LETNA PRIPRAVA. 8. razred devetletke. Ivan Narat, OŠ Tončke Čeč. Marjana Dornik, Tihana Smolej, Maja Turk, Majda Vehovec

Σχετικά έγγραφα
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

OSNOVNA ŠOLA ZBORA ODPOSLANCEV Trg zbora odposlancev 28, 1330 Kočevje Tel.: Fax:

MATEMATIKA KURIKUL ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Kotne in krožne funkcije

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

6. Kako razstavimo razliko kvadratov a2 - b2? Ali se vsota kvadratov a2 + b2 da razstaviti v množici realnih števil?

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA

MATEMATIKA. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo

Kotni funkciji sinus in kosinus

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

*N * MATEMATIKA. razred NAVODILA ZA VREDNOTENJE. Sreda, 4. maj Državni izpitni center. NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9.

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Tretja vaja iz matematike 1

1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

VPRAŠANJA ZA POKLICNO MATURO IZ MATEMATIKE

PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO MATEMATIKA

Matematika pri maturi iz fizike, taksonomija in banka nalog

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo

Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika

Igra števil in oblik 5. Priročnik za učitelje v 5. razredu osnovne šole

Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika

Matematika. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo Matematika

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

Matematika. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

PONOVITEV SNOVI ZA NPZ Matematika 6. razred

*P173C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ZIMSKI IZPITNI ROK. Ponedeljek, 5. februar Državni izpitni center POKLICNA MATURA

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

*P093C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Četrtek, 11. februar 2010 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut

= Števila 264, 252, 504 zapiši kot produkt praštevil in poišči njihov skupni največji delitelj in

Jože Berk, Jana Draksler in Marjana Robič. Skrivnosti števil in oblik. Priročnik v 6. razredu osnovne šole

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

*P103C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Četrtek, 10. februar 2011 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

*P172C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE JESENSKI IZPITNI ROK. Petek, 25. avgust Državni izpitni center POKLICNA MATURA

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji

PONOVITEV SNOVI ZA NPZ

*P101C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 5. junij 2010 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

Državni izpitni center. Osnovna raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 4. junij 2011 / 120 minut

Dr`avni izpitni center MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 2. junij 2007 / 120 minut brez odmora

Matematika. Funkcije in enačbe

MODERIRANA RAZLIČICA

PRIMER UPORABE FUNKCIJ 2. FUNKCIJE ENE SPREMENLJIVKE DEFINICIJA IN LASTNOSTI FUNKCIJE. Upogibni moment. M(X )=F A x qx2 2

VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva. Martin Raič

*P171C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Sobota, 3. junij Državni izpitni center POKLICNA MATURA

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.

KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Torek, 25. avgust 2009 / 90 minut

Sproščeno srečanje in izmenjava prvih vtisov. Režim v novem šolskem letu:

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

*P091C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 6. junij 2009 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

Matematika za 4. letnik srednjega strokovnega izobraževanja -interno gradivo-

1. UREJENE OBLIKE KVADRATNE FUNKCIJE

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.

Čas reševanja je 75 minut. 1. [15] Poišči vsa kompleksna števila z, za katera velja. z 2 +2 z +2 i 2 = Im. 1 2i

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Državni izpitni center MATEMATIKA PREIZKUS ZNANJA. Sreda, 4. maj 2016 / 60 minut

Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:

Državni izpitni center MATEMATIKA PREIZKUS ZNANJA. Ponedeljek, 8. maj 2017 / 60 minut

K U P M Metka Jemec. Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta

- Geodetske točke in geodetske mreže

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

*P113C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Torek, 7. februar 2012 / 120 minut ZIMSKI IZPITNI ROK

Funkcije več spremenljivk

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2010/2011

Cilji vaje. Osnovni pojmi. Načini grafičnega prikaza podatkov: Načini numeričnega prikaza podatkov: 2. vaja: OPISNA STATISTIKA OB UPORABI MS EXCEL

vezani ekstremi funkcij

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

Splošno o interpolaciji

Osnove matematične analize 2016/17

GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK

MODERIRANA RAZLIČICA

Deljivost naravnih števil

Transcript:

Šolsko leto 2012/2013 LETNA PRIPRAVA MATEMATIKA 8. razred devetletke Ivan Narat, OŠ Tončke Čeč Marjana Dornik, Tihana Smolej, Maja Turk, Majda Vehovec KOCKA 8, učbenik Marjana Dornik, Tihana Smolej, Maja Turk, Majda Vehovec KOCKA 8, delovni zvezek OŠ TONČKE ČEČ Keršičeva 50 1420 Trbovlje Tel.: 03/5625-120, fax: 03/5625-129 http://www.os-toncke-cec.si os-toncke-cec@guest.arnes.si

SKLOPI PO UČNEM NAČRTU TEMA Št. ur Geometrija in merjenje 35 Aritmetika in algebra 71 Druge vsebine 14 Skupaj 120 Nerazporejenih je 20 ur.

