I. Osnovne definicije in izhodišča

Σχετικά έγγραφα
ZBIRKA NALOG IZ STROJNIH ELEMENTOV I. del

Aksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

3.5 OSI in GREDI GRADIVA ZA OSI IN GREDI

Nerazstavljive zveze Zvarni spoji

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

1. STROJNI ELEMENTI, PODSKLOPI, SKLOPI, GONILA

IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA

6.0 SPOJI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

8.0 PREČNI PREREZI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Osnove elektrotehnike uvod

Tehniška mehanika 1 [N]

Tretja vaja iz matematike 1

VARJENJE. 1.1 Definicija varjenja

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2009/2010

Nosilne konstrukcije. Nosilni elementi, ki so obremenjeni izključno s tlačno obremenitvijo, imajo sledeče lastnosti:

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120

386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

TEHNIKA V KMETIJSTVU

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 30. avgust 2010 SPLOŠNA MATURA

r T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA

Optimiranje nosilnih konstrukcij

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

OSNOVE STROJNIŠTVA (OST)

Nosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Obseg predmeta (4 ECTS): predavanja: 30 ur; seminar: 0 ur; vaje: 30 ur.

1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145. Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2014/2015

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Kotne in krožne funkcije

Tretji del. mag. Anton Pristavec - Kontrola nosilnosti žerjavne proge 3. sklop

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Varnost v strojništvu

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Osnove strojništva. / vaje / študij mehatronike, leto 2011/12. Pripravila: Uroš Lukič, univ.dipl.inž. Hrovat Jože, dipl.inž. Avtor: Pregledal: Datum:

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

1. Trikotniki hitrosti

UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ

Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

PROCESIRANJE SIGNALOV

6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda

Sidra in drobni material

PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA

Strojni elementi 1 Ležaji. Gorazd Fajdiga, Marko Nagode

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

8. Diskretni LTI sistemi

POPIS DEL IN PREDIZMERE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

Kotni funkciji sinus in kosinus

ZOBATA LETEV. Vprijemni kot 20. p = delitev z = število zob a = osna razdalja m = modul D = delilni krog MATERIAL JEKLO C 40

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22.

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE

TEMELJI Ali se posedajo vsi temelji enako če se ne, zakaj ne? (D2)

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

reologija Andreja Zupančič Valant UL FKKT Katedra za kemijsko biokemijsko in ekološko inženirstvo

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ PO EVROKOD STANDARDIH

ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Merjenje deformacij pomikov in sil. Metode

Vaje: Električni tokovi

Izpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj.

Glavni sistem:obremenjen s prvotno obtežbo: P. δ Pomik δ 10 :δ 10 = P (2L ) Reakciji pri levi in desni podpori: ΣV=0

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. maj 2010 SPLOŠNA MATURA

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Transcript:

