6.0 SPOJI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Σχετικά έγγραφα
8.0 PREČNI PREREZI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Tretji del. mag. Anton Pristavec - Kontrola nosilnosti žerjavne proge 3. sklop

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Nerazstavljive zveze Zvarni spoji

PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ PO EVROKOD STANDARDIH

Optimiranje nosilnih konstrukcij

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

r T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa

386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)

Glavni sistem:obremenjen s prvotno obtežbo: P. δ Pomik δ 10 :δ 10 = P (2L ) Reakciji pri levi in desni podpori: ΣV=0

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Varnost v strojništvu

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

OSNOVE STATIČNE VARNOSTI IN STABILNOSTI KONSTRUKCIJ

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Aksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE

ZBIRKA NALOG IZ STROJNIH ELEMENTOV I. del

Nosilne konstrukcije. Nosilni elementi, ki so obremenjeni izključno s tlačno obremenitvijo, imajo sledeče lastnosti:

JEKLENE KONSTRUKCIJE I 10.0 NATEZNI ELEMENTI

Tehniška mehanika 1 [N]

C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Kotne in krožne funkcije

TEMELJI Ali se posedajo vsi temelji enako če se ne, zakaj ne? (D2)

Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe

1 - KROVNA KONSTRUKCIJA : * krovni pokrivač, daska, letva: = 0,60 kn/m 2 * sneg, vetar : = 1,00 kn/m 2

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Nosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Obseg predmeta (4 ECTS): predavanja: 30 ur; seminar: 0 ur; vaje: 30 ur.

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

1. STROJNI ELEMENTI, PODSKLOPI, SKLOPI, GONILA

PGM HOTIČ, d.o.o. Zg. Hotič 21, 1270 Litija www. pesek.si

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2009/2010

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

Tretja vaja iz matematike 1

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s

IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA

IZJAVA O LASTNOSTIH. 5. Po potrebi ime ali naslov pooblaščenega zastopnika, katerega pooblastilo zajema naloge, opredeljene v členu 12(2): -

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

POPIS DEL IN PREDIZMERE

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

OSNOVE STROJNIŠTVA (OST)

6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda

VARJENJE. 1.1 Definicija varjenja

ITU-R P (2012/02) &' (

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2014/2015

Zadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 9. junij 2007 SPLOŠNA MATURA

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

I. Osnovne definicije in izhodišča

Q π (/) ^ ^ ^ Η φ. <f) c>o. ^ ο. ö ê ω Q. Ο. o 'c. _o _) o U 03. ,,, ω ^ ^ -g'^ ο 0) f ο. Ε. ιη ο Φ. ο 0) κ. ο 03.,Ο. g 2< οο"" ο φ.

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Vpliv lezenja, krčenja in modula elastičnosti betona na povese za pomembnejše betonske konstrukcijske elemente z armaturo ali vgrajenimi kabli

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

= T, t 2T, Kcelo število) je DF max

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120

1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145. Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote

4. VAJA IZ TRDNOSTI (linearizirana elastičnost, plastično tečenje)

ARMIRANOBETONSKI NADVOZ PREKO TREH POLJ

Operacije s matricama

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

Schöck Tronsole tip F

Ponašanje pneumatika pod dejstvom bočne sile

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Elektron u magnetskom polju

ITU-R P ITU-R P (ITU-R 204/3 ( )

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

- Geodetske točke in geodetske mreže

!!" #7 $39 %" (07) ..,..,.. $ 39. ) :. :, «(», «%», «%», «%» «%». & ,. ). & :..,. '.. ( () #*. );..,..'. + (# ).

Vrijedi relacija: Suma kvadrata cosinusa priklonih kutova sile prema koordinatnim osima jednaka je jedinici.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

1. Trikotniki hitrosti

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

GEOTEHNIČNA NA SIDRA SIDRANJE KONSTRUKCIJ. Geotehnična. na sidra. Dywidag sidra

Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1

M p f(p, q) = (p + q) O(1)

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI. NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA.

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

(... )..!, ".. (! ) # - $ % % $ & % 2007

Transcript:

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 6.0 SPOJI prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj

Spoji Spoji so v jeklenih konstrukcijah zelo pomembni konstrukcijski elementi; so najdražji elementi nosilne konstrukcije (množica detajlov, zvari, vijaki več vloženega dela); ključna je pravilna in čim bolj racionalna zasnova; -Sprememba smeri elementa; -montažni spoji (transport, montaža); -sprememba nosilnega elementa: velikost prereza, material. kot vezna sredstva uporabljamo zvare in vijake, redkeje zakovice.