TEMA: GEOMETRIJA IN MERJENJE Učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju: utrjujejo pretvarjanje merskih enot in jih povežejo z reševanjem geometrijskih nalog; razvijajo geometrijske predstave v ravnini in prostoru; razvijajo uporabo geometrijskega orodja pri načrtovalnih geometrijskih nalogah; razvijajo strategije geometrijskih konstrukcij z uporabo geometrijskega orodja; opisujejo postopek geometrijske konstrukcije; razvijajo natančnost in spretnost pri računanju neznanih količin pri likih in telesih. SKLOP: GEOMETRIJSKI POJMI opišejo večkotnik in ga označijo (oglišča, stranice, kote, diagonale), poznajo vsoto notranjih in zunanjih kotov večkotnika, usvojijo pojem pravilni večkotnik, poznajo in uporabljajo strategije načrtovanja večkotnikov, uporabljajo strategije za računanje obsega in ploščine večkotnika (npr. uporaba obrazca, merjenje, preoblikovanje na znane like), razumejo pomen števila π, izračunajo obseg in ploščino kroga z uporabo obrazcev, izračunajo dolžino krožnega loka in ploščino krožnega izseka z uporabo obrazcev, razumejo in uporabljajo dolžino krožnega loka kot del dolžine krožnice ter ploščino krožnega izseka kot del ploščine kroga, rešijo besedilne naloge v povezavi s krogom (z računalom in brez njega), poznajo lastnosti pravokotnega trikotnika in imena stranic, poznajo Pitagorov izrek in ga uporabljajo pri računanju neznane dolžine stranice v pravokotnem trikotniku, rešijo besedilne naloge z uporabo Pitagorovega izreka v ravnini (z računalom in brez njega), poznajo osnovne pojme pri kocki in kvadru, izračunajo površino in prostornino kocke in kvadra (z računalom in brez njega), uporabljajo Pitagorov izrek pri reševanju nalog o kocki in kvadru, uporabljajo obrazec za površino in prostornino kocke in kvadra za izračun neznanih količin. Večkotnik Krog, krožnica Krožni izsek, krožni lok Kocka Kvader Pitagorov izrek SKLOP: TRANSFORMACIJE Transformacije v večkotnikih

Tema: ARITMETIKA IN ALGEBRA Učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju: usvojijo številske predstave in računske operacije v množici realnih števil, spoznajo odnose med številskimi množicami, usvojijo osnove linearne funkcije, formalno (z uporabo pravil) rešujejo linearne enačbe, uporabljajo odstotni (procentni) račun, premo in obratno sorazmerje v problemskih situacijah, usvojijo temeljno znanje o algebrskih izrazih. SKLOP: REALNA ŠTEVILA utemeljijo razloge za razširitev množice naravnih števil, celo (racionalno) število preberejo in upodobijo na številski premici (realni osi), racionalnemu številu poiščejo nasprotno vrednost, ugotovijo, kateri množici števil pripada dano število, racionalnemu številu določijo absolutno vrednost, poznajo in uporabljajo znak za absolutno vrednost, uredijo števila po velikosti, spoznajo iracionalna števila (le informativno), oblikujejo ali nadaljujejo dano zaporedje v množici celih števil, uporabljajo žepno računalo pri računanju z negativnimi števili, ločijo med množicami N, Z, Q, R in razumejo odnos med njimi ( ). Cela števila Absolutna vrednost Racionalna števila Iracionalna števila Realna števila Urejenost števil Zaporedja SKLOP: RAČUNSKE OPERACIJE IN NJIHOVE LASTNOSTI na številski osi ponazorijo vsoto celih oziroma racionalnih števil, seštevajo cela števila in poznajo vsoto nasprotnih števil, prevedejo odštevanje racionalnih števil v seštevanje in poenostavijo izraz z odpravljanjem oklepajev, izračunajo vrednost izraza s celimi števili (seštevanje in odštevanje), seštevajo in odštevajo racionalna števila, pomnožijo celo oziroma racionalno število z ( 1), pomnožijo celi oziroma racionalni števili, izračunajo zmnožek celih (racionalnih) števil, uporabljajo in razumejo dogovor o opuščanju znaka za množenje, poiščejo danemu celemu oziroma racionalnemu številu obratno vrednost, delijo celi oziroma racionalni števili, z žepnim računalom zanesljivo izvajajo računske operacije z racionalnimi števili.

