UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika- Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Esotech-u Velenje Čas opravljanja: 1.8.2010 do 31.1.2011 Mentor v GD: Študent: E-pošta študenta: Boštjan MEŽA u.d.i.e. Rok RAVLJEN rok.ravljen@gmail.com Tel.: +38631/806-785 Vpisna številka: 93592092 1.
2.
3.
KAZALO 1. UVOD...5 1.2 Opis gospodarske družbe Esotech in njihovih produktov...6 1.3 Certifikati...6 1.4 Ekologija...7 1.5 Energetika...8 2. PROGRAM IZVAJANJA STROKOVNE PRAKSE...9 2.1 Osnovni izrazi... 12 2.2 Meritve upornosti galvanskih povezav... 15 2.3 Meritev izolacijske upornosti... 16 2.4 Meritev impedance okvarne zanke in kratkostični tok Z-LOOP... 17 2.5 Meritev impedance kratkostične zanke Z-LINE... 17 2.6 Splošno o električnih inštalacijah... 18 2.7 Sistemi električnih inštalacij glede za vezavo ozemljitve... 19 3. PROJEKT FOTONAPETOSTNE ELEKTRARNE... 22 3.1 Splošno o projektu... 22 3.2 Tehnična rešitev... 23 3.3 Zaščitni ukrepi zaščita pred električnim udarom... 25 3.3.1 Osnovna zaščita ( zaščita pred neposrednim dotikom)... 25 3.3.2 Zaščita ob okvari (zaščita pri posrednem dotiku)... 25 3.3.3 Zaščita ozemljitev... 25 3.3.4 Zaščita izenačitve potencialov... 26 3.5 Pisanje poročil in izdelava merilnih protokolov... 28 4. ZAKLJUČEK... 36 4.
1. UVOD 1.1 Predstavitev družbe Esotech d.d. Prakso sem opravljal v podjetju Esotech d.d., kjer sem tudi njihov štipendist. Esotech d.d., družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov stoji na Preloški 1 v Velenju. V nadaljevanju poročila bom predstavil področja dela, ki sem jih kot praktikant opravljal. Malenkost večji poudarek bom posvetil meritvam in kontroli kakovosti na električnih instalacijah ter projektu fotonapetostne elektrarne Esotech. Le tega bom v nadaljevanju podrobneje opisal, saj sem na njej izvajal električne meritve. 5.
1.2 Opis gospodarske družbe Esotech in njihovih produktov Esotech d.d. je podjetje z dolgoletno tradicijo poslovanja. Korenine podjetja segajo v leto 1952. Več kot štiri desetletja so se predhodniki podjetja dokazovali kot projektanti in proizvajalci rudarske in transportne opreme ter kot načrtovalci in izvajalci tehnoloških sistemov v različnih gospodarskih dejavnostih. Po popolnem prestrukturiranju v letu 1992 je Esotech danes sodobno inženirsko podjetje usmerjeno v razvoj in implementacijo znanj/tehnologij na področjih energetike in ekologije. Njihov največji vir in potencial so timsko usmerjeni, motivirani, izobraženi ter lojalni sodelavci, pripravljeni sprejemati nove izzive v vedno bolj dinamičnem poslovnem okolju. Glavni viri so ljudje, ki jih postavljajo v središče poslovnega procesa. Način poslovanja je zasnovan na skupnih vrednotah in usmerjen k učinkovitosti dela posameznika in skupine. Poslanstvo podjetja je ustvarjamo boljši svet. Vizija podjetja pa postati prepoznavno inženirsko podjetje za izvajanje celovitih tehnoloških rešitev na področju JVZ Evrope. 1.3 Certifikati Esotech ima lasten sistem vodenja kakovosti. Kot gradnike za doseganje ciljev, določenih z modelom poslovne odličnosti EFQM uporablja za vodenje kakovosti standard ISO 9001:2008 za ravnanje z okoljem ISO 14001:2004 za varnost in zdravje OHSAS 18001:2007 Ostali certifikati: certifikat za področje varjenja po standardu EN ISO 3834-Part 2; certifikat o usposobljenosti za servisiranje in popravila Ex-opreme SIQ Ex U.09001 po standardu SIST EN 60079-19:2008; certifikat o usposobljenosti za vgraditev Ex-opreme SIQ Ex U.08018 po standardu SIST EN 60079-14:2003. 6.
