Mehanika fluidov. Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost.

Σχετικά έγγραφα
Dinamika fluidov. Masne bilance Energijske bilance Bernoullijeva enačba

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

1. Trikotniki hitrosti

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

OSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

4. HIDROMEHANIKA trdno, kapljevinsko in plinsko tekočine Hidrostatika Tlak v mirujočih tekočinah - pascal

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Dinamika kapilarnega pomika

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

Tokovi v naravoslovju za 6. razred

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

3.1 Površinska napetost

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Kotne in krožne funkcije

Zemlja in njeno ozračje

Zemlja in njeno ozračje

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 9. junij 2007 SPLOŠNA MATURA

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Funkcije več spremenljivk

Jan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t)

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 29. avgust 2008 SPLOŠNA MATURA

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Gasilska zveza Mežiške doline Tečaj za strojnike marec 2010 HIDROMEHANIKA. Mirko Paradiž

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 30. avgust 2010 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

vezani ekstremi funkcij

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

Osnove elektrotehnike uvod

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,

Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

= 3. Fizika 8. primer: s= 23,56 m, zaokroženo na eno decimalno vejico s=23,6 m. Povprečna vrednost meritve izračuna povprečno vrednost meritve

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Fizikalne osnove. Uvod. 1. Fizikalne količine Fizikalne spremenljivke, enote, merjenje Zapis količin, natančnost

ZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG

FIZIKA. Predavanje 1. termin. dr. Simon Ülen Predavatelj za fiziko. Študijska smer: Fizioterapija PREDSTAVITEV SPLETNE UČILNICE

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

NARAVOSLOVJE - 7. razred

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

MAGNETNI PRETOK FLUKS

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

4. Zapiši Eulerjeve dinamične enačbe za prosto osnosimetrično vrtavko. ω 2

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. maj 2010 SPLOŠNA MATURA

2. VAJA IZ TRDNOSTI. Napetostno stanje valja je določeno s tenzorjem napetosti, ki ga v kartezijskem koordinatnem. 3xy 5y 2

SILA VZGONA. ma = F V F g = m v g m g = ρ v V v g ρ V g ma = V g (ρ v ρ), kjer smo upoštevali, da je telo v celoti potopljeno, sicer V <> V v.

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

- Geodetske točke in geodetske mreže

VEKTORJI. Operacije z vektorji

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

8. Diskretni LTI sistemi

( , 2. kolokvij)

PROCESIRANJE SIGNALOV

Mehanika. L. D. Landau in E. M. Lifšic Inštitut za fizikalne naloge, Akademija za znanost ZSSR, Moskva Prevod: Rok Žitko, IJS

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Funkcije dviju varjabli (zadaci za vježbu)

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kotni funkciji sinus in kosinus

Transcript:

Mehanika fluidov Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost. 1

Statika tekočin Če tekočina miruje, so vse sile, ki delujejo na tekočino v ravnotežju. Masne volumske sile: masa tekočine zavzema nek volumen Tekočina ima maso, na katero delujejo zunanji vplivi: gravitacijsko polje, centrifugalno in magnetno polje, pospešek,.. ovršinske sile: so sile, ki delujejo neposredno na neko dejansko ali namišljeno površino na meji tekočine ali na delec v tekočini. Če deluje sila tangencialno (v smeri ploskve, jo imenujemo strižna sila. Strižnim silam se tekočina ne more upirati, povzroča gibanje tekočine, v tekočini se pojavijo strižne napetosti, zato tekočina teče. Če tekočina miruje so strižne napetosti enake 0. Sila, ki deluje pravokotno na površino se imenuje sila tlaka. ri mirovanju je edina sila na delec tekočine površinska sila sila tlaka 2

: enota = N/m 2 =kg/ms 2 Statika tekočin Hidrostatski tlak tekočine: F A m g V g A A A h g A gh Hidravlična črpalka za dviganje avtomobila 3

