MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Σχετικά έγγραφα
Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Osnove elektrotehnike uvod

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Meritve. Vprašanja in odgovori za 2. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaje: Električni tokovi

ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Kotne in krožne funkcije

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

8. Diskretni LTI sistemi

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

VAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Navodila za laboratorijske vaje. Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj OSNOVE MERJENJA ELEKTRIČNIH VELIČIN

Meritve. Vprašanja in odgovori za 1. kolokvij Gregor Nikolić

Splošno o interpolaciji

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Kotni funkciji sinus in kosinus

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

1. MERILNI INSTRUMENTI

PROCESIRANJE SIGNALOV

Merjenje deformacij in umerjanje dinamometra

PRENOS SIGNALOV

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 2 DIODA I TRANZISTOR

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Fazni diagram binarne tekočine

STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO. Boštjan Švigelj Aleš Praznik. Analogno-digitalna pretvorba in vrste analogno-digitalnih pretvornikov

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

ELEKTRIČNI IN ELEKTROMEHANSKI PRETVORNIKI

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

diferencialne enačbe - nadaljevanje

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LABORATORIJ ZA SEVANJE IN OPTIKO ELEKTRODINAMIKA LABORATORIJSKE VAJE

Osnovni pojmi pri obravnavi periodičnih signalov

1. Trikotniki hitrosti

ELEKTRONSKE KOMPONENTE

11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

Analiza nadomestnega vezja transformatorja s programskim paketom SPICE OPUS

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Φίλτρα διέλευσης: (α) χαμηλών συχνοτήτων (β) υψηλών συχνοτήτων

1. ENOTE IN ETALONI ELEKTRIČNIH VELIČIN

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom

4. VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem

Osnove matematične analize 2016/17

PIEZO SENZORJI Merjenje rezalnih sil pri struženju

NASTAVITVE PARAMETROV PID REGULATORJEV ZA PROCESE 2. REDA

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

PRIMJER 3. MATLAB filtdemo

CO2 + H2O sladkor + O2

Pretvorniki, sestavni deli: ojačevalniki, filtri, modulatorji, oscilatorji, integrirana

ELEKTRONIKA I zbirka vaj

Modeliranje električnih strojev

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

TŠC Kranj _ Višja strokovna šola za mehatroniko

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

Fizikalne količine zapisujemo kot zmnožek številske vrednosti in ustrezne enote.

Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje

Uvod v senzorsko in merilno tehniko

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

BRUTUS 170W/S stereo močnostni NF ojačevalnik

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Transcript:

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim števcem Datum:.1.011 Ime in priimek: GREGOR NIKOLIĆ BESEDILO NALOGE: Izmerite fazni kot in ojačanje podanega četvoropola v odvisnosti od frekvence v območju od 6 Hz do 5 khz. Fazni kot izmerite s počjo digitalnega števca. Meritev opravite tudi z učil NI ELVIS. Pregledal: Ocena: Datum: POROČILO NAJ VSEBUJE: 1. Besedilo naloge. Vezalni načrt 3. Popis instrumentov, naprav in elementov 4. Vplivne veličine 5. Opis poteka meritev in izračunov 6. Prikaz merilnih rezultatov (tabele, grafi) 7. Kentar nikolic.gregor@gmail.c

1. Vezalni načrt 1... Popis instrumentov, naprav in elementov V1 digitalni voltmeter, HAMEG, HM 8011-3 V digitalni voltmeter, HAMES, HM 8011-3 Digitalni števec, HAMEG, HM 81 Osciloskop, NI ELVIS (National Instruments Educational Laboratory Virtual Instrumentation Suite) Oscilloscope, DM št.: 8 Bode analizator, NI ELVIS - Bode Analyzer, DM št.: 8 NI PXI modularni merilni sistem (PXI-1000B, PXI-8186, PXI-6040E), DM št.: 8 Četveropol, DM št.: 8 Osciloskop, RIGOL, DS105E 3. Vplivne veličine Temperatura prostora...,6 C Tlak v prostoru... 1000,5 hpa Vlažnost zraka v prostoru... 7, % nikolic.gregor@gmail.c