1.4 Ekologija Esotech skupaj s strateškimi partnerji razvija in izvaja implementacijo okoljevarstvenih tehnologij na področju varovanja zraka, čiščenja vod in ravnanja z odpadki. V sklopu teh treh področij ponujajo rešitve na ključ, ki vključujejo monitoring, idejno rešitev, projektiranje, dobavo in montažo ter izvedbo skupaj z vzdrževanjem in šolanjem. Rešitve na področju voda Priprava vode o kemična priprava vode o kemijska priprava vode za procese v energetiki in industriji o sistemi priprave vode za ponovno uporabo v industrijskih procesih Čiščenje komunalnih vod o biološke komunalne čistilne naprave za odpadne vode o stabilizacija in mineralizacija blata Čiščenje industrijskih vod o kemijski, fizikalno-kemijski in biološki postopki Rešitve na področju zraka Razžvepljevanje dimnih plinov Čiščenje zraka in plinov Odpraševanje in filtriranje Rešitve na področju odpadkov Termično procesiranje odpadkov Procesiranje industrijskih in komunalnih odpadkov Sortiranje komunalnih, industrijskih in gradbenih odpadkov 7.
Namenske tehnološke rešitve (transportni sistemi, doziranje, hladilni sistemi) 1.5 Energetika Esotech že vrsto let uspešno izvaja projekte obnove in novogradnje na področju termoenergetike, hidroenergetike, daljinske energetike, distribucije električne energije in tehnoloških sistemov v industriji. Električna energija, ki je proizvedena iz obnovljivih virov energije postaja vse pomembnejša mi pa smo prisotni kot izvajalci na vseh segmentih, s ciljem zagotavljanja zanesljivih, varnih in ekološko sprejemljivih rešitev. Hidroenergetika izvedbeni inženiring na področju turbinske, generatorske in pomožne opreme oskrba in razvod električne energije Termoenergetika redno in investicijsko vzdrževanje energetskih naprav Daljinska energetika energetska oskrba s toplotno in hladilno energijo Prenos in distribucija električne energije Namenske tehnološke rešitve in industrijske instalacije Servis VN in SN naprav Proizvodnja NN stikalnih blokov Koriščenje biomase in alternativnih virov energije 8.
2. PROGRAM IZVAJANJA STROKOVNE PRAKSE Posebej bi omenil pet varnostnih pravil za delo na električnih napravah in napeljavah. Več kot 80 % nezgod z električnim tokom je posledica kršenja 5 osnovnih pravil. Ta visok odstotek je dokaz, da upoštevanje varnostnih pravil še vedno ni postalo brezpogojni sestavni element dela. 1. IZKLOPITI IN VIDNO LOČITI NAPRAVE POD NAPETOSTJO Z VSEH STRANI Izvedemo izklop in posebej preverimo, da so močnostna stikala po manipulaciji resnično v položaju izklopljeno. 2. PREPREČITI PONOVNI VKLOP Zaradi varnosti morajo biti vsa stikala in ločilniki zavarovani pred nehotenim ali naključnim vklopom. 3. UGOTOVITI BREZNAPETOSTNO STANJE Breznapetostno stanje preverjamo z indikatorji napetosti, z vizualnim pregledom stanja ločilnikov, na enosmernih vodih z izstrelitvijo vrvi, itd. 4. IZVRŠITI OZEMLJITEV IN KRATKOSTIČNO POVEZAVO NAPRAV Vsi deli naprave, na kateri se bo delalo morajo biti najprej ozemljeni in še nato kratko vezani. 5. OGRADITI MESTO DELA OD DELOV POD NAPETOSTJO Dele pod napetostjo je potrebno prekriti z izolirnimi ploščami (gume ali tlačene lepenke), ki jih primerno pritrdimo. 9.
