pri valovanju na vodni gladini in vrvi je to energija gibanja, pri valovanju po dolgi vzmeti pa energija stisnjene oziroma raztegnjene vzmeti. 7.025 Spozna, da se valovanje na oviri odbije. 7.026 Spozna, da je zvok valovanje (prenašanje tresljajev po snovi);
FIZIKA - 8. razred Vsebina Zap. št. UVOD V FIZIKO 8.001 Spozna pojem fizike in njeno uporabo v znanosti,tehniki in medicini. 8.002 Opazuje preproste fizikalne poskuse. 8.003 Seznani se z metodami in oblikami dela pri fiziki. SILE 8.004 Našteje nekaj sil, ki jih prepozna po učinkih. OPIS SILE 8.005 Našteje nekaj sil, ki spremenijo telesu obliko. 8.006 Našteje nekaj sil, ki povzročajo spremembo gibanja, delujejo ob dotiku in izvirajo iz vidnega telesa. 8.007 Razlikuje med silami, ki delujejo ob dotiku in silami, ki delujejo na daljavo. 8.008 Zna izbrati ene in druge sile. 8.009 Loči prožna telesa od neprožnih. 8.010 Definira enakost dveh sil, ki delujeta na opazovano telo. 8.011 Ve, da enaki sili povzročita enak raztezek danega telesa. MERJENJE SIL 8.012 Prepozna med dvema silama večjo silo. 8.013 Na konkretnem zgledu prepozna med dvema silama večjo. 8.014 Poišče dani sili nasprotno silo. 8.015 Ugotovi, da je telo v ravnovesju ali ne. 8.016 Opredeli enoto za silo. 8.017 Pozna dogovor o enoti za silo in zna iz znane mase telesa določiti težo. 8.018 Natančno opredeli težo in njen zapis. 8.019 Ve, da je raztezek vzmeti odvisen od sile. Odvisnost raztezka ponazori na grafu. 8.020 Iz narisanega grafa zna odčitati neznane vrednosti. 8.021 Iz danih podatkov zna narisati graf. 8.022 Predstavi silo z usmerjeno daljico v izbranem merilu. 8.023 Zna silo predstaviti z usmerjeno daljico. 8.024 Določi rezultanto vzporednih sil grafično in računsko, če sta dani sili usmerjeni v isto smer in če sta dani sili usmerjeni v nasprotno smer. SEŠTEVANJE 8.025 Matematično izrazi pogoj za ravnovesje. VZPOREDNIH SIL 8.026 Nevzporedni sili nadomesti z eno samo silo-rezultanto, kadar imata dani sili skupno prijemališče. 8.027 Loči rezultanto sil od komponent ter loči med sestavljanjem in razstavljanjem sil. 8.028 Razstavi dano silo na komponenti. 8.029 Pove, da je velikost komponent pri razstavljanju dane sile odvisna od njihove smeri. 8.030 Imenuje sile, ki delujejo na mirujoče telo na klancu, in opredeli njihovo smer. 8.031 Grafično določi velikost sil, ki delujejo na telo na klancu. 8.032 Razloži preproste primere razstavljanja in sestavljanja sil po slikah. 8.033 Pove, da telesa učinkujejo drugo na drugo vzajemno. ZAKON O 8.034 Razloži preproste primere vzajemnega delovanja sil. VZAJEMNEM UČINKU 8.035 Loči zakon o vzajemnem učinku od zakona o ravnovesju.
