PODATKOVNI MODEL ENTITETA-RAZMERJE
|
|
|
- Θήρα Βλαστός
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 PODATKOVNI MODEL ENTITETA-RAZMERJE Iztok Savnik 1
2 Osnovni elementi ER Entiteta Razmerje Atributi Odvisne entitete Identifikator Specializacija/generalizacija Agregacija/dekompozicija Vir: Ragu Ramakrishnan, DBMS 2
3 Entitete zid ime delez Zaposleni Entiteta: Objekt iz realnega sveta, ki ga lahko ločimo od ostalih objektov. Entiteta je podatkovni bazi predstavljena z množico atributov (lastnosti).
4 Entitete - formalno Entitetne množice : E, E1, E2 Π[E]={e 1, e 2,..., e n }; e 1, e 2,..., e n so entitete Vsaka entiteta ima identifikator s katerim jo lahko enolično identificiramo. Identifikator entitete tvori en ali več atributov katerih vredost je unikatna znotraj entitetne množice te entitete. Kandidatni ključi, ki enolično določa n-terice v neki relaciji. Več identifikatorjev entitet neke entitetne množice. Primarni identifikator je odločitev načrtovalca. Preostale atribute entitete, ki niso del primarnega identifikatorja imenujemo opisni atributi.
5 Atributi Lastnosti entitet predstavimo z atributi. Atribut je podatkovni element s katerim opišemo eno lastnost entitete. Vsak atribut ima zalogo vrednosti: Določa dovoljene vrednosti posameznega atributa. Enostavni atributi: enostavne vrednosti kot so na primer cela števila in nizi, Sestavljeni atributi: vrednosti sestavljene iz več enostavnih vrednosti, ki so lahko različnega tipa te imenujemo sestavljene vrednosti, ali Večvrednostni atributi: množice vrednosti, ki so vse istega tipa. Naslov Mesto Ulica Posta G-Objekt Točka Črta
6 Atributi Sestavljeni in večvrednostni atributi omogočajo bolj abstraktno predstavitev neke lastnosti entitete Lastnost, ki bi jo sicer morali predstaviti z več enostavnimi atributi ali celo z razmerjem, predstavimo z enim samim konceptom Samo nekateri praktični modeli uporabljajo sestavljene in večvrednostne atribute Extended Entity-Relationship Model Večina sistemov nima teh atributov Praktična osnova v SQL3!
7 ime Primer ER shem zid delez Zaposleni podrejen nadrejen Poroča ime od oime zid delez oid sredstva Zaposleni Dela_V Oddelki
8 Razmerje definira povezavo med dvemi ali več entitetami, ki lahko pripadajo različnim entitetnim množicam. Na primer, razmerje Lastnik definira povezave med entitetami iz entitetnih množic Stranke ter Račun. Konkretno razmerje lahko opišemo kot par entitet na primer (s, r), kjer je s član entitetne množice Stranka, r pa član entitetne množice Racun. Razmerje je n-terica (e 1,e 2,...,e n ), kjer predstavljajo oznake e i entitete. Razmerja E 1 R E 2
9 Interpretacija E 1 R E 2 Množica razmerja: Razmerja pogosto klasificiramo v množice, ki vsebujejo podobna razmerja. Π[R]={(e 1,...,e n ) e 1 E 1,..., e n E n }, kjer so E i entitetne množice. R E 1 E n Število entitet v razmeju n imenujemo tudi stopnja razmerja. Razmerje med dvema entitetama imenujemo binarno razmerje.
10 Razmerja E 1 R E 2 Množico razmerja predstavimo z grafičnim simbolom diamant, ki je povezan z Entitetnimi množicami s črtami. Črto, ki povezuje entiteto in razmerje lahko tudi poimenujemo. Ime predstavlja vloga entitete v razmerju. Povezavo med entitetno množico in množico razmerja imenujemo tudi vloga saj opisuje vlogo, ki jo imajo entitete v razmerju. Binarno razmerje, ki povezuje dve entiteti iz iste entitetne množice imenujemo tudi rekurzivno Rekurzivno razmerje - želimo eksplicitno ločiti med različimi vlogami, ki jih imajo entitete v razmerju. Naslednji zgled predstavlja primer rekurzivnega razmerja iz konceptualne sheme banˇcnega okolja.
