[VNESITE IME PODJETJA] ETRS89/TM KOORDINATNI SISTEM. x [Izberite datum]

Σχετικά έγγραφα
- Geodetske točke in geodetske mreže

Koordinatni sistemi v geodeziji

Stari in novi državni horizontalni koordinatni sistem ter stara in nova državna kartografska projekcija

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Določitev koordinat v koordinatnem sistemu D- 96 na osnovi terestričnih meritev GNSS

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Koordinatni sistemi in transformacije koordinatnih sistemov v geodeziji

slika: 2D pravokotni k.s. v ravnini

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

WHO HAS DONE ZIS? EH... THE SWISS. KDO JE TO NARRREDIL? EEE ŠVICARJI. Joc Triglav

Božo Koler UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

8. Diskretni LTI sistemi

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

GEODEZIJA. nastavnik: Dr Pavel Benka

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Elementi spektralne teorije matrica

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Splošno o interpolaciji

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

1. Splošno o koordinatnih sistemih

Kotne in krožne funkcije

STANDARD1 EN EN EN

Funkcije več spremenljivk

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Kandidatka: KAJA HRVACKI SANACIJA LOKALNE GEODETSKE MREŽE V PODKRAJU PRI VELENJU

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

GEODEZIJA. Doc. dr Vladimir Bulatović

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Kotni funkciji sinus in kosinus

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

( , treći kolokvij) 3. Na dite lokalne ekstreme funkcije z = x 4 + y 4 2x 2 + 2y 2 3. (20 bodova)

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnove elektrotehnike uvod

Orientacija in topografija

POPIS DEL IN PREDIZMERE

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Gradniki TK sistemov

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

( , 2. kolokvij)

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Obrada signala

ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

Funkcije dviju varjabli (zadaci za vježbu)

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Kartografske projekcije

FIZIKALNA GEODEZIJA. Miran Kuhar. - študijski pripomoček- Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

NAVODILA ZA UPORABO SPLETNE APLIKACIJE ZA TRANSFORMACIJE KOORDINATNIH SISTEMOV. SiTraNet v2.10.

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Preklopna vezja 1. poglavje: Številski sistemi in kode

Fazni diagram binarne tekočine

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

Moguća i virtuelna pomjeranja

Libracija Lune. Alexander Jerman, Domen Mlakar, Milan Grkovski, Gabriela Hladnik

Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A

Transcript:

[VNESITE IME PODJETJA] ETRS89/TM KOORDINATNI SISTEM x [Izberite datum] [Tukaj vnesite povzetek dokumenta. To je običajno kratek povzetek vsebine dokumenta. Tukaj vnesite povzetek dokumenta. To je običajno kratek povzetek vsebine dokumenta.]

1) KAJ JE DRŽAVNI KOORDINATNI SISTEM? Državni koordinatni sistem je dogovorjena skupna osnova za določitev koordinat horizontalnega položaja in nadmorskih višin. V njem so zapisani vsi uradni in tehnični prostorski podatki o objektih in stanju v prostoru. Podatki v uporabniških geografskih informacijskih sistemih, evidencah, katastrih in drugih zbirkah podatkov so zato na ozemlju države med seboj primerljivi. Sem spadajo tudi podatki o nepremičninah, gospodarski infrastrukturi in topografiji. Pri zajemanju podatkov ga potrebujejo geodeti, gradbeniki, prometniki, prostorski načrtovalci, navigatorji in drugi, vse pogosteje pa tudi fizične osebe. Za prikazovanje ozemlja se uporablja na državnih topografskih kartah, ki so osnova za druge vrste kart, načrtov in upodobitev vseh vrst meril. Prav tako so v državni koordinatni sistem umeščena vsa snemanja površja iz zraka in vesolja ter podatki drugih tehnik daljinskega zaznavanja. 1.1) ETRS prelomni trenutki za Slovenijo Evropski terestrični referenčni sistem. 1994 1996 prve GPS izmere geodetskih točk za realizacijo ETRS89 v Sloveniji. 2000 zasedanje EUREF v Tromsøju; ETRS sprejet kot osnova za vseevropsko določanje položaja. 2001 postavitev prve postaje državnega omrežja permanentnih postaj GPS, ki je povezana v evropsko omrežje permanentnih postaj EPN. 2003 zasedanje EUREF v Toledu: formalno potrjeni rezultati računalniške obdelave prvih slovenskih GPS izmer in sprejeti kot del realizacije evropskega sistema ETRS89 2004 Vlada RS sprejme Strategijo osnovnega geodetskega sistema. 2006 vzpostavitev gravimetrične mreže, dokončna izgradnja in otvoritev omrežja SIGNAL, zasnova novega višinskega sistema. 2007 operativno delovanje omrežja SIGNAL in podpora uporabnikom. Objava transformacijskih parametrov in navodil za meritve v novem sistemu. Določitev državne kartografske projekcije. 2008 s 1. januarjem se uveljavi uradna uporaba novega državnega koordinatnega sistema za nove meritve v zemljiškem katastru. Postopno uvajanje novega sistema v zbirke podatkov Geodetske Uprave RS. Podpora uporabnikom in upravljalcem prostorskih podatkov.

