Št. točk: TRETJI KOLOKVIJ IZ TEMELJEV EKONOMIJE 1 (december 2004)

Σχετικά έγγραφα
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Ekonomska fakulteta Visoka poslovna šola. PRIIMEK IN IME: Datum: Izpit iz predmeta UVOD V GOSPODARSTVO I.del S 1 P 1 Q Q

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Poglavje 5. Poglavje 5. Poglavje 5. c = 1! SPOMNIMO SE!!! Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

met la disposition du public, via de la documentation technique dont les rιfιrences, marques et logos, sont

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Το άτομο του Υδρογόνου

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

8. Diskretni LTI sistemi

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

Reverzibilni procesi

PROCESIRANJE SIGNALOV

Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena:

Elektrotehnički fakultet univerziteta u Beogradu 16.maj Odsek za Softversko inžinjerstvo

PRESECI SA PRSLINOM - VELIKI EKSCENTRICITET

Posameznikovo in tr no povpraševanje

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

HONDA. Έτος κατασκευής

Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

ΝΟΜΟΣ ΤΗΣ ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΤΗΤΑΣ : Οι ιδιότητες των χηµικών στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.


!"!# ""$ %%"" %$" &" %" "!'! " #$!

Trigonometrijski oblik kompleksnog broja

pismeni br.4 4.2: Izračunati yds, gdje je K luk parabole y 2 = 2 px od ishodišta to točke

Tokovni transformator z elektronskim ojačevalnikom

Ι ΙΟΤΗΤΕΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ. Παππάς Χρήστος Επίκουρος Καθηγητής

τροχιακά Η στιβάδα καθορίζεται από τον κύριο κβαντικό αριθµό (n) Η υποστιβάδα καθορίζεται από τους δύο πρώτους κβαντικούς αριθµούς (n, l)

Magneti opis i namena Opis: Napon: Snaga: Cena:

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Μορφές καμπυλών κόστους

οριακό έσοδο (MR) = οριακό κόστος (MC)

ΠΕΡΙΟΔΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Για να εμφανιστούν σωστά οι χαρακτήρες της Γραμμικής Β, πρέπει να κάνετε download και install τα fonts της Linear B που υπάρχουν στο τμήμα Downloads.

Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1

Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

transformacija j y i x x promatramo dva koordinatna sustava S i S sa zajedničkim ishodištem z z Homogene funkcije Ortogonalne transformacije

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Appendix B Table of Radionuclides Γ Container 1 Posting Level cm per (mci) mci

ΠΕΡΙΟΔΙΚΟ ΣΥΣΤΗΜΑ ΤΩΝ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ (1) Ηλία Σκαλτσά ΠΕ ο Γυμνάσιο Αγ. Παρασκευής

Organizacija in struktura trga

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Prema tome, kao sredstva koja uvrštavamo u portfolio pojavljuju se sredstvo 3, sa najvećim iznosom Sharpe-ovog indeksa, i sredstvo 2.

Akvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa.

Polarizacija. Procesi nastajanja polarizirane svjetlosti: a) refleksija b) raspršenje c) dvolom d) dikroizam

Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη

KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI. NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA.

Navadne diferencialne enačbe

POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA PRIRUČNIK ZA SAMOSTALNO UČENJE

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

OM2 V3 Ime i prezime: Index br: I SAVIJANJE SILAMA TANKOZIDNIH ŠTAPOVA

IZVODI ZADACI (I deo)

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

, Zagreb. Prvi kolokvij iz Analognih sklopova i Elektroničkih sklopova

EKONOMIJA: Q&A II. MIKROEKONOMIJA

Osnove elektrotehnike uvod

TRIGONOMETRIJA TROKUTA

Αυτό το κεφάλαιο εξηγεί τις ΠΑΡΑΜΕΤΡΟΥΣ προς χρήση αυτού του προϊόντος. Πάντα να μελετάτε αυτές τις οδηγίες πριν την χρήση.

VILJUŠKARI. 1. Viljuškar se koristi za utovar standardnih euro-pool paleta na drumsko vozilo u sistemu prikazanom na slici.

1. Εισαγωγή στην Σύγχρονη Θεωρία των Ατελώς Ανταγωνιστικών Αγορών

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Kinetička energija: E

Kotne in krožne funkcije

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

ΜΟΡΦΕΣ ΑΓΟΡΑΣ. Ανάλογα με τα χαρακτηριστικά τους αριθμός παραγωγών, είδος προϊόντος, κλπ οι αγορές μπορούν να καταταγούν

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Ζήτηση Προσφορά Ελαστικότητα

ΚΕΦΑΛΑΙΟ 12ο: Ποιος καρπώνεται το πλεόνασμα;

Linearna algebra 2 prvi kolokvij,

1. Trikotniki hitrosti

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

Ĉetverokut - DOMAĆA ZADAĆA. Nakon odgledanih videa trebali biste biti u stanju samostalno riješiti sljedeće zadatke.

