8.0 PREČNI PREREZI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Σχετικά έγγραφα
Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom

Varnost v strojništvu

Tretji del. mag. Anton Pristavec - Kontrola nosilnosti žerjavne proge 3. sklop

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Optimiranje nosilnih konstrukcij

6.0 SPOJI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ PO EVROKOD STANDARDIH

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145. Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)

Tehniška mehanika 1 [N]

Zadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

ΜΕΤΑΛΛΙΚΕΣ ΚΑΤΑΣΚΕΥΕΣ ΣΥΝΟΠΤΙΚΟ ΤΕΥΧΟΣ ΕΛΕΓΧΟΥ ΙΑΤΟΜΗΣ - ΜΕΛΟΥΣ ΣΥΜΦΩΝΑ ΜΕ ΤΟΝ ΕΥΡΩΚΩ ΙΚΑ 3

Nosilne konstrukcije. Nosilni elementi, ki so obremenjeni izključno s tlačno obremenitvijo, imajo sledeče lastnosti:

ΔΙΑΣΤΑΣΙΟΛΟΓΗΣΗ ΧΑΛΥΒΔΙΝΟΥ ΥΠΟΣΤΥΛΩΜΑΤΟΣ (EN & EN1998-1)

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

r T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa

Aksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE

Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Geometrijske karakteristike poprenih presjeka nosaa. 9. dio

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 9. junij 2007 SPLOŠNA MATURA

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA

IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA

Σιδηρές Κατασκευές Ι Άσκηση 7 Δικτύωμα πεζογέφυρας (εφελκυσμός, κάμψη και διάτμηση κάτω πέλματος)

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Parts Manual. Trio Mobile Surgery Platform. Model 1033

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Σιδηρές Κατασκευές Ι Διάλεξη 8 Μέλη υπό σύνθετη εντατική κατάσταση. Σχολή Πολιτικών Μηχανικών Εργαστήριο Μεταλλικών Κατασκευών

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

HONDA. Έτος κατασκευής

Analyse af skrå bjælke som UPE200

PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 30. avgust 2010 SPLOŠNA MATURA

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2009/2010

OSNOVE STATIČNE VARNOSTI IN STABILNOSTI KONSTRUKCIJ

ARMIRANOBETONSKI NADVOZ PREKO TREH POLJ

Funkcije več spremenljivk

6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda

4. VAJA IZ TRDNOSTI (linearizirana elastičnost, plastično tečenje)

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

BETONSKE KONSTRUKCIJE I.

OSNOVE STROJNIŠTVA (OST)

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

TEMELJI Ali se posedajo vsi temelji enako če se ne, zakaj ne? (D2)

JEKLENE KONSTRUKCIJE I 10.0 NATEZNI ELEMENTI

Σιδηρές Κατασκευές Ι Άσκηση 8 Στύλος πινακίδας σήμανσης υπό στρέψη. Σχολή Πολιτικών Μηχανικών Εργαστήριο Μεταλλικών Κατασκευών

ITU-R P (2009/10)

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Σιδηρές Κατασκευές Ι Άσκηση 6 Διαστασιολόγηση τεγίδας στεγάστρου. Σχολή Πολιτικών Μηχανικών Εργαστήριο Μεταλλικών Κατασκευών

Za 20 kv stikališče določite ustrezno enopolno shemo z upoštevanjem naslednjih zahtev:

Glavni sistem:obremenjen s prvotno obtežbo: P. δ Pomik δ 10 :δ 10 = P (2L ) Reakciji pri levi in desni podpori: ΣV=0

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2014/2015

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vrijedi relacija: Suma kvadrata cosinusa priklonih kutova sile prema koordinatnim osima jednaka je jedinici.

Tretja vaja iz matematike 1

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

2η Εφαρμογή. 45kN / m και το κινητό της φορτίο είναι qk. 40kN / m.