2) ZAKAJ NOVI KOORDINATNI SISTEM? 2.1) Vključevanje v mednarodne integracije (vključevanje v skupino, združevanje) Slovenija je del EU, kar posledično prinese upoštevanje evropskih usmeritev glede povezovanja in izmenjavanja prostorskih podatkov v skupnem koordinatnem sistemu. EUREF evropska podkomisija za koordinatni referenčni sistem je na zasedanju leta 2000 javno priporočila, da vse države članice EU v čim krajšem času privzamejo evropski terestrični referenčni sistem. Državno omrežje permanentnih GPS postaj SIGNAL (Slovenija Geodezija Navigacija Lokacija), ki je strokovna osnova novega omrežja v Sloveniji. Slovenija je tudi članica zveze NATO, ki določa vojaške standarde na področju določanja položaja in topografskega kartiranja. Z enotnim koordinatnim sistemom omogočamo skupne prostorske osnove za podporo nalog zveze NATO. 2.2) Tehnološki napredek določanja položaja Po izumu triangulacije za izmero velikih razdalj in področij v 17. stoletju, je uvedba satelitskih navigacijskih sistemov za določanje položaja prva primerljiva zgodovinsko pomembna nova tehnologija v geodeziji, geoinformatiki in navigaciji. Stari uradni koordinatni sistem v Sloveniji (Gau β Krüger), vzpostavljen s triangulacijo, je zaradi nakopičenih merskih pogreškov v preteklosti in tektonskega spreminjanja državnega reliefa deformiran in nehomogene kakovosti. Za prehod iz GK v ETRS koordinatni sistem so potrebne zapletene transformacije koordinat, ki se povrh tega zaradi nehomogene natančnosti starega sistema spreminjajo lokalno in regionalno. Sistem GPS v Sloveniji tako že nekaj let, ob uporabi državnega omrežja SIGNAL, omogoča določanje položaja s centimetrsko natančnostjo v evropskem koordinatnem sistemu ETRS89. 2.3) Potrebe uporabnikov Satelitske in mobilne telekomunikacijske tehnologije so omogočile nove storitve na področju določanja položaja, GIS (geografskih informacijskih sistemov) in navigacije.

Uporabniki so pridobili možnosti določanja položaja z lastnimi prejemniki GPS. Položaj, lokacijske storitve in prostorski dodatek so postali del geoinformacijskega trga. 3) IZ ČESA JE DRŽAVNI KOORDINATNI SISTEM? 3.1) Geografske koordinate Zemlja je približno okrogel planet, ki pa ga za natančne meritve in izdelavo kart geometrično opišemo z rahlo sploščenim elipsoidom. Na elipsoidu določata položaj točke geografski koordinati; širina φ in dolžina λ. Stari KS je temeljil na Besslovem elipsoidu iz leta 1841, katerega središče ni v središču Zemlje, saj je orientiran tako, da obliko Zemlje predstavlja samo na območju naše države. Sedanji KS pa temelji na elipsoidu, ki se prilega celotni Evropi GRS 80. Zemlji se optimalno prilega na področju evrazijske tektonske plošče in zanemarljivo odstopa od svetovnega geocentričnega elipsoida, na katerega se navezujejo tudi meritve z GPS. S tem so se spremenile vrednosti vseh koordinat objektov v državi. 3.2) Ravninske koordinate Iz praktičnih razlogov položaje točk z elipsoida vedno projeciramo na ravnino, za kar potrebujemo kartografsko projekcijo, ki pretvori geografske koordinate ( φ, λ ) v ravninske (y,x). V Sloveniji smo nedavno uporabljali GK konformno (kotopravilno) projekcijo, elipsoida na plašč valja, ki oklepa zemljo po meridianu 15. Koordinatni osi v ravnini državne kartografske projekcije po novem označujemo z mednarodnima oznakama N sever, E vzhod, projekcijo smo pa le preimenovali iz GK v TM (Transverzalno Mercatorjevo) projekcijo elipsoida sistema ETRS89. 4) GRAVIMETRIČNA MREŽA Gravimetrija pomeni merjenje težnosti. Izhaja iz latinske besede»gravis«teža, in grške besede»metrew«meriti. Gravimetrija predstavlja skupino metod uporabne geofizike, ki se ukvarja z merjenjem težnega pospeška in s proučevanjem težnostnega polja. Rezultati gravimetrične izmere imajo velik pomen za geodezijo, saj se vse geodetske meritve opravljajo v težnostnem polju. Na primer nehorizontirani instrument pomeni neupoštevanje vpliva

težnosti na opravljene meritve. Brez poznavanja celostne teorije težnostnega polja Zemlje je tudi naše geodetsko znanje nepopolno. V Sloveniji se je leta 2006 izvedla izmera nove osnovne gravimetrične mreže. Mreža je sestavljena iz 29 relativnih in 6 absolutnih točk. V izmero so bile vključene tudi 4 hrvaške točke in ena avstrijska, s čimer smo dosegli večjo homogenost slovenske mreže in navezavo na avstrijsko in hrvaško gravimetrično mrežo. 5) ZA KOGA JE POMEMBNA SPREMEMBA SISTEMA? Za GURS, ker je inštitucija, ki je v Sloveniji zadolžena za vzpostavljanje in zagotavljanje kakovostnega koordinatnega sistema, za Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za obrambo, za lokalne skupnosti, geodetska podjetja, za nepremičninska, infrastrukturna in komunalna podjetja, podjetja s področja GIS, za ponudnike lokacijskih in navigacijskih storitev, za amaterske uporabnike. 6) KAKŠNE SO KORISTI NOVEGA SISTEMA? Mednarodna izmenjava podatkov bo enostavnejša. Meritve položaja GPS bodo brez dodatnih pretvorb neposredno izražene v novem KS. Vzdrževanje baz podatkov v novem sistemu in z novimi meritvami GPS bo postopno izboljšalo položajno natančnost in kakovost podatkov. Novi KS ne bo deformiran in bo enake natančnosti po celi državi. Omrežje SIGNAL omogoča meritve reda natančnosti od nekaj metrov do nekaj cm v realnem času, tudi med gibanjem. Stroški vzdrževanja KS bodo manjši, saj se bo bistveno zmanjšalo število geodetskih točk za realizacijo koordinatnega sistema.