V začetku prakse sem najprej opravil preizkus iz varnosti in zdravja pri delu (VZD). Seznanjen sem bil prav tako s poslovnikom kakovosti in standardi kakovosti ISO 9001, ISO 14001, OHSAS. Nato sem spoznal delo v Razvoju in projektivi. Sodeloval sem pri sestavi tehnične dokumentacije s programskimi orodji Auto CAD in WScad (risanje krmilnih shem in risanje enopolnih načrtov) spoznal vrste projektne dokumentacije: Idejna zasnova (IDZ) je grafični prikaz nameravane gradnje. Idejni projekt (IDP) sistematično urejen sestav takšnih načrtov na podlagi katerih je investitorju omogočeno, da se odloči o najustreznejši varianti. Namen (IDP) je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je pristojnemu organu omogočeno, da presodi vse okoliščine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja. Projekt za izvedbo (PZI) je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi načrti, na podlagi katerih se v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja gradnja lahko izvede. PZI je torej namenjen izvedbi gradnje in tudi zakonodaja določa, da se morajo dela izvajati po projektu za izvedbo. Projekt izvedenih del (PID) je projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh morebitnih odstopanj izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. Njegov namen je pridobitev uporabnega dovoljenja. 10.
Delo je sledilo v elektro delavnici, kjer sem sodeloval pri izdelavi in kabliranju raznih elektro omar, ki so bile nadalje odpeljane in montirane na različne konce Slovenije. Priprava in izdelava posamezne elektro omare je potekala sistematično. Pridobil sem si ogromno ročnih spretnosti in razširil praktično znanje na nivoju inštalacij in industrijske energetike. Pričetek izdelave elektro stikalnega bloka z nameščanjem vsega potrebnega elektro materiala je sledeč; kovinsko ploščo je treba najprej odvijačiti in postaviti na delovno površino, na njej začrtati in označiti vse elemente ter pričeti z vrtanjem in privijačenjem opreme na ploščo. Ko so elementi pritrjeni, sledi kabliranje oz. žičenje elektro opreme po načrtu, ki se ga je treba strikno držati. Preden se je stikalna omara odpeljala na teren, smo jo še fizično pregledali in ohmsko preizkusili. Na ta način smo lahko morebitne napake takoj odpravili, saj je na terenu težje odkrivanje in preverjanje vezja. Nekaj časa sem preživel v elektro remontu pri previjanju in izvajanju NN elektromotorjev, kjer sem navijal tuljave navitja posamezne faze ter jih s pomočjo elektrikarja vstavljal v statorske utore. Pred vstavljanjem novih navitij v utore motorja je bilo potrebno stara pregoreta navitja odstraniti, utore pa sčistiti, da so se nova navitja lepo usedla v utore. Po končanem vstavljanju navitij sem konce in začetke ustrezno povezal skupaj v odvisnosti od tega kakšne vezave je bil motor. 11.
Po končanem terminskem planu v elektro delavnici in remontu NN in SN elektromotorjev sem bil napoten v službo meritev in kontrole kakovosti - v merilno službo. Tukaj sem se najprej seznanil z vsemi merilnimi instrumenti, ki se uporabljajo v praksi po terenu in za preizkušanje stikalnih blokov v elektro delavnici. Seznanil sem se tudi s tem, kje in kako je potrebno spremljati zakonodajo o NN električnih instalacijah ter kje vsa ta dokazila in izjave najdem oziroma si jih preberem. Ko so meritve na stikalnem bloku oz. na objektu končane je za njih potrebno sestaviti in napisati še poročilo o opravljenih meritvah. Inštrument EurotestXA je večfunkcijski preizkuševalec električnih inštalacij pod imenom AUTO SEQUENCE 2.1 Osnovni izrazi Prevodni dotakljivi del je del električne inštalacije katerega se lahko dotaknemo s človeškim telesom. Takšen dotakljiv del je v normalnih razmerah na potencialu zemlje, v primeru napake na električni napravi pa lahko pride pod napetost. Tuj prevodni del je prevodni del, ki ni del električne naprave izpostavljeni prevodni del. Električni šok je patofizični efekt električnega toka, ki teče skozi človeško ali živalsko telo. Ozemljilo je prevodni del ali skupina prevodnih delov, ki so nameščeni v zemlji in tako zagotavljajo trajen električni stik z njo. Nazivna napetost U n je napetost s katero so označeni elementi omrežja in električni porabniki. Na nazivno napetost se nanašajo tudi nekatere obratovalne karakteristike. Okvarna napetost je napetost, ki se v primeru okvare pojavi med izpostavljenimi in tujimi prevodnimi deli ali zemljo. Okvarni tok I d je tok v primeru okvare električnega porabnika odteka običajno v izpostavljene prevodne dele. 12.