Glede na obliko in namen ločimo več vrst spojev: pj Spoji v stebrih

Priključki na temelj

Členkasti priključki greda - steber

Momentni priključki greda - steber

Členkasti priključki greda - greda

Momentni priključki greda - greda

Priključki horizontalnih povezij

Priključki vertikalnih povezij

Diagram obtežba pomik za preizkušanec iz jekla in za spoj

Glede na mehanske lastnosti spoje delimo po: TOGOSTI NOSILNOSTI DUKTILNOSTI

Delitev po togosti togi delno-togi K = EI l p p členkasti

Delitev po nosilnosti - členkasti: M < 0,25 M pl ; - polno nosilni: i:m>m M pl.

Rotacijska kapaciteta

Delitev spojev Duktilnost rotacijska kapaciteta Polnonosilni duktilnost ni potrebna Poškodbe se tvorijo v prečki in ne v spoju Delnonosilni - obvezno duktilni Poškodbe odbe se tvorijo v spoju

Mehanizmi prenosa obtežbe: Osnovna pravila: Spoji in priključki - predpostavljeni razpored notranjih sil v spoju mora biti v ravnotežju z delujočimi obremenitvami; -vsak sestavni del spoja mora biti sposoben prevzeti obtežbo, ki odpade nanj; - deformacije v spoju ne smejo presegati deformacijske kapacitete duktilnosti posameznih elementov spoja (zvari, vijaki, vezne pločevine). Pi l tič i li i bt žb d li l t j Pri elastični analizi obtežbo delimo na posamezne elemente spoja v razmerju togosti.

Primer: Razdelitev obtežbe: - pasnica upogib Obtežba - stojina strig Shema konstrukcije Notranje sile Spoj Sile v komponentah spoja Komponente spoja 1. Vijaki < bočni pritisk/prestrig 2. Neto prerez pločevine 3. Zvar 4. Stojina nosilca Zvari Vijaki Pločevine

Primer: Preklopni čelni spoj pj Čelni spoj Preklopni spoj

Osnovni primeri obtežbe: nateg, tlak, strig Natezna sila Natezna osna oz. tlačna sila Tlačna sila Panel v strigu T - stik Strig

Natezni elementi v spoju Čelni zvari Detajl

Natezni elementi v spoju Preklopni spoj varjen, vijačen Enostranska preklopna pločevina: varjena Enostranska preklopna pločevina: vijačena

Preklopni spoj vijačen Natezne palice Obojestranska preklopna pločevina: vijačena

Čelni spoj vijačen Natezne palice

Čelni in preklopni spoj Tlačene palice A B C

Čelni in preklopni spoj (prenos s kontaktom obdelane p p p j(p površine)

Zaradi nevarnosti uklona in vplivov teorije drugega reda je potrebno zagotoviti upogibno togost in nosilnost. Spoj v tlačeni palici je potrebno dimenzionirati še na: M > 025 0,25 M ( palice ) V Ed Ed Rd pl, Rd ( ) > 0,025N palice

Torzijska obremenitev Vijaki Toga šipa: M F n = r F T i i i= 1 i M T = F max F ri r max n max r max i= 1 = r 2 i F M max = r max n i= 1 M r 2 i T

Če na grupo vijakov deluje N, M, V: 2 2 N F M vrd max α n FbRd, V N M, REd = + Fmax sinα + + F cos min n

Torzijska obremenitev Zvari M = e F = r() s f () s ds T f () s = f M w T f s w,max = w,max 2 r max s w rs () r max r ds f M max f M T r r max max = a r rds2 ds M T max 2 s s

Upogibni spoji a) S čelno pločevino b) S podaljšano čelno pločevino c) Z vuto d) T spoj s prednapetimi e) Preklopni f) Varjen g) Varjen in vijačen vijaki ob pasnici

h) Čašast temelj j) Neojačana ležiščna pločevina k) Ojačana ležiščna pločevina

Stikovanje prečk a) S čelno pločevino b) S preklopno c) S preklopno pločevino, vijaki pločevino, varjeno d) S čelnim zvarom

Vnos koncentriranih sil

Upogibni spoji -ojačitve a) Horizontalne ojačitve b) ''K'' ojačitev c) Ojačitev tipa ''Morris'' (z ojačitvijo v tlaku) d) Dodatna pločevina ob stojini

a) Neojačan stik b) Ojačan stik

Upogibni spoji - Industrijske hale a) Spoj steber strešni nosilec b) Spoj v slemenu