11 Primer ime zid delez Zaposleni od ime oime podrejen zid delez oid sredstva Poroča (0,n) nadrejen (0,n) Zaposleni (1,n) (1,n) Dela_V Oddelki Vloga razmerja Domena je lahko ista entiteta
12 Števnost razmerja Razmerje lahko bolj natančno opišemo s števnostjo razmerja, Razmerje samo ne govori o tipu preslikave E 1 (m 1,M 1 ) Števnost preslikave med entitetnimi množicami razmerja. R (m 2,M 2 ) E 2 Dane imamo entitetne množice E 1,E 2,...,E n, ki so povezane z razmerjem R. Števnost definiramo za vsako posamezno entitetno množico, ki sodeluje v razmerju R. S števnostjo entitetne množice E i v razmerju R povemo v kolikih različnih razmerjih lahko sodeluje entiteta iz entitetne množice E i.
13 Števnost razmerja E 2 (m 2,M 2 ) Števnost entitetne množice E i v razmerju R zapišemo kot funkcijo: card(e i,r) = (min, max) E 1 (m 1,M 1 ) min predstavlja minimalno števnost entitetne množice E i v razmerju R, max pa predstavlja maksimalno števnost E i v razmerju R. Vrednost minimalne i maksimalne števnosti: 0 (nič), 1 (ena) N ( N beremo mnogo ali več, kar v splošnem pomeni več kot ena). min-card(e,r) in max-card(e,r) R
14 Vrste razmerja glede na števnost Vrste razmerij, ki so določena glede na števnost entitet v razmerju. Vloge entitetne množice E v razmerju R: max-card(e,r) = 1 - E ima eno-vrednostno vlogo v razmerju R. max-card(e,r) = N - entiteta E ima v razmerju R večvrednostno vlogo. Binarno razmerje R med entitetnima množicama E in F označimo: N-N -- mnogo-proti-mnogo -- če sta obe E in F večvrednostni v razmerju R ena-proti-ena -- če sta obe E in F v razmerju R enovrednostni 1-N (N-1) ena-proti-mnogo -- če ima ena izmed entitetnih množic enovrednostno vlogo in druga večvrednostno vlogo v razmerju R Pri klasifikaciji razmerij v tipe 1-1, 1-N in N-N smo uporabljali izključno samo funkcijo max-card!
15 Vrste binarnih razmerij N N--1 N--N
16 Vrste razmerja glede na števnost Minimalna števnost nam lahko služi za drugo vrsto klasifikacije razmerij: obveznost min-card(e,r) = 1 Za vsako entiteto iz množice E mora obstajati vsaj eno razmerje iz množice razmerja R, ki vsebuje to entiteto. Entitete iz entitetne množice E v razmerju R so obvezne. min-card(e,r) = 0 Ni nujno, da vsaki entiteti iz množice E pripada eno razmerje iz množice razmerja R. V tem primeru so entitete iz entitetne množice E v razmerju R opcijske.
17 Šibke entitete Naj bosta E in F entitetni množici, ter R razmerje, ki povezuje entitete iz množic E in F. F R E Entitetna množica E je šibka, če je obstoj entitet iz entitetne množice E pogojen z obstojem entitet iz entitetne množice F. Z drugimi besedami, entiteta iz množice E lahko obstaja samo, če obstaja pripadajoča entiteta iz množice F. Identifikator entitetne množice E je tako relevanten samo v okviru povezave z F. Entitetno množico F v tej vlogi imenujemo močna entitetna množica.