Vsebina Zap. št. 8.036 Loči točkovno, ploskovno in prostorsko porazdeljene sile. 8.037 Pove, da trenje in upor vplivata na gibanje. PORAZDELITEV 8.038 Pove nekaj primerov, ko na telo vplivata trenje in upor. SIL 8.039 Pove, od česa sta odvisna trenje in upor. 8.040 Opredeli pojem težišča. 8.041 Ve, da iz težišča narišemo rezultanto sil, s katerimi Zemlja privlači posamezne dele telesa. GOSTOTA IN SPECIFIČNA 8.042 Pozna in našteje enote za prostornino. 8.043 Pozna predpone in po predponah določi pretvornike in izpelje decimalne merske enote. TEŽA 8.044 Opredeli maso snovi, navede merske enote zanjo in priprave za merjenje. 8.045 Opredeli gostoto in mersko enoto zanjo. 8.046 Zna razvrstiti homogena telesa enakih prostornin po gostoti. 8.047 Zna razvrstiti homogena telesa enakih mas po gostoti. 8.048 Pozna enoto za gostoto. 8.049 Razločuje homogena in nehomogena telesa. 8.050 Izračuna gostoto snovi iz mase in volumna. 8.051 Zna uporabiti zapis: ρ = mv. / 8.052 Navede enoto za specifično težo dane teže in prostornine. 8.053 Zna uporabiti zapis: σ = Fg / V. 3 N / m 8.054 Zna iz dane gostote zapisati specifično težo. in specifično težo izračuna iz TLAK IN VZGON 8.055 Našteje enote za ploščino in navede njihove pretvornike. 8.056 Opredeli tlak kot količnik sile in ploskve, na katero je sila pravokotna. 8.057 Opiše odnos med tlakom, silo in ploskvijo. 8.058 2 Enoto poimenuje kot Pa. 8.059 N / m Uporabi enoto 2 5 N / m =Pa, 1 bar=10 Pa. 8.060 Izračuna tlak iz sile in ploskve in zna uporabiti zapis p = F / S. 8.061 Izračuna tlak, če so podatki v naravnih številih in osnovnih enotah. 8.062 Na preprostih primerih pojasni odvisnost tlaka od sile in ploskve. 8.063 Opredeli tekočine in loči kapljevine in pline po njihovih lastnostih. TLAK V TEKOČINAH 8.064 Pove, da so sile zaradi tlaka v mirujoči tekočini pravokotne na vsako ploskev. 8.065 Pove, da se tlak, ki ga povzroči sila na mirujočo tekočino, prenese po vsej tekočini. 8.066 Pojasni odvisnost sile od velikosti ploskve pri enakem tlaku tekočine. 8.067 Pove, da je tlak v tekočini odvisen od globine in specifične teže tekočine, neodvisen pa od oblike posode. 8.068 Ve, da se tlak v tekočini spreminja z globino in da je odvisen od vrste tekočine. 8.069 Pove, da je tlak v isti globini v vseh smereh enak. 8.070 Izračuna tlak v tekočini (na različni globini) z upoštevan-jem tlaka ob gladini. Zna uporabiti zapis p = σh. 8.071 Prepozna manometer in barometer in ve, kje ju uporabiti. ZRAČNI 8.072 Pove, da zrak povzroča tlak. TLAK 8.073 Pove, kolikšen je normalni zračni tlak.
Vsebina Zap. št. 8.074 Razloži silo vzgona kot rezultanto sil tekočine, ki deluje na potopljeno telo. VZGON 8.075 Ve, da je vzgon sila, s katero deluje tekočina na potopljeno telo. TLAK 8.076 Ve, da je sila vzgona enaka teži izpodrinjene tekočine, in pozna njeno smer. 8.077 Loči, v kakšnih okoliščinah telo plava, lebdi in potone, in zna to opredeliti v primerjavi gostot. 8.078 Prepozna areometer kot pripravo za merjenje gostote kapljevin. DELO IN ENERGIJA ENERGIJA IN 8.079 Spozna različne vire energije. RAZLIČNI 8.080 Spozna, da je sonce glavni vir energije. VIRI 8.081 Spozna, da so nekateri viri obnovljivi in nekateri ne. 8.082 Izračuna delo iz sile in poti, kadar je sila vzporedna s potjo. POJMA DELO 8.083 Ve, da je delo odvisno od sile in poti. IN ENERGIJA 8.084 Izračuna delo, kadar je sila vzporedna s potjo. 8.085 Opiše zvezo med delom, silo in potjo. 