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

ΔΙΑΣΤΑΣΙΟΛΟΓΗΣΗ ΣΥΜΜΙΚΤΟΥ ΥΠΟΣΤΥΛΩΜΑΤΟΣ ΔΙΑΤΟΜΗΣ ΚΥΚΛΙΚΗΣ ΚΟΙΛΟΔΟΚΟΥ ΓΕΜΙΣΜΕΝΗΣ ΜΕ ΣΚΥΡΟΔΕΜΑ

ΣΥΝΤΟΜΕΣ ΟΔΗΓΙΕΣ ΓΙΑ ΤΟΝ ΥΠΟΛΟΓΙΣΜΟ ΑΤΡΑΚΤΩΝ ΑΞΟΝΩΝ ΚΑΤΑ DIN 743 : V1.4

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. maj 2010 SPLOŠNA MATURA

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

ΔΙΑΣΤΑΣΙΟΛΟΓΗΣΗ ΣΥΜΜΙΚΤΟΥ ΥΠΟΣΤΥΛΩΜΑΤΟΣ ΔΙΑΤΟΜΗΣ ΔΙΠΛΟΥ ΤΑΥ ΕΓΚΙΒΩΤΙΣΜΕΝΗΣ ΣΕ ΣΚΥΡΟΔΕΜΑ

2. VAJA IZ TRDNOSTI. Napetostno stanje valja je določeno s tenzorjem napetosti, ki ga v kartezijskem koordinatnem. 3xy 5y 2

ΣΗΜΕΙΩΣΕΙΣ ΚΑΙ ΠΑΡΑΔΕΙΓΜΑΤΑ ΣΧΕΔΙΑΣΜΟΥ ΜΕΤΑΛΛΙΚΩΝ ΚΑΤΑΣΚΕΥΩΝ

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Kotne in krožne funkcije

ZBIRKA NALOG IZ STROJNIH ELEMENTOV I. del

Το άτομο του Υδρογόνου

5. PARCIJALNE DERIVACIJE

Splošno o interpolaciji

Appendix B Table of Radionuclides Γ Container 1 Posting Level cm per (mci) mci


Σιδηρές Κατασκευές Ι Διάλεξη 9 Στρέψη - Στρέβλωση. Σχολή Πολιτικών Μηχανικών Εργαστήριο Μεταλλικών Κατασκευών

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

ΥΠΟΛΟΓΙΣΜΟΣ ΣΥΜΜΙΚΤΗΣ ΑΜΦΙΕΡΕΙΣΤΗΣ ΔΟΚΟΥ (ΕΝ 1993 & ΕΝ 1994) Χάλυβας Ο/Σ ,15. Χ/Φ Συνδ. Διατμ ,25 HEM

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Transcript:

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 8.0 PREČNI PREREZI prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj

Razvrščanje prečnih prerezov v štiri razrede kompaktnosti Razred Upogibna nosilnost prereza Globalna analiza 1. razred plastična plastična. razred plastična elastična Rotacijska kapaciteta dovolj velika, da omogoči razvoj porušnega mehanizma omejena, razvoj plastičnega členka (običajno razvoj prvega plastičnega členka) 3. razred elastična elastična ne obstaja 4. razred elastična na sodelujočem prerezu elastična ne obstaja

Razvrščanje prečnih prerezov v štiri razrede kompaktnosti pl 1. razred pl,, pl el,. razred 4. razred 3. razred 1. razred θ

Razmejitev med vitkimi in semikompaktnimi prerezi p f y cr 0.673 ni nevarnosti lokalnega izbočenja Upogib in tlak p f y b / (8, 4 k ) 0.673 Ek t t 1(1 ) b 3,5 f y kn / cm + - t d 1 d / t 4 / (0.67 0.33 ) 1 d / t 6 (1 ) Čisti tlak - t d d / t 4 Čisti upogib - d / t 14 + Tlačeni previsni del c t - 14 c Pasnica (tlačena) c t 8 - c

1 c/t 7ε c/t 33ε c/t 83ε c/t 38ε 3 c/t 14ε c/t 4ε

1 c/t 9ε c/t 9ε/α c/t 10ε/(α ) c/t 10ε c/t 10ε/α c/t 10ε/(α ) 3 c/t 14ε c/t 1ε ), za k σ glej EN 1993-1-5

Vitki prerezi etoda sodelujoče širine (lokalno izbočenje) b eff = b = ()

Lokalno izbočenje vitkih prerezov Normalne napetosti u u 1,0 f y 1 p t wo (izbočenje) (linearna teorija izbočenja; idealno ravna, elastična pločevina) fy fy1(1 ) b b 1 p cr 8.4 3,5 f y kn / cm realno obnašanje pločevin - nelinearna teorija izbočenja - postkritična nosilnost E t K t K I II 1,0 III p f y cr I ni lokalnega izbočenja, polna nosilnost f y majhne vitkosti II zmanjšanje nosilnosti zaradi lokalnega izbočenja, vpliv zaostalih napetosti in wo srednje vitkosti III postkritična nosilnost velike vitkosti, nosilnost višja kot pri linearni teoriji izbočenja