Napetost dotika U c je napetost kateri jeizpostavljeno človeško telo v primeru dotika izpostavljenega prevodnega dela električnega porabnika. Pri tem človek stoji na zemlji ali pa se dotika tujega prevodnega dela. Okvarni tok I d je tok v primeru okvare električnega porabnika odteka običajno v izpostavljene prevodne dele. Kratkostični tok I k je tok, ki v primeru kratkega stika med dvema točkama z različnima potencialoma teče v tokokrogu. Maksimalna dopustna napetost dotika U L je tista največja napetost dotika, ki sme biti prisotna neomejen čas pri določenih pogojih zunanjih vplivov. Zavedati se moramo, da je treba pri prevzemanju električnih inštalacij poleg samih meritev opraviti še pregled inštalacij ( barve vodnikov, preseki vodnikov, izvedba glavnega in dodatnega izenačevanja potencialov). V sistemih zaščite pri posrednem dotiku (previsoko napetostjo dotika) je ozemljitev naprav eden temeljnih elementov zaščite, ne glede na vrsto uporabljenega ozemljitvenega sistema (TN, TT ali IT). Ozemljitev je prevodna zveza med prevodnimi deli, ki jih moramo ozemljiti in zemljo. Prevodni deli, ki jih ozemljujemo, so izpostavljeni prevodni deli (npr. prevodna ohišja el. opreme) in tuji prevodni deli (prevodni deli ne električnih naprav, npr. vodovodna inštalacija). V strelovodnih napeljavah predstavljajo ozemljila ključni element napeljave, ker vodijo in porazdelijo tok strele v zemljo. Stik z zemljo dosežemo z ozemljilom. Povezave z njim pa izvajamo z ozemljitvenimi vodi. 13.
Zemlja je prevodna masa, pri kateri je električni potencial v katerikoli točki enak nič in je tako lahko pomemben in obsežen vodnik za izenačenje potencialov. Ozemljitvena upornost je sestavljena iz upornosti spojev, ozemljitvenih vodov, ozemljil in prehodnih ponikalnih upornosti ozemljil ter upornosti zemlje do območja, kjer je vpliv upornosti zemlje zanemarljiv (zaradi velike ploskve). Na velikost upornosti ozemljitve R A imata največji vpliv specifična upornost zemlje in vrsta oz. velikost ozemljila. Prvo merimo najpogosteje pred postavitvijo objekta. Rezultati meritev so pomembni za projektanta ozemljitvenega sistema zaradi določitve vrste in velikosti ozemljil in udarne ponikalne upornosti ozemljila R ST (pri strelovodih). Po namenu ločimo naslednje vrste ozemljitev: Obratovalno Zaščitno Strelovodno Obratovalna ozemljitev je ozemljitev dela naprave, ki pripada obratovalnemu tokokrogu, npr. ozemljitev nevtralne točke transformatorja, katodnih odvodnikov ipd. Zaščitna ozemljitev je neposredna ozemljitev prevodnih delov, ki ne pripadajo obratovalnemu tokokrogu, torej izpostavljenih prevodnih delov, npr. kovinskih okrovov aparatov, strojev in naprav, kovinskih delov razdelilnikov, plaščev in armature kablov ipd. Strelovodna ozemljitev je ozemljitev, ki je del zunanjega sistema zaščite pred delovanjem strele in je namenjena za vodenje in porazdelitev toka strele v zemljo. Danes največkrat združujemo obratovalne, zaščitne in strelovodne ozemljitve. Torej je ozemljilo prevodni del, ali skupina prevodnih delov, ki so v zemlji in tako zagotavljajo trajni električni stik z zemljo. Dovoljena je uporaba naslednjih vrst ozemljil: navpičnih (cevi ali palic) radialnih in krožnih (trakov ali žic) temeljnih betonskih armatur kovinskih vodovodnih cevi in ostalih vkopanih konstrukcij pod določenimi pogoji. V novejšem času uporabljamo predvsem temeljna radialna in krožna ozemljila. 14.
