Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:

Σχετικά έγγραφα
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Navadne diferencialne enačbe

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Funkcije več spremenljivk

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

vezani ekstremi funkcij

Reševanje sistema linearnih

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

PROCESIRANJE SIGNALOV

Navadne diferencialne enačbe

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Splošno o interpolaciji

Kotne in krožne funkcije

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Elementi spektralne teorije matrica

predavatelj: doc. Andreja Drobni Vidic

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Kombinatorika. rekurzivnih enačb in rodovne funkcije. FMF Matematika Finančna matematika. Vladimir Batagelj. Ljubljana, april

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Matematika. Funkcije in enačbe

1. Trikotniki hitrosti

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

8. Diskretni LTI sistemi

Kotni funkciji sinus in kosinus

Matematično modeliranje 3. poglavje Dinamično modeliranje: diferencialne enačbe, sistemi diferencialnih enačb

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Zakonitosti hitrosti reakcije in konstante hitrosti (Rate laws)

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I

Osnove matematične analize 2016/17

Jasna Prezelj DIFERENCIALNE ENAČBE. za finančno matematiko

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

INTEGRALI RACIONALNIH FUNKCIJ

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Matematično modeliranje. Simpleksna metoda.

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA III

Funkcije dveh in več spremenljivk

1. UREJENE OBLIKE KVADRATNE FUNKCIJE

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA II

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Energija magnetnega polja, prvič

Uporabna matematika za naravoslovce

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

Definicija 1. Naj bo f : D odp R funkcija. Funkcija F : D odp R je primitivna funkcija funkcije f, če je odvedljiva in če velja F = f.

Lastne vrednosti in lastni vektorji

3.1 Reševanje nelinearnih sistemov

IZVODI ZADACI (I deo)

PROCESIRANJE SIGNALOV

Matematične metode v fiziki II. B. Golli, PeF

APROKSIMACIJA FUNKCIJA

8. Navadne diferencialne enačbe

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

Kvantni delec na potencialnem skoku

Nekaj zgledov. J.Kozak Numerične metode II (IŠRM) / 21

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

Interpolacija in aproksimacija funkcij

α i y n i + h β i f n i = 0, Splošni nastavek je k

DISKRIMINANTNA ANALIZA

UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ

1.3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk

Dodatna poglavja iz linearne algebre za 1. letnik finančne matematike na FMF. Primož Moravec

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

22. Kdaj sta dva vektorja vzporedna? FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/ Kdaj so vektorji a 1, a 2,..., a n linearno neodvisni?

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

DARJA POTOƒAR, FMF

Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1

Osnovne lastnosti odvoda

Osnove linearne algebre

Tadeja Kraner Šumenjak MATEMATIKA. Maribor, 2010

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

1.(a) Kdaj ima A R 2 mero 0? (b) Naj bo D enotski krog in f : D R taka, da je f ds = 0. Kaj lahko rečeš o funkciji f?

Transcript:

4 Sisemi diferencialnih enačb V prakičnih primerih večkra naleimo na več diferencialnih enačb, ki opisujejo določen pojav in so medsebojno povezane edaj govorimo o sisemih diferencialnih enačb V eh enačbah nasopa več neznanih funkcij ise neodvisne spremenljivke Neodvisno spremenljivko bomo sedaj označevali s črko (v konkrenih primerih je o običajno kar čas), neznane odvisne spremenljivke pa x, y, z, ali pa x, x,, x n Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: dx dx =, =, d d Sisem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko: ( n) = h, x, x,, x = h, x, x,, x = h, x, x,, x n n n n Takšen sisem imenujemo normalni sisem diferencialnih enačb V njem so x, x,, x n neznane funkcije, h, h,, h n pa so dane funkcije n+ spremenljivk V normalnem sisemu je enačb enako mnogo ko neznanih funkcij, v vsaki enačbi je le en prvi odvod Rešiev sisema je n-erica akšnih funkcij x, x,, xn nekem inervalu (, ) idenično zadoščajo sisemu, ki na 73

4 Sisem linearnih diferencialnih enačb Sisem diferencialnih enačb imenujemo linearen, če je vsaka od funkcij hk (, x, x,, xn) linearna funkcija odvisnih spremenljivk xk, k =,,, n Linearni sisem diferencialnih enačb ima orej obliko: () n n () () () () = a x + a x + + a x + f = a x + a x + + a x + f n n () () () () = a x + a x + + a x + f n n n nn n n i k Pri em predposavimo, da so koeficieni aik,, =,,, n in funkcije fi (), i =,,, n zvezne funkcije spremenljivke na nekem inervalu Če uvedemo dve vekorski funkciji: x () () () x x = xn () in mariko koeficienov:, f () = () f f fn () a a a a a a A = a a a n n n nn n lahko sisem linearnih diferencialnih enačb zapišemo v marični obliki: () = () () + A x f () Če je funkcija f enak nič, poem je sisem diferencialnih enačb homogen v naspronem primeru je sisem nehomogen 74