: enota = N/m 2 =kg/ms 2 Statika tekočin Tlak je odvisen le od globine tekočine in njene gostote. Celokupen tlak na dnu posode: = 0 + r*g*h Tlak na dnu vseh posod je enak: Ni odvisen od oblike in količine tekočine v posodi, ker je definiran kot sila na enoto površine. Tekočina ne podpira sama sebe brez podpore posode, na enaki globini tekočine je tlak porazdeljen po tekočini in robovih posode, ki jo omejujejo. Trditve veljajo dokler je tekočina nestisljiva, ko je gostota konstantna. 4

: enota = N/m 2 =kg/ms 2 Statika tekočin nasip Tlak narašča z globino, zato je hitrost iztekanja iz luknje na dnu večja od hitrosti iztekanja z višje luknje. Tlak na dnu jezera je večji kot ob gladini Na dnu mora biti nasip močnejši Tlak ni odvisen od tega, kako veliko je jezero 5

: enota = N/m 2 =kg/ms 2 Statika tekočin Tlak pri katerikoli globini tekočine je neodvisen od smeri. Torej, tlak ni vektor, ker ni vezan na smer delovanja, dokler ni v kontaktu s površino. Tlak na potopljen objekt vedno deluje pravokotno na površino. Enota za tlak: N/m 2 = a ; 1 a = 10 5 Bar =0,99 atm Stara enota: atm 1 atm = 1.013 Bar = 1.013*10 5 a Stara enota mm Hg: 1bar = 759.8 mmhg 6

: enota = N/m 2 =kg/ms 2 Statika tekočin Tlak je večji na spodnji površini kamna, ker je globina večja. Na kamen deluje sila vzgona. 7

Merjenje atmosferskega tlaka - Barometeri Višina tekočine v cevki je odvisna od tlaka tekočine v posodi. Na površini je to atmosferski tlak, ki potiska tekočino po cevki navzgor. Atmosferski tlak potisne vodni stolpec 10.3 m visoko, ker je živo srebro 13.6 krat težje je višina živosrebrnega stolpca 760 mm. ATM ATM (Barometer na živosrebro) liquid 8

: enota = N/m 2 =kg/ms 2 Statika tekočin rimer: tlak na dnu posode: Izračunaj celotni tlak arašidovega olja na dnu rezervoarja, višine 2 m, če je tlak na gladini 70 ka, gostota olja je 920 kg/m 3. Tlak na dnu posode: = 920kg/m 3 * 9.81 m/s 2 * 2m = 18.1*103 kg/ms 2 =18.1 ka Skupni tlak t = 70 + 18.1 = 88.1 ka t = 0 + r*g*h rimer: višina stolpca tekočine: Izračunaj višino vodnega stolpca (gostota vode r = 1000 kg/m 3 ) in višino stolpca živega srebra (r = 13 600 kg/m 3 ) pri zunanjem tlaku na gladini 1 bar: = rg*h h = /rg Voda:10 5 a /(1000kg/m 3 * 9.81m/s 2 ) = 10.5 m Živo srebro: 10 5 a /(13 600kg/m 3 * 9.81m/s 2 ) = 0.750 m = 750 mm ATM ATM liquid = 1 bar = 2 bara 9

: enota = N/m 2 =kg/ms 2 Statika tekočin rimer Medicinska sestra vstavlja vstavlja infuzijo vodne raztopine soli pacientu v žilo, kot je prikazano na sliki. Gostota raztopine je 1.0 x 10 3 kg/m 3 in tlak v veni 2.4 x10 3 a. Kako visoko nad točko vboda igle mora biti steklenička z raztopino, da bo le ta tekla po infuziji (da bo tlak višji od pacientovega tlaka krvi v veni)? Rešitev Tlak v steklenički mora biti večji od pacientovega v veni: raztopina = r x g x h > 2.4 x 10 3 a Višina mora biti večja od 24 cm h = (2.4 x 10 3 a) / (r x g) = (2.4 x 10 3 a) / [(9.81 m/s 2 ) x (1.0 x 10 3 kg/m 3 )] h = 0.24 m = 24 cm. 10