Merjenje ozemljitvene upornosti je odvisno od tipa razdelilnega sistema. S standardom je predvideno merjenje ponikalne ozemljitvene upornosti z eno od naslednjih metod: z meritvijo napetosti in toka (U-I metodo) s tujim virom napajanja, z lastnim virom napajanja merilne naprave ali z napajanjem z omrežno napetostjo, z mostiščno metodo, s kompenzacijsko metodo, s primerjalno metodo z metodo merjenja upornosti zanke (v izjemnih primerih). 2.2 Meritve upornosti galvanskih povezav Za to meritev sem uporablja instrument: EurotestXA MI 3105 Zaščitni vodniki so pomemben del zaščitnega sistema, ki preprečuje nastanek nevarnih napetosti za človeka in živali. Seveda pa so ti vodniki lahko uspešni samo oz. služijo svojemu namenu, če so pravilno dimenzionirani in pravilno vezani oz. neprekinjeni, zato je potrebno te povezave preveriti. 2.2.1 Postopek meritve: Po predpisih je to meritev dovoljeno izvajati z enosmerno ali izmenično napetostjo. Naš instrument uporablja U-I metodo z enosmerno napetostjo. Ker imamo opravka z malimi upornostmi je treba kompenzirati upornost merilnih vezi (upornost merilnih vezi se ne upošteva). Vezi se kratko skleneta, kot kaže spodnja slika. Na instrumentu pritisnemo tipko»comp«, vezi so kompenzirane. 15.
Za meritev upornosti galvanskih povezav instrument vežemo kot kaže zgornja slika. Na instrumentu pritisnemo tipko»start«in meritev se izvede. Ker obstaja možnost, da so spoji oksidirani in s tem je upornost odvisna od polaritete, se meritev izvede dvakrat z menjavo polaritete. Instrument to počne avtomatsko, tako da se merilec tega sploh ne zaveda. Za rezultat pa instrument poda večjo vrednost. Povezave zaščitnega vodnika ustrezajo, če vrednost ne preseže 0,15 Ω. 2.3 Meritev izolacijske upornosti Meritve izolacijske upornosti se merijo zato, da se zagotovi varnost pred električnim udarom zaradi izolacij. Meritev izvajamo tako, da naprave niso priklopljeni na omrežje, so v zraku. Meritev ustreza standardu EN 61557-2. Tipične meritve so: Izolacijska upornost med vodi inštalacije Izolacijska upornost neprevodnih prostorov Izolacijska upornost zemeljskih kablov. 16.
2.4 Meritev impedance okvarne zanke in kratkostični tok Z-LOOP Okvarna zanka predstavlja tokokrog, ki zajema izvor omrežne napetosti, fazni vod in povratno pot do izvora omrežne napetosti preko PE voda. Instrument izmeri impedanco tega tokokroga in izračuna kratkostični tok ter oceni ustreznost glede na izbran zaščitni odklopnik. Možen kratkostični tok I k se izračuna iz izmerjene impedance na sledeč način: 2.5 Meritev impedance kratkostične zanke Z-LINE I k U Z n Impedanco kratkostične zanke se meri v tokokrogu, ki zajema izvor omrežne napetosti ter fazni in nevtralni (ali drug fazni) vod. 17.
V primeru, da so tokokrogi zaščiteni z nad tokovnimi elementi (taljive varovalke, inštalacijski odklopniki), je potrebno meriti impedanco okvarne (kratkostične) zanke (odvisno ali gre za TN sistem ali TT sistem). Le-ta mora biti dovolj nizka, da lahko v primeru okvare na porabniku, steče v zanki dovolj velik okvarni tok, ki povzroči prekinitev varovalnega elementa v predpisanem času. Tabela dopustnih impedanc okvarne zanke v omrežju z nazivno napetostjo 230V 2.6 Splošno o električnih inštalacijah Nekatere meritve, ki jih izvajamo na inštalacijah, vključujejo tudi električno omrežje, pa tudi energetski izvor (npr. meritev impedance okvarne in kratkostične zanke, meritev ozemljitvenih upornosti na TN sistemih). Glede na uporabo delimo inštalacije kot sledi: Nizkonapetostne električne inštalacije v zgradbah za izmenične napetosti do 250V proti zemlji (stanovanjski prostori, poslovni prostori, gostinski objekti.) Nizkonapetostne električne inštalacije v industriji za izmenične napetosti do 600V proti zemlji ali enosmene 900V (elektromotorni mogoni, galvane, ogrevalni sistemi.) 18.