18 Šibka entiteta Šibko entiteto lahko identificiramo samo s pomočjo primarnega ključa neke druge (lastnik) entitete. Entitetna množica lastnika in šibka entiteta morajo biti povezani v razmerju tipa ena več (en lastnik, več šibkih entitet). Šibka entiteta mora imeti obvezno članstvo, lastnik je del ključa šibke entitete. zid ime delez cena zime starost Zaposleni (0,N) (1,1) Polica Zavarovanci
19 Primer zid ime delez od oid dime sredstva Zaposleni (0,N) Vodi (1,1) Oddelki (1,N) Dela_V (1,N) od (1,1)
20 ISA (`is a ) Hierarhija zid ime delez Zaposleni Kot v C++, ali ostalih PL; placilo_na_uro atributi se dedujejo. Če deklariramo, da A ISA B, potem je st_ur_dela ISA idpogodbe vsaka A entiteta tudi B entiteta. Placani_na_uro Pogodbeni Prekrivanje pod-entitetnih množic: Je lahko Tone v množici Placan_na_uro kot tudi v množici Pogodbeni? (Da/ne) Pokrivanje nad-entitetne množice: Mora vsak zaposleni nujno biti član tudi ene izmed podrejenih entitet? (Da/ne) Razlogi za uporabo ISA: Dodajanje opisnih atributov direktno k določenem podrazredu. Identificiranje entitet, ki sodelujejo v razmerju.
21 Agregacija zid ime delez Zaposleni Uporablja se ko moramo modelirati razmerje, ki povezuje množice razmerij. Agregacija nam omogoča, da obravnavamo množice razmerij kot entitetne množice, ki lahko sodelujejo v drugih razmerjih. pid zacetek Projekti sredstva (0,N) (0,N) Nadzoruje (1,1) oid Sponzorira (1,N) oime sredstva Agregacija vs. razmerje: Nadzoruje je razmerje, ki ima opisni atribut. Lahko tudi rečemo, da je vsako sponzorstvo nadzorovano z največ enim zaposlenim. od do Oddelki
22 Druge notacije ER Chenova notacija Vranja notacija Generalizacija/specializacija Agregacija/dekompozicija Omejitve Vir Toby Teory: Database design 22
23 Entiteta Razred objektov iz realnega sveta, ki imajo skupne značilnosti in lastnosti o katerih želimo shranjevati informacije. 23
24 Razmerje Asociacija med dvemi ali večimi entitetami. 24
25 Razmerje primerek instanca razmerja je kolektivna instanca vseh povezanih entitet stopnja število entitet povezanih v razmerje (binarno, ternarno, n-arno) števnost ena-ena, ena-več, več-več obstoj razmerja (omejitev) opcijska / obvezna 25
26 Atribut Značilnost entitete ali razmerja 26
27 Atribut identifikator enolično določa instanco entitete odvisnost identitete del identifikatorja je prevzet od druge entitete več-vrednosten isti atribut, ki ima več vrednosti za eno entiteto nadomestni identifikator sistemsko kreiran in kontroliran unikaten ključ (npr. create sequence v Oracle) 27
28 Notacija zaposlen entiteta vodi razmerje zaposleniposelzgodovina zap-id zap-ime šibka entiteta identifikator opisni atribut zap-ime naslov več-vrednostni atribut kompleksni atribut ulica mesto država država 28
29 Stopnja razmerja zaposlen N 1 vodi Rekurzivno binarno razmerje oddelek N 1 je-podenota obrata Binarno razmerje 29
30 Stopnja razmerja zaposlen N uporablja N projekt Ternarno razmerje N zmožnost 30
31 Števnost razmerja oddelek 1 1 vodi zaposleni ena-ena oddelek 1 N ima zaposleni ena-mnogo zaposleni N dela na N projekt mnogo-mnogo 31
32 Obstoj razmerja oddelek 1 1 vodi zaposleni opcijsko pisarna 1 N dela zaposleni obvezno 32
33 Chenova ER notacija oddelek 1 1 vodi zaposleni zaposleniposelzgodovina obrat 1 N ima oddelek 1 zaposlen N pisarna 1 N dela zaposleni zaposleni N dela_na N projekt vodi 33
34 Vranja ER notacija oddelek zaposleni zaposleniposelzgodovina obrat oddelek zaposlen pisarna zaposleni zaposleni projekt vodi 34
35 Generalizacija/specializacija Podobnosti so posplošene na nivo entitete super-razreda. Razlike so specializirane na entitete podrazredov. Relacijo med entitetama pod in nad razredov imenujemo ISA relacija. 35
