TPK kiralnih spojin in kolonska kromatografija

Σχετικά έγγραφα
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Tekočinska kromatografija

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

KROMATOGRAFIJA. Kromatografija. Kromatografija

KROMATOGRAFIJA. Kromatografija. Kromatografija

1. Trikotniki hitrosti

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA

3. vaja Razsoljevanje proteinov z gelsko izključitveno kromatografijo

Kotne in krožne funkcije

Seminar. Opis vzorca, pričakovani koncentracijski nivoji Argumentacija izbire analizne tehnike

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

8. Diskretni LTI sistemi

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

3. KROMATOGRAFIJA DALTON 3.1. UVOD

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Splošno o interpolaciji

PROCESIRANJE SIGNALOV

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Katedra za farmacevtsko kemijo. Pregled sinteznega postopka

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Osnovne stehiometrijske veličine

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Vaja 5: Spektrofotometrično določanje Cr (VI)

PLINSKA KROMATOGRAFIJA (GC)

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Kotni funkciji sinus in kosinus

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( )

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

Posnemanje fotorazgradnje sertralina v okolju. Tjaša Gornik, Mentor: doc. dr. Tina Kosjek Somentor: prof. dr.

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

II. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA. Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Fazni diagram binarne tekočine

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

Funkcije več spremenljivk

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

STANDARD1 EN EN EN

Osnove sklepne statistike

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu

Osnove elektrotehnike uvod

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji

Reševanje sistema linearnih

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah

Vaje: Električni tokovi

Matematika. Funkcije in enačbe

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s

Linearna algebra. Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko

VILJUŠKARI. 1. Viljuškar se koristi za utovar standardnih euro-pool paleta na drumsko vozilo u sistemu prikazanom na slici.

Transcript:

Katedra za farmacevtsko kemijo TPK kiralnih spojin in kolonska kromatografija Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Pregled predpisa 1; zmes, ki jo ločujemo Reakcija: tvorba amidne vezi preko aktivacije kisline v obliki azida Produkt in izhodni amin sta nitroksidna radikala (o tem kasneje - antralin); oba sta intenzivno obarvana 1. DPPA/Et 3 N 2. N H H N H 2 N N H H N N Vaje iz Farmacevtske kemije 3 2

Pregled predpisa 1 Ločevanje zmesi na stolpcu silikagela z izbrano optimalno mobilno fazo 1)Izbira optimalne mobilne faze s pomočjo TPK: -ločba v izbrani MF naj bo čim boljša -ustrezen Rf nato dosežemo s spremembo bolj lipofilne komponente MF. Npr., dobro ločbo dobimo v CH 2 Cl 2 /MeH=4/1, vendar sta Rf komponent zmesi previsoka; v CH 2 Cl 2 /MeH=15/1 dobimo ustrezna Rf (Rf najvišje lise naj bo ~ 0,3). -Zakaj Rf 0,3? Vaje iz Farmacevtske kemije 3 3

Pregled predpisa 1 Ločevanje zmesi na stolpcu silikagela z izbrano optimalno mobilno fazo 2) Kolono napolnimo najprej z MF (izženemo zrak). Napolnimo kolono z v izbrani MF omočeno SF. SF se med omočenjem segreje. Zakaj? 3) Nanesemo vzorec raztopljen v MF. Dopolnimo z MF. 4) Začnemo z elucijo. Zbiramo frakcije. Frakcije analiziramo s TPK. 5) Frakcijam uparimo topilo in analiziramo (NMR, IR, MS, elementna analiza, določanje tališča). Zbiranje frakcij Analiza frakcij Vaje iz Farmacevtske kemije 3 4

Kolonska kromatografija SF v stolpcu Sistem trdno-tekoče (poznamo tudi trdnoplinsko ali tekoče-plinsko) Adsorpcijska kromatografija (v našem primeru, glej sliko) Vaje iz Farmacevtske kemije 3 5

Princip kromatografske ločbe na koloni (stolpcu) Vaje iz Farmacevtske kemije 3 6

Procesi, ki potekajo med ločbo na koloni Elucija Retencija Separacija Disperzija Vaje iz Farmacevtske kemije 3 7