4. Potek meritev in izračunov 1. Meritev napetostnega ojačenja in faznega kota v odvisnosti od frekvence z digitalnim števcem Izmerite napetostno ojačenje in fazni kot danega četveropola v odvisnosti od frekvence v podanih merilnih točkah. Fazni kot izmerite z univerzalnim digitalnim števcem. V eni merilni točki primerjajte izmerjeno vrednost z vrednostjo odčitano na dvokanalnem osciloskopu s kalibrirano časovno bazo. Opis četveropola Fazno premaknitev dveh signalov dobimo na četveropolu, ki je pasivno RC vezje s prenosno funkcijo: H ( jω ) = jω C1 R + + + + ( jω) R R C C jω ( R C R C R C ) 1 1 1 1 1 1 ω =πf je krožna frekvenca. Shema je prikazana na sliki spodaj, kjer je narisan tudi potek napetostnega ojačenja in faznega kota četveropola v odvisnosti od frekvence.. Frekvenca f0, kjer je razmerje napetosti največje in je hkrati fazni kot med napetostima enak nič, je resonančna frekvenca: f 0 1 =. π RRCC 1 1 Priredilno vezje Priredilno vezje pretvori sinusni signal U1 (vhodna napetost) in U (izhodna napetost) v dva pravokotna signala, ki imata ohranjen fazni kot. Pravokotni signal K1, ki fazno odgovarja U1, priključimo na vhod B digitalnega števca, pravokotni signal K, ki fazno odgovarja signalu U, pa na vhod A. 3 nikolic.gregor@gmail.c

Princip merjenja faznega kota Princip merjenja ponazarja naslednja slika: Princip merjenja faznega kota je podoben merjenju časa periode. Vrata števca so odprta od trenutka prehoda izhodne napetosti četveropola (vhod A) skozi nič do prehoda vhodne napetosti (vhod B) četveropola skozi nič. Tako čas merjenja TM ustreza faznemu premiku med izhodno in vhodno napetostjo četveropola. Na prikazovalniku števca bo čas merjenja TM ustrezal faznemu premiku ob pogoju, da signal na vhodu A prehiteva signal na vhodu B. Izračun faznega kota: tx ϕ = ωvir tx = π = π fvir tx rad T Pri tem so: VIR t X čas zakasnitve, ( ) ω VIR krožna frekvenca vira, T VIR čas periode signala iz vira, f VIR frekvenca vira (funkcijskega generatorja). Pri izračunu faznega kota v kotnih stopinjah v zgornjem izrazu zamenjamo π s 360: ( ) ϕ = 360 f t. VIR X Merjenje napetostnega ojačenja Pri nastavljeni frekvenci izmerimo z digitalnima voltmetra V1 in V napetosti U1 in U ter izračunamo napetostno ojačenje A po enačbi: U A = 0 log ( db). U1 4 nikolic.gregor@gmail.c

. Meritev napetostnega ojačenja in faznega kota v odvisnosti od frekvence z NI ELVIS Bode analizatorjem Napetostno ojačenje in fazni kot v odvisnosti od frekvence izmerite z NI ELVIS Bode analizatorjem. Dobljene rezultate primerjajte z rezultati, ki ste jih dobili z voltmetra in univerzalnim števcem. 4.1 Izračun ojačenja in faznega kota četveropola Izračunana in izmerjena resonančna frekvenca: f 0IZR f 0IZM 1 1 = = = 159,155 Hz 3 3 6 6 π RRCC 1 1 π 10 10 10 10 0,1 10 0,1 10 = 160, Hz Izračun napetostnega ojačenja (pri resonančni frekvenci): U,469 A = 0 log = 0 log = 9,518 db U1 7,386 Izračun napetostnega ojačenja in faznega kota za zadnjo merilno točko: U 0,736 A = 0 log = 0 log = 8,60 db U1 7,364 ϕ = π = π π = 3 fvir tx 4300 0,178 10 1,47 rad ϕ = = = 3 360 fvir tx 360 4300 0,178 10 360 84,46 5 nikolic.gregor@gmail.c