36 Generalizacija/speciaizacija omejitev prekrivanja ni prekrivanja med pod-razredi omejitev kompletnosti omeji pod-razrede na kompletno pokrivanje nad-razreda ali ne totalno ali delno pokrivanje nad-razredov 36
37 Generalizacija/speciaizacija relacija ISA: hirarhična po naravi relacija ISA: dedovanje podrazred podeduje primarni ključ nadrazreda skupni opisni atributi se dedujejo vsak podrazred ima svoje opisne atribute 37
38 Agregacija relacija kompozicija / dekompozicija relacija entitet do nadrejenih agregacijskih entitet razmerje imenujemo vsebuje atributi, ki sestavljajo agregacijsko entiteto: npr. mesec-dan-leto agregacija entitet: članstvo ali relacija je-član 38
39 Generalizacija z neprekrivajočimi pod-razredi zaposleni nadrazred d podrazredi vodja inženir tehnik tajnica 39
40 Generalizacija s prekrivajočimi pod-razredi in kompletnim pokrivanjem oseba o zaposleni stranka 40
41 Omejitve pri ER načrtovanju omejitev pokrivanja omeji razmerje entitete do določenih pod-razredov entitete v danem trenutku: obvezno / opcijsko določi spodnjo mejo povezanosti instanc entitet sodelovanje v razmerju s števnostjo 1 ali 0 omejitev unikatnosti ena-ena funkcijska odvisnost med atributi ključev v razmerju: binarnem, ternarnem in višjih. 41
42 Primer: ena-ena-ena Tehnik uporablja natančno en notebook za en projekt. Vsak notebook pripada enemu tehniku za en projekt. Tehnik lahko dela na večih projektih in uporablja različne notebooke za različne projekte. zaposleni-id, projekt-ime --> notebook-id zaposleni-id, notebook-id --> projekt-ime projekt-ime, notebook-id --> zaposleni-id tehnik 1 1 uporablja projekt 1 notebook 42
43 Primer: ena-ena-več Vsak zaposleni, ki je dodeljen na projekt dela na eni sami lokaciji. Zaposleni so lahko na različnih lokacijah za različne projekte. Na dani lokaciji dela en zaposleni na enem projektu. Na dani lokaciji je lahko več zaposlenih na danem projektu. zaposleni-id, projekt-ime --> lokacija-id zaposleni-id, lokacija-id --> projket-ime projekt 1 N dodeli zaposleni 1 lokacija 43
44 Primer: ena-več-več Vsak inženir, ki dela na določenem projektu ima natančno enega vodjo. Vsak vodja projekta lahko vodi več inženirjev. Vsak vodja inženirja je lahko vodja istega inženirja na večih projektih. projekt-ime, zaposleni-id --> vodja-id vodja 1 N vodi inženir P projekt 44
Podatkovni model Entiteta- Razmerje
Podatkovni model Entiteta- Razmerje Iztok Savnik, FAMNIT 2017/18 Pregled: Načrtovanje podatkovnih baz Konceptualno načtrovanje: (ER Model) Kaj so entite in razmerja v aplikacijskem okolju? Katere podatke
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Normalizacija. Iztok Savnik, FAMNIT. npb7, normalizacija
Normalizacija Iztok Savnik, FAMNIT Problem redundance Redundantnost je vzrok za vrsto problemov relacijskih podatkovnih baz: redundantni podatki, anomalije pri insert/delete/update. Integritetne omejitve
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Osnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ
II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ. Preslikave med množicami Funkcija ali preslikava med dvema množicama A in B je predpis f, ki vsakemu elementu x množice A priredi natanko določen element y množice B. Važno
Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
1 Fibonaccijeva stevila
1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih
Algebraične strukture
Poglavje V Algebraične strukture V tem poglavju bomo spoznali osnovne algebraične strukture na dani množici. Te so podane z eno ali dvema binarnima operacijama. Binarna operacija paru elementov iz množice
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Pravilo 1. Svaki tip entiteta ER modela postaje relaciona šema sa istim imenom.