Študijski program VSŠ-Študij ob delu KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI I Maribor, februar 2009 Izpitna vprašanja nosilec predmeta: red.prof.dr. Nenad GUBELJAK I. Osnovne definicije in izhodišča 1. Prikaži porazdelitev in enačbe za izračun napetosti na upogibnem nosilcu! 2. Prikaži porazdelitev in enačbe za izračun napetosti na nosilcu, ki je obremenjen na uklon! 3. Prikaži porazdelitev in enačbe za izračun napetosti na sorniku obremenjenem na strig! 4. Prikaži porazdelitev in enačbe za izračun napetosti na okrogli palici obremenjeni s torzijskim momentom! 5. Zapiši izraz za določitev primerjalne napetosti po Mohru! 6. Zapiši izraz za določitev primerjalne napetosti po Misesu! 7. Zapiši izraz za določitev primerjalne napetosti po hipotezi največjih normalnih napetosti! 8. Zapiši izraz za določitev ploščinskega pritiska pri ploskovnem kontaktu! 9. Zapiši izraz za določitev ploščinskega pritiska med tečajem gredi in drsnim ležajem! 10. Pojasni σ ε diagram za okrogli natezni preizkušanec! (Kako iz spremljanja diagrama sila-pomik izračunamo odvisnost napetost-deformacija?) 11. Kaj je specifična deformacija in kako jo določimo! 12. Kaj je razlika med mejo elastičnosti in mejo plastičnosti materiala? 13. Kaj je in kako izračunamo Poissonovo število? 14. Kaj je in kako izračunamo modul elastičnosti materiala E? 15. Zapiši in pojasni Hookov zakon! 16. Kaj je strižni modul in kako ga izračunamo? 17. Pojasni Wöhlerjevo krivuljo dinamične trdnosti materiala? 18. Pojasni Smithov diagram trajne dinamičnosti trdnosti materiala? 19. Zapiši enačbo-kriterij za pravilno dimenzioniranje konstrukcijskega elementa! 20. Kaj upoštevamo pri napetosti σ, kaj pa pri σ dop? 21. Kako se računa dopustna napetost? 22. Kaj se upošteva pri izračunu dinamične dopustne napetosti? II. Nerazstavljivi spoji 23. Kaj je varjenje? 24. Prikaži področja enovarkovnega»v«zvara dveh sočelnih plošč! 25. Kako varimo s toplotno energijo? (Opiši postopek varjenja z obločno elektrodo!) 26. Kako varimo z mehansko energijo? (Opiši postopek varjenja s trenjem!) 27. Naštej in opiši postopke talilnega varjenja! 28. Naštej in opiši postopke uporovnega varjenja! 29. Naštej in opiši postopke varjenja z mehansko energijo! 30. Naštej postopke za varjenje umetnih (PVC) snovi! 31. Kaj je varivost in od česar je odvisna? 32. Katera jekla so»dobro variva«in kako vsebina ogljika vpliva na varivost jekla? 33. Kako delimo zvarne spoje po obliki? (Naštej vsaj 6 različnih oblik zvarnih spojev glede na lego varjenca!) 34. Skiciraj»V«,»X«in»K«zvar! 35. Kaj dosežemo če varimo z vtekajočim in iztekajočim talonom (varjenje s prilego)? 36. Naštej in opiši kakovostne razrede zvarov po SIST ISO 1071! 37. Skiciraj kako mora biti oblikovan»v«zvar za prenos upogibne obremenitve! 38. Skiciraj potek napetostnih silnic pri sočelno zavarjenem zvaru, ki je obremenjen na nateg! 39. Skiciraj potek napetostnih silnic pri kotnem zvaru, ki je obremenjen na nateg! 1