V konkrenih problemih iščemo rešive sisema diferencialnih enačb, ko imamo podane začene pogoje: x = x 0 0 Za reševanje naloge s podanimi začenimi pogoji je pomemben naslednji izrek: Če so elemeni marike A in komponene vekorja f funkcije, definirane na neskončnem ali končnem inervalu in so am omejene, poem ima dani sisem linernih diferencialnih enačb skupaj z začenim pogojem na obravnavanem inervalu eno samo rešiev Oglejmo si sedaj homogeni sisem linearnih diferencialnih enačb: () ()() z = A z Da se pokazai, da ima zgornji sisem enačb n linearno neodvisnih rešiev z k, k =,,, n, zao ima splošna rešiev homogenega sisema () obliko () () () n n() k k() z = C z + C z + + C z = C z, n k = pri čemer so C k poljubne konsane Če definiramo mariko Z ko in vekor c ko [ ] () (), z (),, z Z = z n [,,, ] c = C C, C n T poem lahko rešiev homogenega sisema zapišemo udi v marični obliki z () Z() = c Da določimo vrednos vekorja c, vsavimo zgornjo rešiev v začeni pogoj Na a način dobimo 75

x0 = Z 0 c c= Z 0 x 0 Rešiev homogenega sisema linearnih diferencialnih enačb s podanim začenim pogojem ima orej obliko: () = () ( ) z Z Z 0 x 0 Rešiev nehomogenega sisema enačbe poiščemo z meodo variacije konsan : x() = Z() u(), kjer je u() nova neznana vekorska funkcija Če a izraz vsavimo v nehomogeno enačbo, dobimo d d Zu = Zu + Zu = AZu+ f Ker pa je Z= AZ, imamo: Zu = f Gornjo enačbo inegriramo, pa dobimo: u = Z τ f τ dτ+ c 0 Če zgornji izraz vsavimo v prvoni nasavek, dobimo rešiev nehomogenega sisema v obliki: () = () ( τ) ( τ) dτ+ () x Z Z f Z 0 Vekor c dobimo ako, da v gornjo enačbo vsavimo dobimo: ( ) = 0 0 c Z x c = 0 Na a način 76

Če definiramo mariko = K Z Z, 0 0, lahko končno obliko rešive problema začenih vrednosi zapišemo v obliki () = ( τ) ( τ) dτ+ ( ) x K, f K, 0 x 0 0 4 Sisem linearnih diferencialnih enačb s konsannimi koeficieni Nehomogen sisem linearnih diferencialnih enačb ima obliko: () () () = Ax + f Vsi elemeni marike A so konsane Pripadajoč homogen sisem linearnih diferencialnih enačb je: x () Ax() = Rešiev nehomogenega sisema dobimo z meodo variacije konsan, ki je opisana v prejšni očki, rešiev homogenega sisema pa poiščemo z nasavkom x = ae λ, kjer je a še neznani vekor s konsannimi komponenami, λ pa neznani skalar Rešiev homogenega sisema bomo dobili, ko bomo izračunali vekor a in skalar λ Izračunajmo v a namen najprej odvod: = λae λ in dobljeni izraz vsavimo v levo sran homogenega sisema enačb, ako da dobimo: 77

λ ae λ = Aae λ in od od: λ ( A λi) ae = 0 Ker e λ 0 in ker iščemo nerivialno rešiev a 0, bo zgornja enačba izpolnjena pri pogoju: ( I) de A λ = 0 Dobljeno enačbo imenujemo karakerisična enačba homogenega sisema diferencialnih enačb V razvii obliki predsavlja karakerisična enačba polinom sopnje sisema enačb n glede na skalar λ Koreni polinoma λ, λ,, λ n so orej ravno lasna vrednos marike A Za vsako vrednosi λ λ dobimo iz sisema enačb a k = k A I a = 0 λ k k vekor, ki je lasni vekor marike A Parikularne rešive homogenega sisema enačb so orej funkcije x = a e, k k λk splošna rešiev pa je linearna kombinacija parikularnih rešiev: () n x = C a e k = k k λk Gornja rešiev velja v primeru, če so vsi koreni karakerisičnega polinoma med seboj različni V primeru, ko pri reševanju karakerisične enačbe nasopajo večkrani koreni, pa poiščemo parikularne rešive v obliki: () () x = p e, k pri čemer je k λk manjše ko je sopnja korena Primer 4: p k () polinom spremenljivke, ki ima sopnjo za eno λ k 78