1 Pravilo 1. Svaki tip entiteta ER modela postaje relaciona šema sa istim imenom. Pravilo 2. Svaki atribut entiteta postaje atribut relacione šeme pod istim imenom. Pravilo 3. Primarni ključ entiteta postaje
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009
Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009 Pri linearnem programiranju imamo opravka s končnim sistemom neenakosti in končno spremenljivkami, torej je množica dopustnih rešitev presek končno mnogo polprostorov.
Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2010/2011
Matematika BF Lesarstvo Matjaž Željko Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 00/0 Izpis: 9 avgust 0 Kazalo Števila 5 Naravna števila 5 Cela števila 6 3 Racionalna števila 6 4 Realna števila 7 5 Urejenost
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.
1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.
ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Spoznajmo sedaj definicijo in nekaj osnovnih primerov zaporedij števil.
Zaporedja števil V matematiki in fiziki pogosto operiramo s približnimi vrednostmi neke količine. Pri numeričnemu računanju lahko npr. število π aproksimiramo s števili, ki imajo samo končno mnogo neničelnih
Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega
Izeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega 1. Najosnovnejše o konveksnih funkcijah Definicija. Naj bo X vektorski rostor in D X konveksna množica. Funkcija ϕ: D R je konveksna,
PROGRAMIRANJE 2 TOMAŽ DOBRAVEC
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za računalništvo in informatiko PROGRAMIRANJE 2 TOMAŽ DOBRAVEC Objektno programiranje O OBJEKTNEM PROGRAMIRANJU l Osnova objektnega programiranja so OBJEKTI: program sestavlja
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
![matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):](/thumbs/87/96579490.jpg "matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):")
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti
Poglavje VII Linearne preslikave V tem poglavju bomo vektorske prostore označevali z U,V,W,... Vsi vektorski prostori bodo končnorazsežni. Zaradi enostavnosti bomo privzeli, da je pripadajoči obseg realnih
Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2009/2010
Matematika BF Lesarstvo Matjaž Željko Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 009/00 Izpis: 9 januar 00 KAZALO Kazalo Števila 5 Naravna števila 5 Cela števila 6 3 Racionalna števila 6 4 Realna števila 7
Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA
Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa
Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti
Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne
1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006
1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006 1. Dana je množica predpostavk p q r s, r t, s q, s p r, s t in zaključek t r. Odloči, ali je sklep pravilen ali napačen. pravilen, zapiši
Analiza I. (študijsko gradivo) Matija Cencelj
Analiza I (študijsko gradivo) Matija Cencelj 2. maj 2007 2 Kazalo 1 Uvod 5 1.1 Izjave............................... 5 1.2 Množice.............................. 7 1.3 Relacije..............................
Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta
Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,
V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.
Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA Polona Oblak Ljubljana, 04 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.8)(0.034.) OBLAK,
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Matematika. Funkcije in enačbe
Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana
1. Optimizacijske naloge
Optimizacijske metode 1. Optimizacijske naloge Vladimir Batagelj FMF, matematika na vrhu različica: 25. februar 2014 / 03 : 20 V. Batagelj: Optimizacijske metode / 1. Optimizacijske naloge 1 Kazalo 1 Optimizacijske
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović Novi Sad April 17, 2018 1 / 22 Teorija grafova April 17, 2018 2 / 22 Definicija Graf je ure dena trojka G = (V, G, ψ), gde je (i) V konačan skup čvorova,
Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva
Sklepanje je torej tudi interpretacija stavka predstavljena kot sekvenca instanc pravil.