Seštevanje in odštevanje celih in racionalnih števil Množenje in deljenje celih in racionalnih števil Računske operacije s celimi števili Računske operacije s celimi in z racionalnimi števili SKLOP: IZRAZI izračunajo vrednost številskih izrazov, razumejo pomen spremenljivk v izrazih, prepoznajo izraze s spremenljivkami, izračunajo vrednost izraza s spremenljivkami za izbrane vrednosti spremenljivk, v izrazu prepoznajo in razlikujejo člene in faktorje, računajo z algebrskimi izrazi: seštevajo, odštevajo, množijo enočlenik z veččlenikom, izpostavijo skupni faktor, opazujejo vzorce, ugotovijo pravilo in ga zapišejo z algebrskim izrazom. Številski izrazi Preprosti algebrski izrazi Vzorci SKLOP: ODSTOTNI (PROCENTNI) RAČUN TER PREMO IN OBRATNO SORAZMERJE prepoznajo in opredelijo premo in obratno sorazmerje, s sklepanjem rešijo besedilne naloge o premem in obratnem sorazmerju, narišejo graf premega in obratnega sorazmerja (tabela), poznajo povezavo med odstotnim (procentnim) računom in premim sorazmerjem ter rešijo naloge z odstotki (določanje celote, odstotka in deleža); opredelijo in zapišejo razmerje dveh količin, poenostavijo razmerje, Premo in obratno sorazmerje SKLOP: POTENCE razumejo zapise zelo velikih in zelo majhnih števil, uporabljajo računalo za računanje s števili, ki so zapisana kot potence, zapišejo zmnožek enakih faktorjev kot potenco in obratno, poznajo pojme: osnova, eksponent, potenca in vrednost potence, izračunajo vrednost potence (osnova je lahko celo število, ulomek, decimalno število ali kvadratni koren števila), razložijo razliko med zapisoma in,, kvadrirajo racionalno število, izračunajo kvadratni koren popolnih kvadratov manjših števil, rešijo enačbo oblike, izračunajo z računalom kvadratni koren pozitivnega racionalnega števila, utemeljijo rezultat korenjenja s kvadriranjem,

uporabljajo kvadriranje in korenjenje kot obratni računski operaciji, ocenijo korene nepopolnih kvadratov z različnimi strategijami, delno korenijo, racionalizirajo imenovalec ulomka, računajo kvadratni koren z žepnim računalom ter izračunajo vrednost izraza, kjer nastopajo kvadratni koreni, poznajo zapis,, množijo in delijo potence z enakimi osnovami, potencirajo zmnožek in ulomek, uporabljajo pravila za potenciranje v izrazih s potencami, izračunajo izraze s potencami (npr. ). Številski izrazi Preprosti algebrski izrazi Vzorci SKLOP: FUNKCIJA upodobijo točko z dano koordinato na realni osi, uporabljajo izraze: koordinatni sistem, koordinatni osi (abscisa, ordinata), upodobijo točko z danima koordinatama v ravnini, preberejo koordinati dane točke v koordinatnem sistemu in ju zapišejo kot urejen par števil, poznajo in uporabljajo pojma neodvisna in odvisna spremenljivka, berejo grafe, upodobijo množice točk, ki ustrezajo pogojem a x, x a, a x b na številski osi, k besedilu sestavijo algebrski izraz, ga tabelirajo in narišejo ustrezen graf. Koordinatni sistem v ravnini Medsebojna odvisnost količin Funkcije realne spremenljivke Graf funkcije SKLOP: ENAČBE IN NEENAČBE rešijo enačbe oblike: a x = b, x a = b, a x = b, x a = b, x a = b, a : x = b, (a 0, x 0, a, b Q) in naredijo preizkus, prepoznajo identično ter ekvivalentno enačbo, rešijo neenačbe: a x, x a, a x b v množici celih števil; Linearne enačbe in neenačbe