5. Prikaz merilnih rezultatov Tabela 1: št. mer. Tabela izmerjenih vrednosti. digitalni števec NI ELVIS f (Hz) U 1 (V) U (V) A (db) Δt X (ms) φ ( ) f (Hz) A (db) φ ( ) 1 6 7,55 0,736-8,47 38,303 8,73 6,0-8,5 80,83 8 7,30 0,3668-6,00 7,964 80,54 8,3-5,7 78,31 3 1 7,365 0,547 -,58 17,69 76,16 11,6-3,0 77,48 4 16 7,384 0,78-0,19 1,47 71,84 16,1-0, 7,84 5 7,396 0,9659-17,68 8,369 66,8,4-17,6 66,64 6 31 7,401 1,879-15,19 5,0 58,6 31,1-15, 58,61 7 43 7,399 1,699-13,14 3,137 48,56 43, -13, 48,73 8 60 7,396 1,9751-11,47 1,698 36,68 60,0-11,3 35,67 9 80 7,393,18-10,46 0,909 6,18 83,4-10,,99 10 10 7,387,45-9,68 0,47 10,67 115,8-9,65 10,38 11 160 7,384,465-9,53 0,001 0,06 161,0-9,49-1,74 1 0 7,381,406-9,74 4,391-1,3 3,7-9,75-14,50 13 310 7,378,3-10,4 3,000-5,0 310,8-10,4-6,89 14 430 7,368 1,947-11,56,084-37,40 431,8-11,6-39,05 15 600 7,367 1,6047-13,4 1,440-48,96 600,0-13,3-50,6 16 800 7,367 1,3033-15,04 1,049-57,89 833,7-15,5-60,63 17 100 7,371 0,983-18,00 0,677-67,54 1158,4-18,1-68,19 18 1600 7,376 0,7140-0,8 0,498-73,15 1609,6-0,7-74,03 19 00 7,374 0,577 -,91 0,356-78,05 36,6-3,3-78,46 0 3100 7,374 0,378-5,80 0,49-8,1 3107,7-6,1-81,64 1 4300 7,364 0,736-8,60 0,178-84,46 4318,1-8,8-83,99-5 -10 NI ELVIS Digitalni števec A (db) -15-0 -5-30 -35 1 10 100 1000 10000 f (Hz) Slika 1: Karakteristika napetostnega ojačenja četveropola. 6 nikolic.gregor@gmail.c

90 60 NI ELVIS Digitalni števec 30 ϕ ( ) 0-30 -60-90 1 10 100 1000 10000 f (Hz) Slika : Fazna karakteristika četveropola. Slika 3: Fazna karakteristika četveropola NI ELVIS. 7 nikolic.gregor@gmail.c

6. Kentar Pri merjenju faznega kota smo na osciloskopu opazovali signala (vhodni ter ojačan izhodni signal), s katerih smo iz časovnega zamika t izračunali fazni kot po enačbi: ϕ = π fvir tx rad oz. ϕ = 360 fvir tx Zaradi zagotavljanja višje točnosti smo čas merili s števcem, kateri je prejemal pulze generirane ob vsakem prehodu signala skozi ničlo, kar smo upoštevali pri izračunu kota, ko je fazni kot prešel skozi nič v negativnega, smo odšteli od izračuna še 360, saj je števec takrat meril zraven časovnega zamika še celotno periodo signala. Osciloskop nam je pri meritvi služil za opazovanje signala. Meritev faznega kota in napetostnega ojačenja sta nam dala sliko poteka faznega kota in ojačenja četveropola skozi frekvenčno območje od 6 Hz do 4300 Hz. Če primerjamo sliko oz. podatke, katere smo zabeležili skozi meritev sami ter podatke katere je opravil avtonni analizator NI ELVIS, vidimo, da so podatki dokaj enaki, sliki se dokaj ujemata, pa vendar so prednosti analizatorja pred lastno meritvijo karakteristik. Ena od prednosti je zagotovo hitrost opravljene meritve z NI ELVIS (če imamo v naprej spisan program in pripravljen bode analizator), druga prednost pa je zagotovo tudi natančnost odčitka. Sami odčitavamo podatke iz števca kolikor natančno zmoremo, zagotovo pa smo manj natančni od NI ELVIS bode analizatorja, bistveno manj natančni pa bi bili če bi namesto števca odčitavali podatke iz osciloskopa. 8 nikolic.gregor@gmail.c