11

12

rimer: Statika tekočin Zaprt rezervoar napolnjen z oljem (r = 750 kg/m 3 ) in vodo na gladini vsebuje zrak pri tlaku a. Izračunajte tlak, če kaže je manometerska razlika višino 10 cm Hg (glej skico). (r voda = 1000 kg/m 3 r Hg = 13600 kg/m 3 ) : enota = N/m 2 =kg/ms 2 a + (rxgx*h) olje + (rxgxh) voda + (rxgxh) 1voda = (rxgxh) Hg h olje = 150 cm h voda = 200-150 = 50 cm h 1 voda = 10 cm h Hg = 10 cm a = 9.81x10 3 x[0.1x 13.6-0.1x1-0.5x1-1.5x0.75] a = - 3580 a Komentiraj rezultat!! h 1 voda = 10 cm Hg A DN: reveri enote v gornjih enačbah 13

rimer: : enota = N/m 2 =kg/ms 2 Bencin z gostoto (r a = 800 kg/m 3 ) teče po vertikalni cevi navzgor (glej skico). V cevi je točka B 30 cm višje od točke A. Med točkama je vmeščen merilec tlaka v obliki U cevke, ki kaže tlačno razliko 0.18 kg/cm 2. Izračunaj razliko v višini stolpca živega srebra, ki je v U-cevki. (r Hg = 13600 kg/m 3 ) b + r a *g* (y+0.3) + r Hg *g*x = a + g*r a * (x+y) ( b - a )/g = r a *(x+y) r a (y+0.3) - r Hg *x ( a - b )/g =0.18 kg/cm 2 = 1800kg/m 2-1800 = 800*(y+x)-800(y+0.3)-13600*x /100-18 = 8*(y+x-y+0.3) -136*x = 2.4+(8-136)*x -18= 2.4-128x x = 0.122 m tlak - enota: a=kg/ms 2 ; g -enota: m/s 2 tlak*g - enota: kg/m 2 ; h a = x+y h a1 = y+ 0.3 h Hg = x b + r a *g*h a1 + r Hg * g* h Hg b + r a *g*h a1 + r Hg * g* h Hg = a + r a *g*h a DN: reveri enote v gornjih enačbah 14

Statika tekočin Nekaj posebnih primerov v katerih dre za gibanje trdnih teles, v katerih je tekočina, pa vseeno lahko uporabimo enačbe statike tekočin, saj je tlak na površini tekočine konstanten. Sem sodi: centrifugiranje, vrti se posoda linearni pospešek pri zaviranju ali pospeševanju V obeh primerih niso prisotne strižne sile v tekočini, ampak le gravitacijske. Uporabimo lahko drugi Newtnov zakon gibanja (F=M*a), da dobimo gibalne enačbe za tekočino ki deluje na trdno telo: oz. v kartezičnih koordinatah: 15

z r g z rimer: Linearni pospešek pri zaviranju avtomobila. Kako visoko se dvigne gladina tekočine v cisterni? x r a x x y 0 y x=b/2 16

rimer: Avtomat za kavo potisne vrček s kavo na horizontalni pladenj tako, da je linearni pospešek vrčka 7m/s 2. Vrček je 10 cm visok in premera 6 cm. (a) Izračunajte ali se kava polije, če je višina kave v vrčku 7 cm! (b) Izračunajte tlak na dnu vrčka v mirovanju, in ob pospešku, če je gostota kave 1010kg/m 3 x 2 -x 1 d = - r*a*dx r*g*dz 3cm Dz 3cm (a) Dz = (a x / g) *(x 2 -x 1 ) Dz Dz = (7/9.81)* 3 = 2.14 cm 7cm Ker je višina manj kot 3 cm, de kava ne polije. (b) tlak v mirovanju 7m/s 2 a = r*g*h = 1010*9.81*0.07 =694 a tot = atm + a a =? 17