Tema: DRUGE VSEBINE Učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju: uporabljajo orodja za obdelavo podatkov in razvijajo kritičen odnos do njihove uporabe, uporabljajo merila za sredino in razpršenost, na primerih spoznajo statistično verjetnost, rešujejo kombinatorične probleme povezane z življenjskimi situacijami, razvijajo bralne sposobnosti: bralno razumevanje, odnos do branja, interes za branje, razvijajo bralne strategije: prelet, vprašanja, branje, ponovni pregled, poročanje, rešujejo odprte in zaprte probleme: berejo besedilo, oblikujejo vprašanja, analizirajo podatke, matematično zapišejo postopek reševanja, grafično predstavijo podatke, kritično vrednotijo rešitev, oblikujejo odgovor, modelirajo, preiskujejo vzorce in razvijajo matematično mišljenje: prostorsko predstavljivost in abstraktno mišljenje, razvijajo ustvarjalnost in samoiniciativnost, povezujejo znanje različnih predmetnih področij. Sklop: ZBIRANJE, UREJANJE IN PREDSTAVITEV PODATKOV razberejo podatke iz prikazov in jih interpretirajo, pri reševanju problemov izberejo in izdelajo primeren prikaz za predstavitev podatkov, uporabljajo primerne prikaze in tabele za prikaz življenjskih situacij (populacija, sprememba tečaja valute, bruto družbeni proizvod, rast prebivalstva itd.), izdelajo prikaz z računalniško preglednico, kritično razmišljajo o orodjih za prikazovanje podatkov, razvijajo kritični odnos do interpretacije rezultatov, izdelajo empirično preiskavo; Grafi Empirična preiskava Sklop: MERILA ZA SREDINO IN RAZPRŠENOST razumejo in uporabijo aritmetično sredino pri reševanju matematičnih problemov, razumejo in uporabijo aritmetično sredino v realističnih kontekstih, kritično ovrednotijo rešitev problema (pomen aritmetične sredine); Aritmetična sredina

Sklop: MATEMATIČNI PROBLEMI IN PROBLEMI Z ŽIVLJENJSKIMI SITUACIJAMI Pri reševanju besedilnih nalog (problemov) je poudarek na branju z razumevanjem. uporabljajo geometrijsko znanje za reševanje življenjskih problemov (konstrukcija strehe, površina zemljišča itd.), uporabljajo pretvarjanje merskih enot pri reševanju matematičnih problemov in problemov iz življenjskih situacij, uporabljajo pretvarjanje merskih enot pri reševanju geometrijskih problemov, rešijo indirektne besedilne naloge, modelirajo fizične objekte z geometrijskimi modeli (npr. fizični model strehe modeliramo z geometrijskim modelom piramide), samostojno oblikujejo vzorce, opazujejo in prepoznajo pravilo v vzorcu in vzorec nadaljujejo, prepoznajo pravilo v vzorcu, poiščejo posplošitev in zapišejo algebrski izraz. Matematični problemi in problemi z življenjskimi situacijami (odprti, zaprti) Geometrijski problemi z življenjskimi situacijami Modeliranje (geometrijski modeli) Vzorci

Minimalni standardi za 8. razred Učenec: 1. Uporablja cela in racionalna števila v življenjskih situacijah. 2. Poišče nasprotno in obratno vrednost števila. 3. Primerja in ureja cela števila. 4. Izračuna vrednost številskega izraza s celimi in racionalnimi števili (z največ tremi računskimi operacijami). 5. Upošteva prednost računskih operacij v izrazu. 6. Uporablja žepno računalo za izračun vrednosti številskega izraza. 7. Potencira cela in racionalna števila. 8. Pozna kvadratni koren popolnega kvadrata (do števila 20). 9. Sešteva, odšteva in množi enočlenike. 10. Izračuna vrednost izraza s spremenljivko, če je znana vrednost spremenljivke. 11. Množi enočlenik z dvočlenikom. 12. V koordinatni mreži upodobi točko, narisani točki odčita koordinati. 13. Prepozna odvisnost količin. 14. Pozna in uporablja lastnosti premega sorazmerja. 15. Bere podatke iz različnih prikazov in jih uredi v preglednici. 16. Pozna lastnosti večkotnika in ga opiše. 17. Izračuna obseg in ploščino kroga. 18. Uporablja Pitagorov izrek. 19. Izdela model kocke in kvadra. 20. Izračuna površino in prostornino kocke in kvadra. 21. Uporablja skico pri reševanju geometrijskih nalog. 22. Reši matematični problem in problem z življenjsko situacijo.