8.086 Zna uporabiti zapis: A = F s. 8.087 Opredeli joule kot enoto za delo. 8.088 Med silami, ki delujejo na gibajoče telo, izbere tiste sile oziroma komponente sil, ki opravljajo delo. 8.089 Navede primere, ko sila opravlja delo. Ve, da sila, ki deluje pravokotno na smer gibanja, ne opravlja dela. 8.090 Pove, da je za opravljanje dela potrebna energija. 8.091 Opredeli delo kot enega od načinov izmenjave energije z okolico. 8.092 Uporablja joule kot enoto za delo. 8.093 Opredeli pojave, pri katerih se telesu spremeni kinetična energija. KINETIČNA IN 8.094 Ve, da je kinetična energija povezana z gibanjem. POTENCIALNA ENERGIJA 8.095 Pove, da je sprememba kinetične energije povezana s spremembami hitrosti. 8.096 Pove, da je kinetična energija odvisna od mase in hitrosti. 8.097 Pove izrek o kinetični energiji in uporabi zapis A = Δ W k za toga telesa. 8.098 Opiše primere, za katere velja izrek o kinetični energiji. 8.099 Našteje telesa in pojave, pri katerih se spremeni potencialna energija. 8.100 Zna ugotoviti povečanje in zmanjšanje potencialne energije. 8.101 Pove, da je sprememba potencialne energije odvisna od višinske razlike med začetno in končno lego telesa. 8.102 Razloži uporabo orodja z izrekom o kinetični in potencialni energiji. DELO Z 8.103 Ve, da so klanec, škripec in vzvod enostavna orodja. ORODJI 8.104 Opiše zakonitosti, ki veljajo za opravljanje dela z orodji. 8.105 Ugotovi, da z uporabo orodja dela ne zmanjšujemo, ampak samo spreminjamo razmerje med silo in potjo. PROŽNOSTNA IN NOTRANJA ENERGIJA 8.106 Našteje telesa in pojave, pri katerih se spremeni prožnostna energija. 8.107 Pove, da je notranja energija lastnost telesa, kinetična in potencialna energija pa izražata relacije z okolico. 8.108 Našteje primere, ko z delom povečamo notranjo energijo.
Vsebina Zap. št. 8.109 Pove, da se energija pretvarja iz ene oblike v drugo in da se celotna energija v zaprtem sistemu ohranja. 8.110 Pove, da se notranja energija težko pretvarja v druge oblike energije. ENERGIJSKI 8.111 Opiše primere pretvarjanja energije. ZAKON 8.112 8.113 Pozna energijski zakon. Zna uporabiti enačbo A = Δ W. 8.114 Opredeli temperaturo kot eno izmed količin, ki opisuje stanje opazovanja telesa. TEMPERATURA 8.115 Spozna Celzijevo skalo in zna pretvarjati iz Kelvinove v Celzijevo skalo in obratno. Opredeli osnovno enoto za temperaturo kelvin. 8.116 Opiše termometer kot napravo za merjenje temperature. 8.117 Pove, da se s temperaturo spreminja prostornina opazovanega telesa. 8.118 Pove, da se s temperaturo spreminja dolžina paličastih teles. 8.119 Pojasni delovanje bimetalnega traku in opiše njegovo uporabo. 8.120 Našteje vrste termometrov in opiše njihovo uporabnost. DELO, NOTRANJA ENERGIJA IN TOPLOTA 8.121 Pove, da z delom lahko dosežemo enako spremembo notranje energije kot z dovajanjem toplote. SEGREVANJE TELES Z 8.122 Pove, da toplota prehaja s telesa z višjo temperaturo na telo z nižjo temperaturo. DELOM 8.123 Našteje primere, ko telo prejema ali oddaja toploto. ALI TOPLOTO 8.124 Ve, da se notranja energija telesu poveča, če toploto prejme in da se mu zmanjša, če toploto odda. 8.125 Opredeli joule kot enoto za toploto. MERJENJE 8.126 Opredeli specifično toploto in enoto zanjo: J/kg K TOPLOTE 8.127 Izrazi spremembo notranje energije s prejeto ali z oddano toploto. 8.128 Ve, od česa je odvisna množina toplote, ki je potrebna za spremembo notranje energije opazovanega telesa. 8.129 Izračuna prejeto ali oddano toploto po zapisu Q = mc Δ T. 8.130 Spozna energijski zakon v razširjeni obliki: A + Q = Δ W.