Vpliv geometrijske nepopolnosti pri vitkih pločevinah crit Idealno ravna pločevina crit Idealno ravna pločevina 1, 0 1, 0 Nepopolna pločevina Nepopolna pločevina w 0 w 0 w Elastični odziv vitkih pločevin Elasto-plastični odziv pločevin

Vpliv nepopolnosti Geometrijska nepopolnost - nelinearna teorija izbočenja pločevin

Pojem sodelujoče širine max f y 1 b beff / beff / b eff b pri p pri p 0.673 0.673 1.0 1 0. 1 p p

Winterjeva sodelujoča širina Redukcija zaradi nepopolnosti 1 p (linearna teorija izbočenja) = 1 0. / p p (Winter) Postkritična nosilnost p

Račun sodelujočih širin Pločevine, prečno podprte ob obeh vzdolžnih robovih: 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 1 1 1 1 1 1 0 0 1 1 SIST EN 1993-1-5: 1, 0 pri 0,5 0, 085 0, 055 p p p 0,055 3 pri p 0,5 0,085 0,055 Pločevine z enim prostim vzdolžnim robom: 1 1 SIST EN 1993-1-5: 1, 0 pri 0, 748 p 0,188 p p pri 0,748 p

b eff Zveza med in vitkostjo pločevine b p b eff b 1 p 1, 0 1 0,/ p p Podprti vzdolžni rob, ψ = 1 Podprti vzdolžni rob, ψ = 0 Podprti vzdolžni rob, ψ = 1 Prosti vzdolžni rob 0,673 1, 0,0 p

Za razporeditve napetosti, ki niso konstantne b b eff (celotne širina je tlačena) - b eff b c (del širine je tlačen - bc) - b + p f ( b) bc

Sodelujoča širina pri pločevinah, podprtih ob obeh vzdolžnih robovih

Sodelujoča širina pri pločevinah z enim prostim vzdolžnim robom

Sodelujoča širina pri pločevinah z enim prostim vzdolžnim robom

Sodelujoča širina pri prečnih prerezih Pri vitkih prerezih obravnavamo vsako pločevino zase - sodelujočo širino določimo za vsako pločevino posebej. -- -- - - + + -+ -+

Sodelujoč (efektivni) prerez določen s sodelujočo širino Sodelujoč prerez čisti tlak Sodelujoč prerez čisti moment Račun geometrijskih karakteristik: Aeff, Weff, Jeff Rezultat je sodelujoč prerez, v katerem izbočenih delov pločevin ne upoštevamo. Obravnavamo ga enako kot prereze 3. razreda kompaktnosti.

Zaradi nesimetričnega razporeda sodelujočih širin se lahko sodelujočemu prerezu spremeni lega težišča glede na začetni prerez: osna sila e N (samo nesimetrični prerezi); moment e. Razvije se dodatni moment = N e N Račun geometrijskih karakteristik: A eff, W eff, J eff en

Nosilnost vitkih prerezov en N Ne f N A W eff eff 0 y 4. razred kompaktnosti

Strižna podajnost pasnic shear lag Pri širokih pasnicah se zaradi strižne podajnosti pojavi neenakomeren razpored napetosti (shear lag). Upoštevamo ga lahko z metodo sodelujoče širine v tlaku in nategu.

Strižna podajnost Strižno podajnost pri stavbah upoštevamo le izjemoma. Pri standardnih vroče valjanih in podobnih varjenih profilih ga zanemarimo, pri ostalih profilih pa, če je izpolnjen pogoj: Točnejši izračun glej SIST EN 1993-1-5

Elastična kontrola pri kombinaciji napetosti isesov pogoj tečenja začetek plastifikacije (v eni točki) x, Ed z, Ed x, Ed z, Ed Ed 3 1,0 f / f / f / f / f / y 0 y 0 y 0 y 0 y 0 x,ed = vzdolžna napetost v opazovani točki z,ed = prečna napetost v opazovani točki Ed = strižna napetost v opazovani točki Z X Ta pogoj je v primerjavi s kriterijem plastične nosilnosti prečnega prereza zelo konservativen (npr. interakcija -V).