40. Skiciraj potek napetostnih silnic v kotnem zvaru v odvisnosti izvedbe oblike temenskega kotnega varka (izbočen zaključni varek, raven zaključni varek, vbočen zaključni varek)! 41. Čemu se moramo izogniti pri izdelavi zvarov, ki so dinamično obremenjeni? (Skiciraj izvedbo pokrova tlačne posode ter cevni T zvar in pojasni izvedbo!) 42. V kakršnih priporočljivih mejah je dolžina zvara? 43. Kakšna je debelina sočelnega zvara? 44. Kako se izračuna minimalna debelina kotnega zvara? 45. Skiciraj izvedbe sočelnih zvarnih spojev pri različno debelih pločevinah, npr. pri razliki v debelini <10mm, >10 mm in pri večjih razlikah! 46. Kako dosežemo sovpadanja težiščnice profila in zvara pri nesimetričnih»l«profilih? (Zapiši enačbo, ki je pogoj ravnovesja!) 47. Kako moramo variti dinamično obremenjene zvare glede na tok silnic v spoju profilnih nosilcev? 48. Kako oblikujemo točkovne zvarne spoje? 49. Razvrsti točkovne zvarne spoje v zaporedju od najbolj primeren do najbolj neugodnega glede na obremenitev: a) simetrično natezne, b) strig, c) simetrično natezna, d) torzijski moment. 50. Skiciraj in opiši napetosti v kritičnem prerezu sočelnega zvarnega spoja! 51. Skiciraj in opiši napetosti v kritičnem prerezu kotnega zvarnega spoja! 52. Kako izračunamo računsko in prikaži s skico dolžino zvara l zv pri sočelnem zvarnem spoju! 53. Kako izračunamo računsko in prikaži s skico dolžino zvara l zv pri kotnem zvarnem spoju! 54. Zapiši dimenzijsko enačbo in podaj skico za tlačno, natezno in strižno obremenjen zvarni spoj! 55. Zapiši dimenzijsko enačbo in podaj skico upogibno obremenjen zvarni spoj! 56. Zapiši dimenzijsko enačbo in podaj skico za torzijsko obremenjen zvarni spoj a) pri krožnem zvarnem spoju (npr. zobnik privarjen na gred), b) pri ploščati konzoli obremenjeni na z momentom! 57. Zapiši enačbo za izračun a) normalnih napetosti, b) strižnih napetosti in c) primerjalnih napetosti (normalne + strižne)! 58. Zaradi česar je pri kotnih zvarih priporočljivo preveriti ustreznost primerjalne napetosti v bližnjih prerezih varjenih konstrukcijskih delov po hipotezi največjega deformacijskega dela? (Zapiši enačbo!) 59. Kako določimo dopustne napetosti v zvaru a) pri statičnih obremenitvah in b) pri dinamičnih obremenitvah? (Katere koeficiente upoštevamo pri izračunu σ dop in τ dop ter σ Dzvdop in τ Dzvdop?) 60. Zapiši enačbe za izračun dopustnih napetosti zvarnih spojih! 61. Zapiši enačbe in preračun strižne napetosti za točkovni zvarni spoj! 62. Zapiši enačbo za preračun natezne napetosti za točkovni zvarni spoj! III. Vijačne zveze 63. Kaj so prednosti in slabosti vijačne zveze? 64. Zpiši osnovno dimenzijsko enačbo in pojasni obremenitvene razmere pri dimenzioniranju vijačne zveze! 65. Izriši diagram sila raztezek za prednapeto vijačno zvezo in pojasni porazdelitev dodatne sile v vijaku in razbremenitev podlage zaradi delovanja delovne sile na glavo vijaka. 66. Kako trdnostno kontroliramo vijak brez prenapetja, ki je obremenjen le z osno delovno obremenitvijo? (Zapiši enačbo in pojasni pomen spremenjivk!) 67. Kako upoštevamo vpliv dinamične osne obremenitve pri trdnostni kontroli neprednapete vijačne zveze? 68. Katere napetosti upoštevamo pri trdnostni kontroli prednapete vijačne zveze in kako (po kateri hipotezi) izračunamo primerjalno napetost? 69. Kako kontroliramo dinamično trdnost vijaka? (Zapiši enačbo in pojasni pomen spremenjivk!) 70. Kako kontroliramo napetosti v vijaku pri delovanju strižne obremenitve? (Zapiši enačbe in pojasni pomen spremenjivk!) 71. Kako kontroliramo površinski pritisk na podlago pri vijačni zvezi s pritrdilnim vijakom? 72. Kako trdnostno kontroliramo vijačno zvezo s prilagodnim vijakom? (Nariši skico, zapiši enačbe in pojasni oznake!) 2

IV. Sorniki, zatiči, vskočniki 73. Za kakšne spoje uporabljamo sornike? 74. Skiciraj spoj vilice in droga z gladkim sornikom z razcepko ter predpiši toleranco spoja če drog in sornik mirujeta! 75. Skiciraj spoj vilice in droga z gladkim sornikom z vskočnikom ter predpiši toleranco spoja če drog in sornik mirujeta! 76. Skiciraj spoj vilice in droga s sornikom z glavo in navojem ter predpiši toleranco spoja če drog in sornik mirujeta! 77. Izberi območje primernih premerov sornikov d, če sta podana širina viliv l 2 =20 in širina droga l 1 =50! 78. Nariši spoj vilice in droga s sornikom ter prikaži katerim obremenitvam je sornik izpostavljen! 79. Skiciraj sornik v spoju vilice in droga ter zapiši enačbe za trdnostno konrolo in pojasni spremenjivke! 80. Skiciraj zatič za členkasti spoj s tesnim prilegom v zunanjem delu ter zapiši enačbe za trdnostno kontrolo. 81. Skiciraj pritrdilni zatič, ki je obremenjen na upogib ter zapiši kontroli na površinski pritisk in upogibno napetos. 82. Skiciraj prečni zatič v spoju gredi in pesta ter zapiši enačbe za trdnostno kontrolo in pojasni oznake. 83. Skiciraj vzdolžni zatič v spoju gredi in pesta ter zapiši enačbe za trdnostno kontrolo in pojasni oznake! 84. Zakaj uporabljamo vskočnike in kako določimo primereni vskočnik? 85. Zakaj uporabljamo razcepke in kako določimo primereno razcepko? V. Zveze gredi in pesta 86. Katere pogoje mora izpolniti torna gredna zveza pri prenosu vrtilnega momenta? 87. Skiciraj in prikaži naležne površine v zvezi gredi in pesta z zagozdo! 88. Kako sestavljamo zvezo gredi in pesta z vloženo zagozdo, kako pa z zabijalno zagozdo? 89. Kako izberemo primereni moznik za gredno zvezo? (Zapiši dimenzijsko enačbo in skiciraj gredno zvezo!) 90. Kdaj uporabljamo utorne zveze! (Zapiši dimenzijsko enačbo, pojasni oznake in skiciraj gredno zvezo!) 91. Kako zagotvimo silo med pestom in gredjo pri spenjalnih zvezah? 92. Zapiši enačbo za izračun potrebne osne sile v vijaku pri spenjalni zvezi? (Skiciraj in prikaži geometrijske mere!) 93. Kaj kontroliramo pri spenjalni zvezi? (Zapiši enačbo za površinski pritisk in pojasni oznake!) 94. Kaj kontroliramo pri večjih osnih silah v vijaku? 95. Prikaži rezmerje sil pri stožčastem nasedu! (Skiciraj zvezo, zapiši enačbo in pojasni oznake!) 3