FIZIKA - 9. razred Vsebina Zap. št. GIBANJE OPISOVANJE GIBANJA 9.001 Razlikuje med gibanjem in mirovanjem opazovanega telesa glede na okolico. 9.002 Loči premo in krivo gibanje. 9.003 Opredeli hitrost kot količnik poti in časa. ENAKOMERNO 9.004 Zna izračunati hitrost. GIBANJE 9.005 Zna uporabiti zapis v = s/t 9.006 Izpelje zvezo med enotama m/s in km/h. 9.007 Grafično prikaže odvisnost hitrosti od časa in odvisnost poti od časa in graf razloži. NEENAKOMERNO GIBANJE 9.008 Loči enakomerno in neenakomerno gibanje. 9.009 Izbere med naštetimi primeri enakomerno in neenakomerno gibanje. 9.010 Pri enakomernem pospešenem gibanju pozna pojme končna v k, začetna v z in povprečna hitrost. ENAKOMERNO POSPEŠENO 9.011 Opredeli pospešek kot količnik spremembe hitrosti in časa, v katerem je ta sprememba nastala in navede enote zanj. GIBANJE 9.012 Zna izračunati pospešek a = Δ v/ Δ t 9.013 Zna izračunati pot, če je v z = 0: s = at 2 /2, s = vt. 9.014 Pove, da je pospešek pri padanju približno 10 m/s 2. SILA IN POSPEŠEK 9.015 Razlikuje vrsto gibanj glede na rezultanto zunanjih sil. (Premo in krivo gibanje, kroženje.) 9.016 Zna narisati zunanje sile, ki delujejo na opazovano telo, in določiti rezultanto. 9.017 Pozna zvezo med vsoto zunanjih sil, maso in pospeškom F R = ma. 9.018 Pove, da je 1N sila, ki da masi 1 kg pospešek 1 m/s 2. 9.019 Zna izračunati kinetično energijo W k = mv 2 /2. 9.020 Izračuna delo, ki je potrebno za spremembo potencialne energije, po zapisu A = mg Δ h. VESOLJE ZGODOVINSKI PREGLED 9.021 Pozna zgodovinski razvoj astronomije in nekatere znane astronome. 9.022 Pove, da med dvema telesoma deluje privlačna sila. 9.023 Pove, da se telesa gibljejo okoli Sonca po elipsah. VESOLJE IN OSONČJE, 9.024 Razlikuje pojme planet, komet, meteor, zvezda, galaksija in našteje bližnje planete. SONCE 9.025 Opredeli svetlobno leto. IN PLANETI 9.026 Pove, da so razdalje do zvezd zelo različne. 9.027 Imenuje glavna ozvezdja in pove, da se njihove lege med letom spreminjajo glede na uro opazovanja in letni čas.
Vsebina Zap. št. ELEKTRIČNI TOK IN ELEKTRIČNI NABOJ ELEKTRIČNI KROG 9.028 Našteje izvire, prevodnike, izolatorje, porabnike in ve, da z njimi sestavimo električni krog. 9.029 Pozna izvire električnega toka in jih našteje. 9.030 Loči prevodnike, izolatorje in porabnike. 9.031 Uporablja dogovorjena znamenja za risanje posameznih delov električnega kroga. MERJENJE ELEKTRIČNEGA 9.032 Našteje učinke električnega toka in pozna preproste primere rabe. TOKA 9.033 Našteje učinke električnega toka, ki so odvisni od smeri toka. 9.034 Pove, da je amper (A) enota za električni tok. 9.035 Pove, da je ampermeter (AM) merilnik toka in ve, da ga vežemo zaporedno s porabnikom. ELEKTRIČNI NABOJ 9.036 Izračuna pretočeni naboj iz toka in časa in pozna enoto zanj. Zna uporabiti zapis e = It. 9.037 Pozna izrek o ohranitvi naboja. NAPETOST IN ELEKTRIČNO DELO ELEKTRIČNA NAPETOST ELEKTRIČNO DELO IN ENERGIJSKI ZAKON 9.038 Pozna napetost in enoto zanjo. Ve, da je napetost sposobnost generatorja, da lahko poganja električni tok. Ve da je enota za napetost volt. 9.039 Pove, da je merilnik napetosti voltmeter in ve, da ga v električni krog vežemo vzporedno s porabnikom. 9.040 Zna izmeriti napetost na generatorju in na porabniku. 9.041 Pove, da z električnim delom dosežemo energijske spremembe. Zna izračunati porabo električnega dela. 9.042 Ve, da lahko električno delo merimo in računamo s spremembo notranje energije: A e = Δ W n. 9.043 Pozna energijski zakon v razširjeni obliki: Δ W = A e + A m + Q. 9.044 Pove, da je električno delo sorazmerno z napetostjo in s pretočenim nabojem. 9.045 Računa električno delo in električno moč: A e = eu; P = UI; A e = UIt; A e = Pt. Ve, da je enota za moč vat (W). 9.046 Zna zapisati energijski obračun za nekatere izvire. ELEKTRIČNI UPOR OHMOV ZAKON IN UPOR 9.047 Pozna Ohmov zakon. Opredeli upor kot količnik med električno napetostjo in električnim tokom R = U/I. 9.048 Pove, da je električni upor lastnost upornikov. 9.049 Pozna enoto za električni upor. ZAPOREDNA 9.050 Loči med vzporedno in zaporedno vezavo elementov v krogu. VEZAVA 9.051 Pozna vlogo varovalke. 9.052 Pove, kaj je kratek stik. 9.053 Pove, da večje število zaporedno vezanih porabnikov zmanjša tok skoznje, če je izvir stalen. 9.054 Pove, da skozi zaporedno vezane elemente električnega kroga teče enak tok: I = I 1 = I 2 = = I n.
