Integrirani fizikalno-kemijski faktorji v posameznih okoljih
|
|
- Αρμονία Καψής
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Integrirani fizikalno-kemijski faktorji v posameznih okoljih atmo - ekosfera hidro - ekosfera - morska okolja - kopenske vode lito - ekosfera -kamnine -tla izven terestrična mikrobiologija
2 Definicija habitata in niše HABITAT = 4D prostor čas NIŠA = višje dimenzije (funkcionalnost prostora)
3 Fizika atmosfere
4 Struktura atmosfere
5 Struktura nižje atmosfere 10 km prosta atmosfera geostrofski vetrovi 1 km konvektivni mešani sloj rezidualni sloj stabilni mejni sloj površinski sloj mešani sloj opoldan sončni zahod opolnoči sončni vzhod opoldan
6 Struktura nižje atmosfere pri nestabilnih pogojih z močno termiko (vertikalnimi toplotnimi fluksi) in nizkimi hitrostmi vetra je sloj zraka dobro premešan (običajno čez dan) radiacijsko ohlajanje zraka tik nad površino tal naredi temperaturno inverzijo z relativno stabilnimi pogoji in se lahko dviga 100 do 500 m, običajno ponoči v rezidualnem sloju še vedno prihaja do mešanja zaradi toka zraka, vendar je toplotni fluks s površine majhen
7 Energijska bilanca Energijska bilanca zemlje je v grobem uravnotežena, toliko energije kot pride jo tudi zapusti. j o (1-a) = 4(1-ε)j tal + j ozr j o = sevanje sonca 1367 W/m 2 a = albedo ε = emisivnost j tal = sevanje tal j ozr = sevanje ozračja
8 Povprečna energijska bilanca Zemlje sipanje v ozračju 17 absorpcija v H 2 O, O 3, prah 3 absorpcija v oblakih sipanje od oblakov 18 difuzno od oblakov 32 direktno 8 sipanje navzdol 26 difuzno 58 9 odboj od tal sevanje zemeljske površine (oblaki) absorpcija in emisija v plinih in oblakih 23 latentna toplota 7 zaznavna toplota enota je 1,74 x W
9 Penetracija elektromagnetnega valovanja skozi različne plasti atmosfere
10 Štefan-Boltzmannov zakon Energija, ki jo izseva črno telo na sekundo na enoto površine, je proporcionalna četrti potenci absolutne temperature telesa P 4 2 = σt j / m s A kjer je σ = W / m za telesa, ki niso idealni sevalci je zakon dopolnjen 2 K 4 P A = εσt 4 kjer je ε emisivnost telesa (ε =1 za idelno črno telo) Če telo seva v hladnejšo okolico je neto radiacijska izguba 4 4 P = εσa( T telesa T okolice )
11 Valovna dolžina sevanja črnega telesa Valovna dolžina pri kateri telo izseva največ je podana z naslednjo aproksimacijo λ max = T 6
12 Atmosferski plini absorbirajo prihajajočo in odhajajočo radiacijo
13 Atmosferski plini absorbirajo prihajajočo in odhajajočo radiacijo absorpcija kratkovalovnega sevanja je najmočnejša v vodni pari če je ozračje vlažno je absorpcije do 20 % če je ozračje suho (nekaj odstotkov) CO 2 in O 2 absorbirata precej manj (skupaj ~ 1%) ozon absorbira praktično vse valovanje z λ<0.3 µm za dolgovalovno sevanje je absorpcija ~ 70 %, večji del absorbira vodna para (~ 60 %), CO 2 prispeva ~ 25 %)
14 Troposfera toploto dobiva od zemeljske površine, je dobro premešana in turbulentna temperaturne spremembe poganjajo konvekcijske tokove, spremembe pritiska in vetrove (vremenski pojavi) ločena od stratosfere s tropopauzo (slabše mešanje) sezonske spremembe so odvisne od sprememb sončnega obsevanja z geografsko širino
15 3. tipi troposferske cirkulacije zraka Hadleyeva celica zrak se pri tleh premika proti ekvatorju, kjer se zaradi segrevanja dviguje (območje nizkega zračnega pritiska) in se premika proti poloma, kjer se pri 30 o zemljepisne širine spušča na tla Ferrelova celica v subtropih se zrak spušča in se nato pri tleh vrača proti severu, kjer se ob polarni okrog 60 o zemljepisne širine dviga Polarna celica na polu se zrak spušča in gre pri tleh proti ekvatorju, kjer se ob polarni fronti v zmernih širinah dviga
16 Cirkulacija zraka v troposferi