Poglavje 2 SKLEPANJE Teorija je definirana z množico pravil. Pravila lahko definirajo preverjanje tipov stavka danega jezika, definirajo interpretacijo jezika,... Sklepanje predstavimo s sekvenco aplikacij
1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Funkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012
Iskazna logika 3 Matematička logika u računarstvu Department of Mathematics and Informatics, Faculty of Science,, Serbia novembar 2012 Deduktivni sistemi 1 Definicija Deduktivni sistem (ili formalna teorija)
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3
MATEMATIKA ZA BIOLOGE
MATEMATIKA ZA BIOLOGE Zapiski predavanj Milan Hladnik Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana 2006 KAZALO I. DISKRETNA MATEMATIKA 3 1. Množice, relacije, funkcije 3 2. Kombinatorika in verjetnost 9
Lastne vrednosti in lastni vektorji
Poglavje VIII Lastne vrednosti in lastni vektorji V tem poglavju bomo privzeli, da so skalarji v vektorskih prostorih, koeficienti v matrikah itd., kompleksna števila. Algebraične operacije seštevanja,
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Povezanost. Izbrana poglavja iz diskretne matematike. 17. maj Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Finančna matematika
Povezanost Izbrana poglavja iz diskretne matematike Miha Eržen, Zala Herga, Nika Šušterič, Nina Zupančič Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Finančna matematika 17. maj 2012 17. maj
IZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
Teorija grafov in topologija poliedrov
Teorija grafov in topologija poliedrov Matjaž Željko Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije Seminar Razvedrilna matematika Ljubljana, 18. februar 2011 1 Matjaž Željko Teorija grafov in topologija
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati
REˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23.
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost. kolokvij 3. januar 08 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Nalog je 6,
Reševanje sistema linearnih
Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na
. Ispitati tok i skicirati grafik funkcij = Oblast dfinisanosti (domn) Ova funkcija j svuda dfinisana, jr nma razlomka a funkcija j dfinisana za svako iz skupa R. Dakl (, ). Ovo nam odmah govori da funkcija
Multivariatna analiza variance
(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA
: MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp
Matrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1
Poglavje II Matrike Matrika je pravokotna tabela realnih števil Na primer: [ ] 1 1 1, 2 3 1 1 0 1 3 2 1, 0 1 4 [ ] 2 7, Matrika je sestavljena iz vrstic in stolpcev Vrstici matrike [ ] 1 1 1 2 3 1 [ ]
41. Jednačine koje se svode na kvadratne
. Jednačine koje se svode na kvadrane Simerične recipročne) jednačine Jednačine oblika a n b n c n... c b a nazivamo simerične jednačine, zbog simeričnosi koeficijenaa koeficijeni uz jednaki). k i n k
Fazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO. Petra MATEMATIKA I
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Petra Žigert Pleteršek, Matevž Črepnjak Visokošolski učbenik z rešenimi nalogami MATEMATIKA I Maribor 03 Naslov publikacije: Visokošolski
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Riemannove ploskve in analitična geometrija. Franc Forstnerič
Riemannove ploskve in analitična geometrija Franc Forstnerič 11. februar 2018 Kazalo I Uvod v Riemannove ploskve 1 I.1 Motivacija.................................... 1 I.2 Definicija Riemannove ploskve
Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper. Geometrija. Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar
Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper Geometrija Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar Koper, 2007 PREDGOVOR Pričujoče študijsko gradivo je povzeto po naslednjih knigah Richard S. Millman, George
KVADRATNA FUNKCIJA. Kvadratna funkcija je oblika: Kriva u ravni koja predstavlja grafik funkcije y = ax + bx + c. je parabola.
KVADRATNA FUNKCIJA Kvadratna funkcija je oblika: = a + b + c Gde je R, a 0 i a, b i c su realni brojevi. Kriva u ravni koja predstavlja grafik funkcije = a + b + c je parabola. Najpre ćemo naučiti kako
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Funkcije dveh in več spremenljivk
Poglavje 3 Funkcije dveh in več spremenljivk 3.1 Osnovni pojmi Definicija 3.1.1. Funkcija dveh spremenljivk je preslikava, ki vsaki točki (x, y) ravninske množice D priredi realno število z = f(x, y),
Logika in množice c
Logika in množice c226358 Andrej Bauer Davorin Lešnik 2018-02-01 2 Predgovor 4 Kazalo 1 Matematično izražanje 9 1.1 Pisave in simboli..................................... 9 1.2 Izrazi............................................