Projektna nosilnost prečnih prerezov Prečni prerezi v nategu (vsi razredi kompaktnosti) Projektna nosilnost bruto prereza: N Af, 1.0 y pl, 0 0

Projektna nosilnost neto prereza: N 0.9A, 1.5 net u u, f Pogoj duktilne porušitve: A (bruto) N N pl, u, A net A f 0,9 y f u 0 jeklo 0 1.00 0 1.10 S35J0 0.907 0.84 S355J0 1.016 0.915 S460 1.183 1.076

Prečni prerezi v tlaku 1.,. in 3. razred kompaktnosti N pl, A f y 0 4. razred kompaktnosti N c, A eff 0 f y

Prečni prerezi v enoosnem upogibu 1. in. razred kompaktnosti Ed pl, W pl 0 f y 3. razred kompaktnosti 4. razred kompaktnosti Ed el, W el f 0 y Ed c, Weff 0 f y

Strižna nosilnost jeklenih prečnih prerezov Strige prevzemajo predvsem pločevine, vzporedne strižni sili. V Ed V Ed Ed S VEd V f Ed y t II A t d 3 v d t V f A f, ( ) 3 3 pl y v y o

Prečni prerezi v strigu a a d V=R V d t d k 4,0 5,34 pri 1, 0 R k 5,34 4,0 pri 1,0 Kompaktna stojina (SIST EN 1993-1-1) Vitka stojina (SIST EN 1993-1-5) d t ali 7, d 31 k, t dt fy Vpl, 3 0 a d d t ali 7 d 31 a k, t d dt f V, f( ) w y bw, w w 3 1 Za jekla S35 do S460 = 1., za jekla višje trdnosti = 1.0

1... toga robna podpora... podajna robna podpora Toga robna podpora Podajna robna podpora w 0,83/ 0,83/ w 1,08 0,83/ w 0,83/ w 1, 37 / w 0, 7 1, 08 3... 1.0 1. w 0,83/ w w

Določanje uklonske nosilnosti prečnih ojačitev prečna ojačitev pre~na oja~itev N S 1 1 t W stojina b 15 t W 15 t W l u =0.75*b e 1 1 T t W uklonska krivulja c, uklon okoli osi 1-1

Površina strižnega prereza Av

Površina strižnega prereza Av

Torzijsko obremenjeni prečni prerezi Ovirana torzija Neovirana torzija T T Ed 1,0 T Ed = T t,ed + T w,ed T t,ed T w, Ed prispevek enakomerne (St. Venantove torzije) prispevek ovirane torzije.

Enakomerna torzija - cevi T r t ted, ted, 3 It r t t r ( 1)

Enakomerna torzija škatlasti prerezi I t ( h t ) ( bt ) hw tf b tw t t w f w w f ted, ted,, f ( hw tf)( b tw) tf T ted, tedw,, ( hw tf )( b tw) tw T

Torzija pri odprtih prerezih 1 ( 3 3 t w w f ) I h t b t 3 ted,, f T ted, I t t T, Ed, Ed 1, 5 h bt f f f b t h I 4 tedw,, 3 f f T, Ed ted, f I t t BEd b t h f w /6

Torzijsko obremenjeni prečni prerezi V I in H profili V Ed V pl, T, 1 V 1, 5 f /( 3 ) ted, pl, T, pl, y 0 ted, wed, strižna napetost pri enakomerni torziji strižna napetost pri ovirani torziji U profili V 1 V 1, 5 fy /( 3 0 ) fy /( 3 0 ) ted, wed, pl, T, pl,

Nosilnost kompaktnih prerezov ( + N) 1. in. razred kompaktnosti (enoosni upogib) n N / N Ed pl, HEB 800 (šibka os) HEB 00 (šibka os) N, pl, 1 N N Ed pl, HEB 800 (močna os) HEB 00 (močna os) točna zveza / N, pl,

