Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo. Vrstični elektronski mikroskop - Scanning electron microscope. Poročilo laboratorijske vaje

Σχετικά έγγραφα
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Kotne in krožne funkcije

Osnove elektrotehnike uvod

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Tretja vaja iz matematike 1

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

antična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/

5 Modeli atoma. 5.1 Thomsonov model. B. Golli, Izbrana poglavja iz Osnov moderne fizike 5 december 2014, 1

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

e 2 4πε 0 r i r j Ze 2 4πε 0 r i j<i

PROCESIRANJE SIGNALOV

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

4. Z električnim poljem ne moremo vplivati na: a) α-delce b) β-delce c) γ-žarke d) protone e) elektrone

Atomi, molekule, jedra

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

PITAGORA, ki je večino svojega življenja posvetil številom, je bil mnenja, da ves svet temelji na številih in razmerjih med njimi.

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

Atomi, molekule, jedra

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

8. Diskretni LTI sistemi

Fazni diagram binarne tekočine

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Το άτομο του Υδρογόνου

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Kaskadna kompenzacija SAU

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Kvantni delec na potencialnem skoku

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

1. Trikotniki hitrosti

Poglavje 10. Molekule Kovalentna vez

Osnove sklepne statistike

IZVODI ZADACI (I deo)

SUPPLEMENTAL INFORMATION. Fully Automated Total Metals and Chromium Speciation Single Platform Introduction System for ICP-MS

radni nerecenzirani materijal za predavanja R(f) = {f(x) x D}

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

STRUKTURA ATOMA IN PERIODNI SISTEM ELEMENTOV

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Mehanizem feromagnetnih domen in magnetne aplikacije

Sarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

SONČNE CELICE. Primož Hudi. Mentor: doc. dr. Zlatko Bradač. V seminarju sem predstavil sestavo ter delovanje sončnih celic.

B I O K E M I J A. O R G A N S K I D E L dr. Črtomir STROPNIK izr. prof. za Organsko in splošno kemijo. 20 ur predavanj, 10 ur seminarja

Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1. rešitev Schrödingerjeve enačbe za radialni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska

MODERIRANA RAZLIČICA

ΜΕΛΕΤΗ ΤΗΣ ΥΝΑΤΟΤΗΤΑΣ ΑΞΙΟΠΟΙΗΣΗΣ ΤΟΥ ΓΕΩΘΕΡΜΙΚΟΥ ΠΕ ΙΟΥ ΘΕΡΜΩΝ ΝΙΓΡΙΤΑΣ (Ν. ΣΕΡΡΩΝ)

ΕΘΝΙΚΟ ΜΕΤΣΟΒΙΟ ΠΟΛΥΤΕΧΝΕΙΟ ΔΙΕΠΙΣΤΗΜΟΝΙΚΟ ΔΙΑΤΜΗΜΑΤΙΚΟ ΠΡΟΓΡΑΜΜΑ ΜΕΤΑΠΤΥΧΙΑΚΩΝ ΣΠΟΥΔΩΝ (Δ.Π.Μ.Σ.) «ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝ ΚΑΙ ΑΝΑΠΤΥΞΗ»

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

TRANSMISIJSKI ELEKTRONSKI MIKROSKOP - TEM

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,


IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

Appendix B Table of Radionuclides Γ Container 1 Posting Level cm per (mci) mci

Transcript:

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Vrstični elektronski mikroskop - Scanning electron microscope Poročilo laboratorijske vaje Rok oddaje: Ponedeljek, 16. 5. 2016 Uroš R 15. junij 2016

KAZALO Kazalo 1 Namen vaje 3 2 EDS - energy dispersive spectroscopy 3 3 EDS spektri 3 Literatura 5 2