Preklopni spoj N F p T F p

razdelitev obremenitve (v razmerju togosti) AA p p As As N p = p = N Ns = Ns = AA A A obe pasnici N 2 (2) ht 3 d I = Ip + Is = Ap + hs 2 12 (2) I (2) p M p = M I I s Ms = M I F M p = M h (2) p T F = N + F N M p p p F = N F T M p p p

razdelitev obremenitve (nadaljevanje) V V p s = 0 = V Pasnica: F N p, F T p natezni stik Stojina: M s = Ms +ΔM V s N s strig (prečna sila + torzijski moment) nateg

Čelni spoj razporeditev sil med vijaki a) b)

Čelni spoj: PRIMER 1 Težišče x T : bč x 2 2 T n n n 2As( ai xt) 2As ai 2AsxT ; = n m+ 1 = = i= m i= m i= m β α n i= m

( ) α = 2As n m+ 1 n β = 2 As ai bč x 2 T i= m + α x β = 0 T x = T bč 2 β + α b x I A a x 3 n č T sp = + 2 s i T 3 i= m W zg = a n I sp x T W ( ) sp = I x sp T 2 pločevina: σ, pd M W Ed = p γ f y M0 M Ed vijaki: σ, = F, = σ, A < F, W bd ted bd s trd zg

Čelni spoj: PRIMER 2 F c F max F i F F max c = n i= 1 M a max 2 n i= 1 = 2 Fi a 2 i F i = F max a a i max R c h M = M + N T 2 n R = 2 F N c i= 1 i

Čelni spoj pj VNOS KONCENTRIRANIH SIL ( ) b = t + 2 2a + 5K ef ps p b = l + K ef 0 5 σ = st F b d ef K = r+ t ps K = a 2 + tps

Členkasti spoji Uporaba Prenašajo samo strižno silo in nimajo znatnejše rotacijske togosti. - okvir podprt na togi nosilni element a) Okvir z diagonalnim povezjem Idealizacija konstrukcije A priključek stebra na temelj B spoj prečka steber C spoj v povezju D spoj na stebru

Členkasti spoji - uporaba b) Okvir podprt z betonsko konstrukcijo Idealizacija konstrukcije E spoj z betonskim delom

- členkasti spoji prečka - prečka

- členkasti spoji prečka prečka (nadaljevanje)

- členkasti spoji steber prečka

- možni načini porušitve a) pretrg vijaka b) porušitev na bočni pritisk c) porušitev neto prereza d) iztrg vijaka

- možni načini porušitve (nadaljevanje) j e) plastifikacija vezne pločevine f) porušitev zvara

- priklujčki na temelj a) Nominalno členkast priključek b) c) d)

Delitev a) toga podpora: b) podajna podpora:

Členkasti spoj z vezno pločevino Načela projektiranja: dovolj velika rega g φ kontrola komponent spoja: > φ, h < d raz potr p b V, M = e V Ed Ed Ed zagotovitev duktilnega obnašanja (preprečene neduktilne porušitve)

Zagotavljanje duktilnega obnašanja: preprečene neduktilne porušitve (zvari, vijaki); polnonosilni zvari med stebrom in vezno pločevino; nosilnost na bočni pritisk v horizontalni smeri za vezno pločevino ali stojino nosilca mora biti manjša od strižne nosilnosti vijaka (morebitna preobremenitev zaradi upogibnega momenta). Zadnji kriterij se uravnava z debelino vezne pločevine ali stojine nosilca (vsaj ena od debelin ustrezno majhna).

Členkasti spoj z delno čelno pločevino Načela projektiranja: Debelina čelne pločevine t p in dimenzija h e omogočata φ > φ, h < d kontrola komponent spoja samo na prečno silo zagotovitev duktilnega obnašanja polnonosilni zvari ob čelni pločevini, upogib čelne pločevine izven lastne ravnine. V Ed raz potr p b

Upogib čelne pločevine izven lastne ravnine natezne sile v vijakih Preprečitev natezne porušitve vijakov: 80 % izkoriščena strižna nosilnost; kontrola debeline čelne pločevine (omejitev upogibne nosilnosti): d t p 2,8 f f yp ub

Kombiniranje različnih veznih sredstev V istem spoju lahko kombiniramo le taka vezna sredstva, ki imajo pribljižno enako deformabilnost: Dovoljeno: ZVARI + PREDNAPETI VIJAKI Prepovedano: ZVARI + OBIČAJNI VIJAKI

Skupina vijakov Skupine veznih sredstev F, F brdi,, vrd,, j Čeje: F > F duktilno obnašanje v, Rd, j brdi,, Nosilnost: FRd = F,, b Rd i V nasprotnem primeru je nosilnost: (,,,, ) F = n min F, F Rd brdi vrdi

Skupina zvarov N A f Ed w vwd Čelni zvar je blj bolj tog!