Plastična nosilnost za enoosni upogib z osno silo Prerez b y z z h y z b n = N Ed / N pl. y tf z t y n Nivo osne sile 0.5a 0.5 n0.5 ali n0.5a n n a 0.5 a ali n a = (A-bt f )/A ; a 0.5 (I, H profili) a w = (A - bt)/a ; a w 0.5 (HOP) a w = (A-bt f )/A ; a w 0.5 (varjeni) n 0.5a w 0.5 0.5 n0.5 ali n0.5a w 1 n (1 0.5 a) N, y, pl, y, pl, y, N, N, y, pl, y, N, z, pl, z, N, z, pl, z, 1 N, y, pl, y, n a 1 a 1 n N, y, pl, y, pl, y, (1 0.5 aw)

Plastična nosilnost za enoosni upogib z osno silo h Prerez z y b tf tw y Nivo osne sile n 0.5a f 0.5 n0.5 ali n0.5a f N, Nz,, plz,, 1 n Nz,, plz,, plz,, (1 0.5 a f ) n 0.15 N, pl, n 0.15 n 1,7 N, pl, 1, 04(1 ) za vse vrednosti n n N, pl, (1 ) n = N Ed / N pl. a f = (A - ht)/a ; a 0.5 (HOP) a f = (A-ht w )/A ; a 0.5 (varjeni)

Plastična nosilnost za dvoosni upogib z osno silo

Interakcijski diagram za dvoosni upogib z osno silo zed, Nz, I in H profili zed, Nz, Pravokotni votli profili yed, Ny, yed, Ny, kjer je n = N Ed / N pl,

Račun geometrijskih karakteristik značilnih prerezov

W el, norm W W el, i el,max W pl, norm W W pl, i pl,max

3. razred kompaktnosti ali N N Ed Ed yed, zed, el, y el, z 0 A W yed, zed, N pl, y, el, z, el, f y 1, 0 4. razred kompaktnosti ali N N e N e f Ed A W W yed, Ed Ny zed, Ed Nz y eff eff, y,min eff, z,min 0 N N e N e Ed A f / W f / W f / yed, Ed Ny zed, Ed Nz eff y 0 eff, y,min y 0 eff, z,min y 0 1.0

Interakcija strig, upogib in osna sila f f r r f f 3 y V 3( ) y ht w a) b)

Interakcija strig + upogib a) b) SIST EN1993-1-1 Plastična nosilnost a) b) SIST EN1993-1-1

Interakcija striga in upogiba (vsi razredi kompaktnosti) A f f y Vpliv interakcije pri V Ed 0,5V pl, V Ed 1 V pl, h t hw Aw hw (1-)f y Zaradi striga reducirana upogibna nosilnost: W A pl, y y 4tw yv,, yc,, 0 ali w f V V Ed pl, 1.0 0.5 ( ) f y. c. pl. ( ) ( V ) ( ) ( )(1 ) yv,, f pl, f yc,, Ah f f t f, 1.0 Ed pl,

Projektna nosilnost prečnih prerezov, N, V 1.,. RAZRED KOPAKTNOSTI y x h w t w x N f y 0 Ed (1 ) pl, w, R e d, 1 y t f x y w Ed pl, N, f, pl, w, Re d, 0 y V 1 Ed Vpl, V pl, A f v y 0 / 3

3. RAZRED KOPAKTNOSTI N Ed 1, 0 N N N Ed yed, pl, el, y, yed, w, pl, el, y, pl, ali poenostavljeno 1, 0 V 1 Ed Vpl, V pl, A f v y 0 / 3 4. RAZRED KOPAKTNOSTI N N e Ed A f / W f / yed, Ed Ny 1, 0 eff y 0 eff y 0 V 1 Ed Vb, V V V b, bw, bf,

Projektna nosilnost prečnih prerezov 3. razreda kompaktnosti y, Ed el, y, 1 0.9 0.8 0.7 0.6 0.5 0.4 Poenostavljena in natančna enačba, ρ = 0 Poenostavljena enačba, ρ = 0. Poenostavljena enačba, ρ = 0.4 Poenostavljena enačba, ρ = 0.6 Natančnejša enačba, ρ = 0., HEB 00 Natančnejša enačba, ρ = 0.4, HEB 00 Natančnejša enačba, ρ = 0.6, HEB 00 Natančnejša enačba, ρ = 0., HEB 800 Natančnejša enačba, ρ = 0.4, HEB 800 Natančnejša enačba, ρ = 0.6, HEB 800 0.3 0. 0.1 0 0 0. 0.4 0.6 0.8 1 N N Ed pl,