Elucija Izokratska vseskozi enaka sestava MF Frakcionalna ko eluiramo eno komponento, spremenimo MF Gradientna MF spreminjamo med eluiranjem Vaje iz Farmacevtske kemije 3 8

Retencija zadrževanje na koloni Merilo adsorpcije, opišemo z adsorpcijskim koeficientom Q (velja za dano spojino v danem kromatografskem sistemu): Q=C(adsorbent)/C(MF) Q~0; spojina se ne adsorbira, Q~ ;spojina ne potuje t r retencijski čas; lastnost spojine v danem kromatografskem sistemu, uporaben parameter za identifikacijo spojin Vaje iz Farmacevtske kemije 3 9

Separacija oz. ločitev Povečuje se z razliko med maksimumoma dveh sosednjih komponent: t r2 -t r1 (t m...ret. čas MF) t r2 -t r1 =1/u x (k 2 -k 1 ) x l (u...hitrost migracije mobilne faze, k x...kapacitivni faktor posamezne komponente, l...dolžina kolone) k x...vrednost od 0-, 0...komponenta se ne adsorbira,...komponenta ne potuje Iz zgornje enačbe: separacija narašča z dolžino poti (kolone) in razliko med kapacitivnima faktorjema spojin pri dani hitrosti elucije Vaje iz Farmacevtske kemije 3 10

Disperzija Antagonistični proces separaciji, gre za širjenje con med migracijo vzorca (topljenca) skozi kolono Posledica spojina se eluira v večjem volumnu in manjši koncentraciji, kot je bila vanjo nanešena Koncentracija vzorca v eluatu se porazdeljuje po Gaussovi krivulji; širina bazne linije te krivulje je merilo za disperzijo Merilo za disperzijo je širina bazne linije: W b =4σ (W b -širina vrha ali peaka, σ-stand. deviacija v enotah dolžine, volumna, časa) σ 2 l (σ 2 -varianca vrha, l-dolžina kolone) dvisna od dolžine kolone Vaje iz Farmacevtske kemije 3 11

Disperzija Efekt množice poti: pot skozi kolono ni ravna, čimmanjši delci, čimbolj enakomerne oblike in velikosti boljša enakomernost poti, manjša disperzija Naključna molekularna difuzija v aksialni smeri kolone efekt je pomemben pri počasnejših pretokih Upor proti difuziji molekul iz ene v drugo fazo za prehod je potrebna določena energija Vaje iz Farmacevtske kemije 3 12

Uporaba kolonske kromatografije Kvantitativna ločba (sparacija) zmesi na posamezne komponente TPK večinoma kvalitativna ločba: sledenje poteka reakcij, analiza heterogenosti oz. homogenosti vzorca HPLC, GC tudi kolonski kromatografiji, večinoma kvalitativna ločba. Boljša ločba zaradi visokega pritiska in manjših delcev SF Vaje iz Farmacevtske kemije 3 13

Pregled predpisa 2 Kromatografija enantiomerov s kiralno stacionarno fazo 1) Sušenje plošč CHIRALPLATE; 15 min. v sušilniku (zakaj?). Pošče so reverznofazne, s kiralnim selektorjem. 2) Nanos: L-Ala, D-Ala, zmes obeh 3) Nanos: γ-bn-l-glu, γ-bn-d-glu, zmes obeh 4) Razvijanje v nasičeni kadički z MF MeH/voda/acetonitril=1/1/5; kaj bi se zgodilo s povečanjem ali zmanjšanjem deleža acetonitrila? 5) Vizualizacija z oroševanjem. Ali bi videli katero od spojin? Ločitev na osnovi tvorbe diastereomernih kompleksov Bolj je kompleks stabilen, počasneje potuje spojina Vaje iz Farmacevtske kemije 3 14

Kiralnost Lastnost, da kiralna spojina ni enaka svoji zrcalni sliki Vzroki za kiralnost: 1.Stereogeni center*-najpogosteje C atom (redkeje Si, N, P, S prosti el. Par kot substituent!), s 4-imi različnimi substituenti. Spojina s stereogenim centrom ni nujno kiralna (npr. mezo spojine). 2.Stereogena os* omejena vrtljivost (npr. različni ο- substituirani difenili, kumuleni s sodim št. dvojnih vezi) 3.Stereogena ravnina* - nenasičene spojine *Primeri na tabli, v M.Tišler: rganska kemija Vaje iz Farmacevtske kemije 3 15