rimer: (b) Izračunajte tlak na dnu vrčka v mirovanju, in ob pospešku, če je gostota kave 1010 kg/m 3 Zaradi linearnega pospeška je tlak večji: a =r*g*s 7 cm 2.14 cm 2.14 cm G g -a a G = (g 2 +a 2 ) ½ = (9,81 2 +7 2 ) ½ =12.05 m/s 2 Rezultanta vektorjev : je dejanski pospešek, pravokotno na površino tg a =2.14/3 =0.713 a =35.5 iščemo tlak v tej točki 9.14 cm 3 cm a s = 9.14*cosa S = 7.44 cm a =r*g*s 2.14 cm a =101 0*12.05*0.0744 a = 906 a 7 cm tot = atm + a 18

: enota = N/m 2 =kg/ms 2 A 19

20 Statika tekočin Stisljiva tekočina -plini x y z ) z (z g dz g d konst ρ dz g d g z dz z 1 2 1 2 z z 2 1 2 1 r r r r dz z Stisljiva tekočina r = f () Idealni plin: *V = n*r*t T R M T R M m V V m r r ) z (z T R g M ) ln( dz T R g M d dz g T R M d 1) 2 1 2 z z 2 1 2 1 0 y 0 x nestisljiva tekočina: : enota = N/m 2 =kg/ms 2

: enota = N/m 2 =kg/ms 2 Barometrska enačba: M g ln( 2 1) (z2 z1) ) R T 2 1 e Mg (z RT 2 z 1) ) Enačba velja za idealne pline Uporabimo jo lahko za približen izračun spremembo atmosferskega pritiska nadmorsko višino. ri čemer zanemarimo spremembo temperature in s tem povezano spremembo gostote. V troposferi se temperatura z višino linearno spreminja (do cca 11000 m nadmorske višine in sicer: T = T 0 B*z T 0.. temp v K na nadmorski višini = 0 m in je 15 C, B.. 0.0065 K/m pri 15 C; = 288.15 K Če spremembo temperature z višino vstavimo v barometrično enačbo dobimo: 0 B z 1 T 0 (Mg/RB) 21

rimer: Barometrska enačba: Če je na morski gladini zračni tlak 101.35 Ka, kakšen bo zračni tlak na nadmorski višini 5000 m? (a) Ob predpostavki izotermnih pogojev pri dogovorjeni standardni temp. 15 C 0 : enota = N/m 2 =kg/ms 2 e Mg (zz RT 0 ) 101.35 10 3 e 299.81 5000 8314288 101.35 10 3 e 0.594 0.559 10 5 a DN: Izračunaj zračni tlak na Mt. Everestu (8847m), preveri kako je z enotami v gornjih enačbah Enote: R = 8314 J / kmol K J: kg m 2 / s 2 M: kg / kmol 22

Dinamika tekočin V številnih procesih se tekočine pretakajo. roblemi pretakanja tekočin se rešujejo z upoštevanjem principov ohranitve mase in ohranitve energije. Za katerikoli sistem lahko napišemo masno in energijsko bilanco. Masne bilance: Skica: pretok nestisljive tekočine: stacionarni pogoji, ni akumulacije tekočine v sistemu Zakon o ohranitvi mase: tekočina ki vstopa na točki 1 gre ven na točki 2 Masni pretok: F m = A* v * r (enote: m 2 *m/s*kg/m 3 =kg/s) Vstop: Vstopna površina: A 1, vstopna hitrost v 1, vst. tekočina z gostoto r 1 Izstop: Izstopna površina: A 2, izstopna hitrost v 2, izst. tekočina z gostoto r 2 F m vstop = F m izstop torej: A 1 *v 1 *r 1 = A 2 *v 2 *r 2 23

24