Električne inštalacije za varne napetosti, to je do 50V izmenične oziroma 120V enosmerne napetosti (telefonija, ozvočenje, antenski sistemi, inteligentne instalacije) Glede na obliko napetosti delimo inštalacije na: Inštalacije za izmenično napetost Inštalacije za enosmerno napetost Zelo pomembna je delitev inštalacij glede na ozemljitev nevtralne točke energetskega napajalnega transformatorja in izpostavljenih prevodnih delov električnih porabnikov. 2.7 Sistemi električnih inštalacij glede za vezavo ozemljitve V sistemih električnih inštalacij se uporabljajo naslednji simboli, ki pomenijo: 1. prva črka odnos sistema proti zemlji: a. T- neposredna povezava z zemljo v eni točki, b. I vsi vodniki pod napetostjo so izolirani proti zemlji ali pa je ena točka povezana z zemljo po impedanci; 2. druga črka odnos izpostavljenih prevodnih delov električne inštalacije proti zemlji: a. T neposredna električna povezava izpostavljenih prevodnih delov z zemljo, neodvisno od ozemljitve katerekoli točke napajalnega sistema, b. N neposredna povezava izpostavljenih prevodnih delov z ozemljeno točko napajalnega sistema (v izmeničnih sistemih je ozemljena točka normalno nevtralna); 3. preostale črke (če so) položaj nevtralnih in zaščitnih vodnikov: a. S nevtralna in zaščitna funkcija sta zagotovljeni z ločenimi vodniki, b. C nevtralna in zaščitna funkcija sta združeni v enem vodniku (PEN); 4. P zaščitna funkcija vodnika 5. N nevtralni vodnik v izmeničnem sistemu; 6. E povezava vodnika z zaščitno funkcijo z zemljo; 7. L1, L2, L3 fazni vodniki v izmeničnem sistemu; 8. M srednji vodnik v enosmernem sistemu; 9. L+, L- - fazni vodnik v enosmernem sistemu. 19.
TN-C sistem Nevtralna točka transformatorja je ozemljena, prevodni dotakljivi deli so vezani na enotni PE vodnik. TN-S sistem Nevtralna točka transformatorja je ozemljena, prevodni dotakljivi deli so vezani na ločen PE vodnik. TN-C-S sistem Nevtralna točka transformatorja je ozemljena, prevodni in dotakljivi deli so vezani delno na skupni PEN vodnik, delno pa na ločen PE vodnik. Pri postavljanju TN-C-S sistema je potrebno paziti, da vodnikov N in PE ne združujemo več potem, ko smo jih enkrat razdružli iz PEN vodnika. 20.
TT sistem Nevtralna točka transformatorja je ozemljena, prevodni dotakljivi deli so vezani neposredno na ozemljitveno točko ne glede na ozemljitev energetskega transformatorja. IT sistem Nevtralna točka transformatorja ni ozemljena, prevodni dotakljivi deli so vezani neposredno na ozemljitveno točko. 21.
3. PROJEKT FOTONAPETOSTNE ELEKTRARNE 3.1 Splošno o projektu Investitor Esotech d.d. je na obstoječih strehah zgradb, ki jih ima v lasti, postavil fotonapetostno elektrarno. Postavljene so na: Hala B Aneks pisarne ter strojne in elektro delavnice Nadstrešnica nad parkirnim prostorom Upravna zdradbe Esotech d.d. Skupna uporabna površina streh je 3840 m 2 in predstavlja zaradi svoje ugodne sončne lege dober potencial za postavitev fotonapetostne elektrarne. Montaža modulov se je izvedla direktno na strešno konstrukcijo ali pa s pomočjo ustreznih aluminijastih nosilcev. Moduli so pritrjeni fiksno, torej s fiksnim naklonom 30º/12 º/7º in usmeritvijo proti jugu. 22.