VI. Vzmeti 96. Kaj so vzmeti in za kaj jih uporabljamo! 97. Kako je definirana karakteristika vzmeti? (Skiciraj diagram, in zapiši splošni izraz!) 98. Skiciraj upogibno konzolno vzmet s konstantnim prerezom in zapiši enačbo za poves in upogibno napetost! 99. Skiciraj vijačno tlačno vzmet in zapiši enačbo za poves in napetost! 100. Skiciraj torzijsko palično vzmet in zapiši enačbo za zasuk, napetost in delo vzemti! 101. Skiciraj membransko (krožnikasto) vzmet, ter podaj izraze za vzporedno in zaporedno sestavljanje vzmetnega sklopa iz teh vzmeti! 102. Zakaj uporabljamo gumijaste vzmeti in skiciraj različne izvedbe armatur za gumijaste vzmeti! VII. Osi in gredi 103. Kakršna je razlika med osjo in gredjo? 104. Zapiši enačbo za izračun momentov za gred, ki je obremenjena z upogibnim in vrtilnim momentom! 105. Zapiši dimenzijsko enačbo za zasnovo osi in gredi? 106. Skiciraj, zapiši enačbo in pojasni oznake pri porzadelitvi torzijskih in upogibnih napetosti skozi prerez gredi! 107. Zapiši enačbo in pojasni od katerih parametrov je odvisna oblikovna dopustna napetost! VII. Ležaji 108. Za kaj so namenjeni ležaji in kako se delijo glede na vrsto trenja in na smer prenašanja obremenitve? 109. Zaradi česar mora zračnost drsnega ležaja biti v predpisanih mejah (ne premajhna in ne prevelika, po DIN 31652). 110. Skiciraj, zapiši enačbo in pojasni oznake za določitev površinskega pritiska med tečajem in ležajno pušo! 111. Kakšen pogoj mora biti dosežen pri hidrodinamičnem mazanju radialnih drsnih ležajev za dosego tekočinskega trenja? 112. Zapiši dimenzijsko enačbo in pojasni spremenjivke za preračun aksialnih drsnih ležajev! 113. Zapiši dimenzijsko enačbo in pojasni spremenjivke za preračun kotalnih ležajev! 114. Izpelji izraz za določitev življenjske dobe iz osnovne dimenzijske enačbe za preračun kotalnih ležajev! 115. Izpelji izraz za določitev maksimalne obremenitve iz osnovne dimenzijske enačbe za preračun kotalnih ležajev! Izpitni režim: Na ustni del izpita lahko pristopijo študenti, ki so oddali in imajo pozitivno ocenjen program ter so pozitivno opravili pisni (računski) del izpita pri asistentu. Na ustnem delu izpita študenti dobiju vprašalnik z 15 vprašanji, ki so izbrana iz podanega fonda 115 vprašanj. Študenti odgovarajajo v vprašalnik pisno-samostojno v času 50 min. Po izteku časa, se odgovori na teretična vprašanja ocenijo. Pozitina ocena (6) se dobi, če je študent odgovoril točno na vsaj 8 vprašanj. 4

Točen datum in ura ustnega izpita bo objavljena na pisnem izpitnem roku oz. skupaj z rezultati pisnega dela izpita. 5