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

Moguća i virtuelna pomjeranja

Transcript:

Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 Š. očk: TRETJI KOLOKVIJ IZ TEMELJEV EKONOMIJE 1 (december 004) IME IN RIIMEK: VISNA ŠTEVILKA: Usrezno obkrož: REDNI - IZREDNI šudj rvč vpsan v šolskem leu: 004/005, 003/004, 00/003 Maksmalno ševlo očk je 10. r posameznem vprašanju je lahko pravlnh ud več odgovorov. Na vprašanja odgovarjaj krako n jedrnao. Odgovor morajo b le v označenh pravokonkh. Uporaba nedovoljenh prpomočkov n prepsovanje se kaznuje z odvzemom kolokvja. SREČNO! 1 NALOGA ( očk) Na predavanjh s spoznal, da s parcpavnm podjejem razumemo podjeje, k uveljavlja parcpacjo zaposlenh pr odločanju. a) Zapš funkcjo clja parcpavnega podjeja! ojasn vse uporabljene spremenljvke. y1 y y3 U = U1 U U 3, kjer je U funkcja korsnos kapala (=1), managerjev (=) oz. zaposlenh (=3), y pa so pogajalske moč lasnkov kapala, managerjev oz. zaposlenh b) ojasn, kdaj se model parcpavnega podjeja spremen v model največjega dobčka. y=y3=0 c) Na podlag funkcje pod (a) defnraj japonsko podjeje. y>y1 n y>y3 d) Kdaj govormo o samoupravljanju? Kako se zapše funkcja clja za o vrso podjej? y=y1=0, en človek en glas 1

Temelj ekonomje 1 kolokvj 3. NALOGA ( očk) odjeje Sam d.o.o ma monopol pr prozvodnj posebnh vjakov. Tržno povpraševanje po posebnh vjakh je podano z enačbo = 50 0. 5. Sroškovna funkcja podjeja Sam d.o.o. je TC = 400 + a) Izračunaj opmaln obseg prozvodnje, ceno er dobček, če podjeje Sam.d.o.o srem k največjemu dobčku. MC = dtc / d = = 00 4 TR = = 00 4 MR = dtr / d = 00 8 -------------------------------------- MR = MC 00 8 = m = 0 m = 00 4 0 = 10 Πm = 10 0 (400 + 0 ) = 1600 b) Opmaln položaj monopolsa prkaž v usreznem grafu. 00 10 MR DWL MC 40 D 0 33.3333 50 c) Kolko znaša mrva zguba? Le o ud prkaž v grafu pod (b). DWL=(10-80)(33.333-0)/=533.333 d) Kolko pa b monopols prozvajal, če b sremel k največjemu celonemu dohodku? Kakšno ceno b posavl v em prmeru? Celon dohodek je maksmalen, ko je mejn dohodek enak nč MR=00-8=0 =5 =00-45=100

Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 3. NALOGA ( očk) V popolnokonkurenčn panog nasopa večje ševlo denčnh podjej. Enačba dolgoročne krvulje vsakega podjeja je podana z enačbo LTC 3 = + 43. Trenuno ržno povpraševanje je = 9600 100. a) Napš enačb krvulj dolgoročnh povprečnh n mejnh sroškov. LAC LMC = LTC / = 3 + 43 / = dltc / d = 6 b) V usrezn slk prkaž začeno dolgoročno ravnoežje, ako z vdka pčnega podjeja ko panoge. odjeje: anoga: LMC = A=D LAC A D SL =. A=začeno ravnoežje, D=končno ravnoežje 3

Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 c) Izračunaj začeno dolgoročno ravnoežje. OOMBA: Vsako dolgoročno ravnoežje je določeno s ceno (), kolčno, k jo prozvaja vsako podjeje (), kolčno, k jo prozvaja panoga () n ševlom podjej v panog (n). dolgoročno ravnoežje: =LACmn LAC mn LAC = LMC 3 n + 43 / = 31 + 43 /1 = 7 = 9600 100 7 = 400 = / = 6 = 400 /1 = 00 = 144 = 1 d) V naslednjem obdobju prde do spremembe povpraševanja n scer je novo ržno povpraševanje podano z enačbo = 970 50. Zarad spremembe povpraševanja se cene npuov, k jh uporabljajo podjeja v proučevan panog ne spremenjo. Izračunaj novo dolgoročno ravnoežje n ga v zgornjem grafkonu označ s očko D. Ker se zarad spremembe povpraševanja nso spremenle cene npuov, osanejo krvulje dolgoročnh sroškov pčnega podjeja nespremenjene. = = 1 n = = 7 = 970 50 7 = 610 = / = 610 /1 = 510 e) V slk pod (b) narš dolgoročno krvuljo ponudbe panoge. Označ jo s SL 4

Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 4. NALOGA (1 očka) Obkrož pravlno rdev! Funkcja povprečnh sroškov popolnokonkurenčnega podjeja Onesnaževalec je podana z enačbo AC = 5 + 0 /. Na rgu se je oblkovala cena v všn 50 denarnh eno. Ker podjeje Onesnaževalec preveč onesnažuje okolje, se je vlada odločla, da ga bo obdavčla v všn 10 denarnh eno na vsako prozvedeno enoo. Zarad davka se bo za Onesnaževalca, k maksmra dobček, dobček: a) povečal za 45 b) zmanjšal za 45 c) povečal za 60 d) zmanjšal za 60 e) zmanjšal za 105 ravln odgovor je b. pred davkom: TC = 5 + 0 MC = dtc / d = 10 max Π = MC 50 = 10 = 5 Π = 550 (55 po uvedb davka: TC = 5 + 0 + 10 MC = dtc / d = 10 + 10 maxπ = MC 50 = 10 + 10 = 4 Π = 450 (5 4 + 0) = 105 + 0 + 10 4) = 60 Π = 60 105 = 45 5

Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 5. NALOGA (1 očka) redposav, da sa na rgu dobrne X dva pa porošnkov (A n B), pr čemer vsak p vor 100 porošnkov. Vsak porošnk lahko kup kvečjemu eno enoo. orošnk pa A je prpravljen plača za dobrno največ 50 denarnh eno, porošnk pa B pa je prpravljen plača za dobrno največ 80 denarnh eno. Trg oskrbuje monopols, k ma konsanne mejne sroške v všn 30 denarnh eno. Fksnh sroškov prozvajalec nma. Monopols, k maksmra dobček, je do sedaj zaračunaval enako ceno obema poma porošnkov. o končanem predavanju z Temeljev ekonomje o cenovn dskrmnacj, se je monopols odločl, da bo prakcral cenovno dskrmnacjo reje vrse, kar pomen, da bo zaračunal razlčno ceno vsakemu pu porošnka. Kakšen bo učnek cenovne dskrmnacje na monopolsov dobček? Obkrož pravlno rdev! a) Monopolsov dobček se bo povečal za 000 denarnh eno. b) Monopolsov dobček se bo povečal za 3000 denarnh eno. c) Monopolsov dobček se bo povečal za 7000 denarnh eno. d) Monopolsov dobček se bo zmanjšal za 3000 denarnh eno. e) Monopolsov dobček se bo zmanjšal za 000 denarnh eno. ravlen odgovor je a. Monopols, k NE more cenovno dskrmnra se mora odloč, al bo prodajal obema poma porošnkov al pa porošnkom pa B. Izbral bo so možnos, k mu prnaša največj dobček. Možnos 1: prodaja obema poma: π=(-ac)=(50-30)00=4000 Možnos : prodaja le pu B π=(-ac)=(80-30)100=5000 Ker je dobček večj pr možnos, bo monopols, k ne more cenovno dskrmnra prodajal le pu B n mel dobček v všn 5000 denarnh eno. Monopols, k cenovno dskrmnra, bo vsakemu pu porošnkov prodajal po razlčn cen. πa=(a-ac)=(50-30)100=000 πa=(b-ac)=(80-30)100=5000 π=πa+πb=000+5000=7000 V prmeru cenovne dskrmnacje bo orej mel dobček v všn 7000 denarnh eno. π =7000-5000=000 6

Temelj ekonomje 1 kolokvj 3 6. NALOGA (1 očka) Določ pravlnos oz. napačnos naslednje rdve n podaj krako uemeljev za voj odgovor. Za monopolsa lahko zpeljemo ržno krvuljo ponudbe. Odgovor n kraka uemeljev: Odgovor n pravlen. Razlčne krvulje povpraševanja vodjo do enak ravnoežne kolčne monopolsa a razlčne cene. 7. NALOGA ( 1 očka) Določ pravlne rdve! a) V prmeru naravnega monopola, k je regulran na načn, da se cena zenač z mejnm srošk, je porebno za preprečev zgube uves subvencjo. b) Krakoročna panožna krvulja popolnokonkurenčne panoge je naraščajoča zarad naraščajočh donosov obsega. c) Z nakupom delnc posane nvesor solasnk sorazmernega deleža podjeja n ako odgovarja za dejanja podjeja z vsem svojm premoženjem. d) V japonskem podjeju je sopnja koordnacje, sodelovanja delavcev n zmenjava medsebojnh zkušenj zaposlenh znoraj skupn vsoka. e) Vrednos Lernerjevega ndeksa je za popolno konkurenco enaka nč. ravlne rdve so a, d n e. 7