Rešimo sisem enačb: = x + 6x = x 5x REŠITEV: Dani sisem enačb zapišimo v marični obliki: 6 x = 5 x in poiščimo rešiev z nasavkom: x a x b e = λ Odvod bo: a b e = λ λ Vsavimo oboje v prvono enačbo in jo uredimo, pa dobimo: λ 6 0 5 a = λ b 0 Od od sledi karakerisična enačba: λ 6 5 λ = 0 Ko gornjo deerminano izračunamo, dobimo enačbo: λ + 3λ+ =0 79

Gre za preproso kvadrano enačbo z rešivama: λ = in λ = ) Pri λ =, se naš sisem glasi: 3 6 0 4 a = b 0 Enačbi sa linearno odvisni, zao je a+ b= 0 Če izberemo b =, dobimo lasni vekor a =, ki usreza lasni vrednosi λ ) Ko je λ =, pa ima sisem obliko: 4 6 0 3 a = b 0 Enačbi sa linearno odvisni, zao je a+ 3b= 0 Če izberemo b =, 3 dobimo lasni vekor a =, ki usreza lasni vrednosi λ Od od ugoovimo, da je splošna rešiev danega sisema akšen vekor: λ x() = Ca e λ 3 + C a e = C e + C e, pri čemer sa C in C poljubni konsani Rešiev sisema, zapisana s komponenama, se orej glasi: () () = + x = Ce 3C e x Ce C e Primer 4: Rešimo sisem enačb: 80

REŠITEV: = x x = x+ 3x Karakerisična enačba: λ 3 λ da enačbo: = 0 λ 4λ+ 4=0 ki ima dvojno ničlo: λ, = Rešiev zao iščemo v obliki: x = a+ b e x = c+ d e Kjer so a,b,c in d konsane, ki jih je porebno določii Če gornji nasavek vsavimo v izhodni sisem enačb, dobimo: a+ b+ b = a+ b c d S primerjavo koeficienov pri enakih poencah dobimo: d = b c= a b pri čemer osanea konsani a in b poljubni Označimo i konsani z C C, pa dobimo splošno rešiev sisema: in x() = ( C+ C) e () = ( + + ) x C C C e 8

43 Naloge Reši naslednje siseme diferencialnih enačb: x= x x = x+ x x= x 3x x = x + x 3 x = x x x x x = + 3 4 x= x = 3x + x 5 x= x x = x3 x = 6x 5 3 x 3 6 x = 3x x + x 3 x = x+ 5x x 3 x3 = x x + 3x3 7 x= 3x+ x 4x 3 x = x 3x + x 3 x3 = x x + 6x 3 8 x = x x x 3 x = x 4x x 3 x3 = 4x+ x + 5x 3 9 x = x+ x = x + x + sin 8

Določi parikularno rešiev ob začenih pogojih: x 0 = 3, x 0 = 4 0 x = 4x x 3 x = x+ x +x 3 x = 8x 3 3 x 3 Določi parikularno rešiev ob začenih pogojih: x 0 =, x 0 =, x 0 = 5 3 x = 3x x x = x x Določi parikularno rešiev ob začenih pogojih: x 0 =, x 0 = x= x + x 3 x = x3 x3 = x+ x 3 Določi parikularno rešiev ob začenih pogojih: x( 0) =, x( 0) =, x3( 0) = 3 x = x+ x + x 3 x = x x + x 3 x 3 = x + x + x 3 Določi parikularno rešiev ob začenih pogojih: x 0 =, x 0 = 0, x 0 = 0 3 4 x= x + x 3 x = x+ x3 x = x + x 3 Določi parikularno rešiev ob začenih pogojih: x 0 =, x 0 =, x 0 = 0 3 83

44 Rešive = + ( ) x Ce C e x = Ce + C e = + x = Ce 3C e x Ce C e = + x Ce C e 3 = + ( ) x Ce C e 3 3 = 3 4 x = Ce + C e x Ce C e 5 x e 3 = + e 3 x = 4e 3e 3 x = 8e + 9e 3 = + 3 + 3 6 = 3 3 6 3 = + 3 + 3 6 6 x Ce C e C e x C e C e x Ce C e C e = 8 3 3e 3 = + 3 + 3 3 3 = + 7 + 3 3 3 7 x Ce C e C x Ce C e C e x Ce C e C e 3 8 x = C + C e + C e x = 3C C e 3 3 3 x = C + C e +C e 84

9 x sin 3 = + 4 7 3 4 3 7 3 e + + e 4 3 3 3 x ( ) e 3 4 7 3 7 3 = sin + cos + + e 8 8 + 7 7 0 x 7 = + e 7 + e 7 7 + 7 7 x e 7 = + e 7 e 7 7 x 3 5 = 3 7 34 + 7 7 e 5 + + 3 7 34 e x = ( ) = ( ) e x e x = cos x = ( sin + cos ) x3 = ( sin cos ) 3 x ( e = e e ) 6 + 3 + x = ( e e e ) 6 3 + x3 = ( e + e ) 3 4 x = e x = x 3 = 0 e 85