Vsebina Zap. št. ZAPOREDNA VEZAVA 9.055 Izračuna skupni upor zaporedno vezanih upornikov: R = R 1 + R 2 + + R n. UPOROV 9.056 Zna zaporedno vezati več upornikov. 9.057 Ve, da je pri zaporedni vezavi na uporniku z večjim uporom večja napetost. 9.058 Pozna zakonitosti delitve napetosti pri zaporedno vezanih upornikih: U 1 : U 2 = R 1 : R 2. VZPOREDNA VEZAVA VZPOREDNA VEZAVA UPOROV 9.059 Pove, da je pri vzporedni vezavi tok pred cepitvijo enak vsoti tokov v posameznih vejah: I = I 1 + I 2 + + I n. 9.060 Pove, da se z večanjem števila vzporedno vezanih porabnikov skupni tok povečuje. 9.061 Izračuna skupni upor dveh ali več enakih vzporedno vezanih upornikov. Ve, da je skupni upor vzporedno vezanih upornikov manjši od najmanjšega : 1/R = 1/R 1 + 1/R 2. Pozna zakonitosti cepitve toka vzporedno vezanih upornikih. Ve, da skozi manjši upor teče večji tok: I 1 : I 2 = R 2 : R 1. UPOR ŽIC 9.062 Pove, od česa je odvisen upor žice. MIRUJOČI ELEKTRIČNI NABOJ MIRUJOČI 9.063 Zna opredeliti pojem ploščatega kondenzatorja. ELEKTRIČNI 9.064 Loči med naelektrenim in električno nevtralnimi telesi. NABOJ 9.065 Pove, da obstajata dve vrsti naboja. 9.066 Pove, da med naelektrenimi telesi delujejo privlačne ali odbojne sile. 9.067 Pove, da je med naelektrenima telesoma napetost, ki lahko požene električni tok. 9.068 Pozna elektrometer. 9.069 Razloži pojav influence. 9.070 Pove, da je v okolici naelektrenega telesa električno polje. Pove, da na naelektreno telo v električnem polju deluje električna sila v smeri električnih silnic. 9.071 Loči homogeno in nehomogeno električno polje. MAGNETNO POLJE MAGNETNE SILE 9.072 Pove, da magnetna sila deluje na feromagnetne snovi. Ve, da ima vsak magnet dva pola. Ve, da je tudi Zemlja magnet. 9.073 Pove, da magnetna sila deluje na gibajoče se naelektrene delce. MAGNETNO POLJE 9.074 Pove, da prostor, v katerem delujejo magnetne sile, imenujemo magnetno polje. 9.075 Ponazori magnetno polje z magnetnimi gostotnicami. TULJAVA 9.076 Pozna tuljavo in pove, da je v njej in okoli nje magnetno polje, kadar teče po tuljavi električni tok. S P L O Š N O GRAFI 0.001 Iz danih podatkov zna narisati graf. 0.002 Iz narisanega grafa zna odčitati neznane vrednosti.