3.2 Tehnična rešitev Fotonapetostna elektrarna je predvidena za paralelno obratovanje z nizkonapetostnim električnim sistemom javnega distributerja. Izvedena bo s fotovoltaičnimi moduli iz multikristalnega silicija. Skupno število modulov postavljenih na streho je 1509. Skupaj predstavljajo fotonapetostni generator s skupno močjo 316.890 Wp. Fotonapetostni modul je pretvornik, ki svetlobno energijo pretvori v električno. Električna napetost, ki jo pretvori modul je enosmerna. Modul je sestavljen iz večjih celic, ki so med seboj vezane zaporedno. Na tej fotonapetostni elektrarni so moduli BISOL MBU/239, ki delujejo z maksimalno močjo 239 Wp. Podatki fotonapetostnega modula so naslednji: Fotonapetostni modul BISOL BMU-239 Tip sončnih celic Multikristal silicij Število sončnih celic 60 celic vezanih v serijo Maksimalna (vršna) moč P mpp 239 Wp Toleranca moči 0-6W (2,5-3%) Napetost pri maksimalni (vršni) moči U mpp 29,8 V Tok pri maksimalni (vršni) moči I mpp 8,00A Napetost odprtih sponk U 0C 37,8 V Kratkostični tok 8,56 A Temperaturni koeficient toka +5,5 ma/ºc Temperaturni koeficient napetosti -120 mv/ºc Temperaturni koeficient moči -0,40 %/ºC NOCT 44 ºC Učinkovitost sončnih celic η C 16,4 % Učinkovitost modula η m 14,6 % Maksimalna sistemska napetost 1000 VDC (IEC) Dimenzije 1649 x 991 x 40 mm (dxšxv) Teža 18,5 kg 23.
Električna zaščita solarnih modulov pred atmosferskimi vplivi, preobremenitvijo in kratkimi stiki je izvedena na enosmerni strani s prenapetostnimi odvodniki in inštalacijskimi odklopniki. Za ozemljitve se predvidi nov ozemljitveni sistem, pred strelo pa module varuje tudi strelovodni sistem. Vsa ohišja modulov so ozemljena z žico P/F 16 mm 2 katero priključimo na ozemljitveni sistem. Tehnični podatki modulov SMA : Razsmernik SMA SMC 8000 TL SMA SMC 11000TL Vhod (DC) Maksimalna izhodna (DC) moč 8250 Wp 11400 Wp Maksimalna DC napetost 700 V 700 V PV napetostno območje 333-500 V 333 500 Maksimalni vhodni tok 25 A 34 A Število DC vhodov/sledilnikov 4/1 5/1 Izhod (AC) Nazivna AC moč 8000 W 11000 W Maksimalni izhodni tok 35A 48 A Nazivna AC napetost/območje 400 V 400 V Nazivna AC mrežna frekvenca 50 60 Hz 50 60 Hz Maksimalni izkoristek 98 % 97,7 % Euro ETA izkoristek 97,7 % 97,2 % Dimenzije 468 x 613 x 242 mm 468 x 613 x 242 mm Teža 33 kg 35 kg 24.
Povezava od fotonapetostnih modulov do razsmernikov je izvedena tako, da so kabli od vseh nizov speljani v DC spojišče, kjer se nahajajo sponke, prenapetostna zaščita in DC odklopniki. Povezava je narejena s kabli posebnega tipa in preseka, kateri ustrezajo atmosferskim vplivom. Med glavnim AC spojiščem in priključnim mestom na javno nizkonapetostno omrežje se nahaja merilno mesto. V njem je plombiran inštrument obračunskega mesta, ki je dostopen upravljalcu nizkonapetostnega sistema. Nadzor nad delovanjem FNE je izveden preko brezžične povezave Blutooth in dalje preko GSM vmesnika s pomočjo kontrolne naprave Sunny Webbox proizvajalca SMA. 3.3 Zaščitni ukrepi zaščita pred električnim udarom SIST HD 60364-4-41, oktober določa bistvene zahteve za zaščito ljudi in živali pred električnim udarom, vključno z osnovno zaščito (zaščito pred neposrednim dotikom) in zaščito ob okvari (zaščita pri posrednem dotiku). 3.3.1 Osnovna zaščita ( zaščita pred neposrednim dotikom) Izvedena je z izoliranjem prevodnih delov in s pregradami ali okrovi, ki preprečujejo dotik z deli pod napetostjo. Odstraniti jih je možno le z orodjem. 3.3.2 Zaščita ob okvari (zaščita pri posrednem dotiku) Predviden je TN-C-S sistem s samodejnim odklopom z napravo za prevelik tok. Izpolniti morajo pogoj : Z s Ia U 0 Z s impedanca okvarne zanke [Ω] U 0 nazivna napetost, izmenična ali enosmerna I a tok v amperih, ki povzroči samodejni izklop 3.3.3 Zaščita ozemljitev Izpostavljeni prevodni deli morajo biti povezani z zaščitnim vodnikom pod podanimi pogoji za vsako vrsto ozemljitve sistema napajanja. Hkrati dotakljivi izpostavljeni prevodni deli morajo biti povezani na isti ozemljitveni sistem posamično v skupinah ali skupno. V vsakem 25.