Kiralnost ENANTIMERA -molekuli sta si med seboj zrcalni sliki, vse razdalje med atomi so enake, ne razlikujejo se po fiz.-kem. lastnostih razen v smeri zasuka linearno polarizirane svetlobe -ni možna ločitev v nekiralnem okolju DIASTERE(IZ)MERI -več stereogenih centrov, razdalje med atomi so različne, zato razlike v fiz.-kem. lastnostih -možna ločba: razlika v topnosti (selektivna kristalizacija), razlike v interakcijah (kromatografija), razlike v vrelišču (destilacija) Vaje iz Farmacevtske kemije 3 16

Princip ločbe na kiralni SF Enantiomerov ne moremo ločiti v nekiralnem okolju; lahko pa tvorimo DIASTEREMERNE INTERAKCIJE spojine za hip postanejo diastereomeri možna ločba V našem primeru C-18 reverznofazni silikagel s kovalentno pripetim L-prolinom (kiralni selektor) + Cu 2+ ioni tvorijo se interakcije (kelati, kompleksi) med Cu 2+ ioni in nanešeno spojino. Ti kompleksi so DIASTEREMERNI (kompleks ima 2 stereogena centra). Ločitev temelji na različno stabilnih/močnih kompleksih. Bolj ko je kompleks stabilen, počasneje potuje spojina. Vaje iz Farmacevtske kemije 3 17

Pomen kiralnosti V naravi prevladujejo: L-aminokisline D-sladkorji Receptorji v našem telesu so 3D strukture sposobni so kiralne diskriminacije; različno močno vežejo enantiomere zdravilnih učinkovin EUTMER bolj učinkovit enantiomer DISTMER manj učinkovit enantiomer Eudizmično razmerje= aktivnost eutomera/aktivnost distomera Enantiomera imata lahko tudi popolnoma različne učinke, tudi visoko toksične (npr. talidomid, R- sedativ, S- teratogen) Vaje iz Farmacevtske kemije 3 18

Evolucija kromatografije TPK Vaje iz Farmacevtske kemije 3 19

Evolucija kromatografije Kolonska kromatografija Vaje iz Farmacevtske kemije 3 20

Evolucija kromatografije Kolonska kromatografija v industriji Vaje iz Farmacevtske kemije 3 21

Evolucija kromatografije Radialna kromatografija Vaje iz Farmacevtske kemije 3 22

Evolucija kromatografije HPLC, LC-MS Vaje iz Farmacevtske kemije 3 23

Naloga 1 S pomočjo TPK ločujemo naslednjo reakcijsko zmes, ki zaradi nepopolne pretvorbe vsebuje tako izhodni spojini kot produkt: H H N + N H 2 NaCNBH 3 /MeH H H CH 3 CH 3 1 2 3 Predlagajte, kako bi ločili vse tri spojine samo z uporabo orositvenih reagentov in brez standardov. Na TPK kromatogramu bi bilo zaporedje spojin (po naraščajočem Rf) 2, 3, 1. Kakšno bi bilo zaporedje na reverznofaznem TPK (C-18) in MF Acetonitril/voda/CF 3 CH=3/1/0,1? Vaje iz Farmacevtske kemije 3 24

Naloga 2 S pomočjo TPK ločujemo naslednjo reakcijsko zmes, ki zaradi nepopolne pretvorbe vsebuje tako izhodni spojini kot produkt: H H N H + N H 2 NaCNBH 3 /MeH H CH 3 CH 3 1 2 3 Predlagajte, kako bi ločili vse tri spojine brez standardov z uporabo naslednjih MF: CH 2 Cl 2 /MeH/Et 3 N=9/1/0,5 CH 2 Cl 2 /MeH/1% aq. NaH=3/1/1 CH 2 Cl 2 /MeH/CF 3 CH=9/1/0,1. Na TPK kromatogramu bi bilo zaporedje spojin (po naraščajočem Rf) 2, 3, 1. Kakšno bi bilo zaporedje na reverznofaznem TPK (C-18) in MF Acetonitril/voda/CF 3 CH=3/1/0,1? Vaje iz Farmacevtske kemije 3 25