1. Namen vaje Namen vaje je spoznati delovanje elektronskega mikroskopa vključno s principom delovanja - zajemanjem odbitih elektronov, sekundarnih elektronov ter fotonov. Posneti je bilo potrebno tudi EDS spektre nekaj točk pri obeh oljih ter rezultate predstaviti. Kot dodatno gradivo je predstavljena tudi razlika med nastalo fotografijo, če se detektira samo odbite ali samo sekundarne elektrone. Odbiti elektroni nosijo informacijo o lastnostih atoma (atomskem številu, kristalografiji), na drugi strani pa sekundarni elektroni (ti, ki so doživeli trk - izbiti elektroni) pa nosijo informacijo o topografiji materiala - sklepati je mogoče, da dobimo na pogled boljše oz. lepše slike z detekcijo sekundarnih elektronov. 2. EDS - energy dispersive spectroscopy Spektroskopija je postopek ugotavljanja kemične sestave materiala neposredno v okolici površine vzorca. Pospešen elektron (energije ranga nekaj 10 kev) v električnem polju zunanjega vira imajo dovolj energije da lahko iz notranjih orbital atoma odstranijo elektron. Zaradi odstranitve tega elektrona je energijska porazdelitev znotraj strukture atoma neugodna, posledično elektron iz višje orbitale (torej, z višjo energijo) zamenja manjkajoč elektron. Iz dejstva, da je orbitala ekvivalent energiji elektrona mora elektron, ki preide v nižje orbitale oddati energijo. Odda jo z spontano emisijo fotona z energijo enako razliki energije začetne in končne orbitale elektrona. f = 1 h ( E0 n 2 z E ) 0 n 2 k Pri čemer je h Planckova konstanta, n z začetna orbitala elektrona, n k končna orbitala elektrona, E 0 13, 6 ev energija osnovne orbitale. Običajno se izseva foton frekvence od f = [10 17, 10 19 ] Hz oz. ekvivalentne valovne dolžine (v vakuumu) λ = [10, 10 2 ] nm. (1) 3. EDS spektri Slika 1: EDS spekter kroglice za testiranje nosilnosti mazalnega filma po ASTM D 2783-83, slika pred testom EDS spekter prikazuje število detektiranih fotonov glede na energijo, ki jo ta foton ima. Lokalni maksimumi v spektru so neposredno povezani z materialom oz. atomom od katerega je prišel izsevan foton. Glede na rezultate sklepam, da je vzorec res jeklo, saj opazimo tipične elemente, ki se nahajajo v strukturi jekla 100Cr6 - primaren element je seveda železo, dodano mu je 1 %C ter 1,25% Cr, ostali tipični elementi, 3

3 EDS SPEKTRI Slika 2: EDS spekter kroglice za testiranje nosilnosti mazalnega filma po ASTM D 2783-83, slika po testu, olje 1 Slika 3: EDS spekter kroglice za testiranje nosilnosti mazalnega filma po ASTM D 2783-83, slika po testu, olje 8 ki se pojavljajo v jeklu (0,1 %Si, 0,3% Mn) [1] iz tehnoloških ali kristalografskih (finost zrn... ) razlogov, vendar niso primarni legirni elementi. Slika 1 prikazuje stanje pred testom, ki se ujema s stanjem podanem v kataloškem listu [1]. Najbolj moteče je, da ogljika ni mogoče zaznati, možnost za tako obnašanje je mogoče iskati v strukturi materiala, tako krom kot tudi železo topita dobro mero ogljika ter oba tvorita z njim evtektik [2], [3], druga možnost je, da so se tvorile spojine (s kromom), katere prekrijejo značilnosti ogljika (Cr 3 C 2, Cr 7 C 3 in Cr 23 C 6 - atom kroma je bistveno večji od atoma ogljika). Pri primerjavi vzorcev olja 1 in olja 8 (sliki 2 in 3) je v grobem struktura enaka, saj gledamo isti material. Opaziti je možno, da je pri olju 1 v primerjavi z oljem 8 zaznan mangan, očitnega razloga za to ne vidimanalizo bi naredil še na nekaj mestih ter primerjal rezultate. Pri olju 8 glede na olje 1 pa zaznamo prisotnost žvepla in fosforja. Oba elementa sta v strukturi jekla neželena, saj povzročata težave (krhki lom, rast zrn... ), v oljih pa sta želena, saj izboljšujeta mazalne lastnosti. Verjetnost obstaja, da je na vzorcu bil zajet tudi del olja (Olma Redol VG 68). 4

LITERATURA Literatura [1] 100Cr6 podatki, Dostopno na www.lucefin.com/wp-content/files_mf/1.3505100cr6.pdf. [2] Cr-C fazni diagram, Dostopno na http://s3.amazonaws.com/chegg.media.images/board/ a60/a601eb4c-9eaf-468b-8410-f3d92cf90c5f-original.png. [3] Fe-C fazni diagram, Dostopno na http://link.springer.com/article/10.1007% 2FBF02841701. [4] TINT: Diapozitivi za vaje pri predmetu tribologija. [5] G. W. Stachowiak: Engineering tribology. Butterworth & Heinemann, 2013. 5