tokokrogu mora biti na voljo zaščitni vodnik, ki je ozemljen preko povezave z ozemljitveno sponko, predvideno za ta tokokrog. 3.3.4 Zaščita izenačitve potencialov V vsaki stavbi je ozemljitveni vodnik, glavna ozemljitvena zbiralka in naslednji prevodni deli, povezani v zaščito izenačitev potencialov: Kovinske cevi napajalnih sistemov Tuji prevodni deli konstrukcije stavbe Če ti prevodni deli prihajajo od zunaj, jih je potrebno povezati skupaj čim bliže mestu vstopa v stavbo. 3.3.5 Zaščitni ukrepi Standard SIST HD 60364-4-43 opisuje kako so vodniki po napetostjo zaščiteni z eno ali več napravami za samodejni odklop napajanja v primeru preobremenitve in kratkega stika. Predvidena je zaščita vseh tokokrogov pred kratkim stikom in preobremenitvijo. Izvedena je z inštalacijskimi odklopniki. Zaščitne naprave, ki zagotavljajo preobremenitveno karatkostično zaščito morajo biti sposobne izklopit in pri odklopnikih vklopiti vsak tok do vključno pričakovanega kratkostičnega toka na točki, ki je naprava nameščena. Take naprave so lahko: Odklopniki s preobremenitvenim in kratkostičnim proženjem Odklopniki kombinirani z varovalkami Varovalke s karakteristikami gg. Izpolnjen mora biti pogoj: t k S I t trajanje kratkega stika S prerez v mm 2 I efektivni kratkostični tok k faktor, ki je odvisen od specifične upornosti 26.
3.4 Tehnični izračun in dimenzioniranje Kontrola preseka DC vodnikov: S min 200l u U % P v ( mm) v mpp 2 mppv l v dolžina kabla U mpp-v - napetost vršne veje λ- specifična prevodnost(sm/mm 2 ) Kontrola padca napetosti: u 200l P S U v mppv dcl(%) 2 mppv (%) l v dolžina kabla U mpp-v - napetost vršne veje λ- specifična prevodnost(sm/mm 2 ) u % - padec napetosti P mpp-v - vršna moč veje Kontrola preseka AC vodnikov: S min 200l u U % AC 2 AC PAC ( mm) l v dolžina kabla U mpp-v - napetost vršne veje λ- specifična prevodnost(sm/mm 2 ) u u 200l S U P AC AC AC(%) 2 AC 100l S U P AC AC AC(%) 2 AC (%) za enofazna tokokroge (%) za trifazne tokokroge Impedanco okvarne zanke izračunamo po naslednji enačbi: Z ka l () S Pričakovan tok kratkega stika tako znaša: I k 1,1 U 0 ( ) 3 Z A s 27.
Dvig temperature izolacije vodnikov od najvišje do mejne temperature: t K S Ik 2 ( sek) 3.5 Pisanje poročil in izdelava merilnih protokolov Po opravljenih meritvah na fotonapetostni elektrarni Esotech, je bilo potrebno napisati poročila, kjer se podajo rezultati in morebitne pomanjkljivosti. Primer poročila je strnjen in prikazan za objekt DC in AC spojišča 28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
4. ZAKLJUČEK Delo v podjetju Esotech d.d. je bilo zanimivo in poučno. Naučil sem veliko v projektivnem delu, kako mora biti tehnična dokumentacija sestavljena in kakšni so postopki in vrste projektne dokumentacije. Prav tako se ogromno odnesel v elektro delavnici saj mi je bil izziv vezanje električnih razdelilnikov in remont električnih rotacijskih strojev večjih moči, tako sem dobil boljši občutek kako si je treba delo narediti, da ga lahko lažje, hitreje in bolje izvedem. Delo v merilni službi je dinamično in poučno, tako sem se seznanil z merilnimi instrumenti vrstami merilnih metod v praksi in terenu ter skupno timsko delo. Veliko je bilo tudi dela, ki ga posebej nisem izpostavljal in opisal. Nabrane izkušnje mi bodo seveda dobro koristile pri svojem bodočem poklicu. Ob enem bi se zahvalil kolektivu in delavcem Esotech-a za takojšno pomoč pri delu,če je prišlo do problema. 36.