17 Jet Streams vetrovni stržen ozki koridorji z zelo močnimi vetrovi v zgornji troposferi ( km/hr) pihajo od zahoda proti vzhodu, najmočnejši so pozimi, njihova moč variira sledijo interfazi (frontam) med toplim in mrzlim zrakom 2 tipa: polarni med Ferrelovo in polarno celico subtropski med Hadleyevo in Ferrelovo celico delajo meandre se spuščajo in dvigujejo glede na višino in zemljepisno širino včasih se razcepijo in delajo vrtince, kar omogoča nastanek ciklonov in anticiklonov pod njimi, ki potem sledijo vetrovnemu strženu
18
19 Globalni vetrovi globalne vetrove pri tleh lahko razdelimo tako na severni kot južni polobli v tri pasove: - vzhodni vetrovi (pasati) - zahodni vetrovi - polarni vetrovi vetrovi na severni polobli zaradi zemeljske rotacije in delovanja Coriolisove sile zavijejo v desno na južni polobli pa v levo
20 Globalni vetrovi takšna porazdelitev velja le za redko, saj se pojavljajo motnje pomembna motnja so Rosbyevi valovi, ki so horizontalni transverzalni (meridionalni) ultradolgi valovi na polarni fronti so bistveni za nastanek ciklonov in anticiklonov omogočajo prenos zraka s severa proti jugu in obratno
21 Coriolisova sila gradientna sila Vrste vetrov geostrofski vetrovi p - p p p + p
22 Coriolisova sila Pospeši gibanje telesa, ki se giblje na rotirajočem sistemu. Določa gibanje zraga in vode na planetu r r F = m2ωsinφ v h m = masa gibajočega se telesa Ω = kotna hitrost zemlje Φ = zemljepisna širina v h = hitrost gibanja telesa v horizontalni smeri
23 Coriolisova sila in geostrofski veter visok gradientna sila nizek F Coriolis = gradientna sila zaradi razlike pritiskov se zračna masa začne premikati ko se zrak začne premikati se pojavi Coriolisova sila s pospeševanjem zračne mase se povečuje Coriolisova sila ko se Coriolisova sila uravnoteži s gradientom pritoska piha konstanten geostrofski veter (ni neto sile) začetni neuravnovešen tok ravnotežje Do takšnega ravnotežja pride le pri ravnih izobarah
24 Vrste vetrov gradientni vetrovi gradientna sila p - p p CIKLON centrifugalna + Coriolisova sila gradientna + centrifugalna sila Coriolisova sila p p - p ANTICIKLON
25 Vrste vetrov ciklostrofski vetrovi gradientna sila p - p centrifugalna Na manjših območjih z močno ukrivljenimi izobarami lahko zanemarimo Coriolisovo silo in dobimo vrtenje v tornadih, ali prašnih vrtincih. p
26 Vrste vetrov antitriptični (lokalni) vetrovi Če je teren zelo razčlenjen (hribovit, obala) in so vetrovni sistemi majhnih dimenzij ni potrebno upoštevati Coriolisove sile. Ker zaradi nizkih hitrosti (do 5 m/s) ni pomembna niti centrifugalna sila veter piha proti nizkemu tlaku (pobočni in obalni vetrovi).
27 Vrste vetrov vpliv trenja na veter p - p p gradient tlaka trenje gradientna sila Coriolisova sila p + p gradientna sila centrifugalna + Coriolisova sila p - p sila trenja p
28 Veter in trenje vpliv prizemne plasti na veter višina (z) u( z) = u * k ln z zo δ u* = torna konstanta (0.1 do 1 m/s) k = von Karmanova konstanta (~0.4) δ = ~ 0.7 višine rastlin z = višina z 0 = koeficient višine hrapavosti z o 3 torna hitrost vetra (u) P u moč vetra je zelo odvisna od hitrosti V prizemni plasti zraka hitrost narašča z višino. S pomočjo turbulence se prenaša gibalna količina. Velikost vrtincev je odvisna od oddaljenosti od tal.
29 Koeficient višine hrapavosti z o običajno jo dobimo iz fitanja vertikalnega profila vetra, lahko variira za 5 velikostnih redov običajno je vrednost ~ 1/30 višine elementa, ki povzroča hrapavost terena z o teren odprto morje (vsaj 5 km) 0.03 odprt terene, npr. trava 0.10 nizki pridelki 0.25 viskoi pridelki 0.50 grmovje, številne prepreke za veter gozd, regularne visoke prepreke
30 Ekmanova spirala V prizemnem pasu vse do 1 km je vpliv trenja zelo izrazit visok F trenje F Coriolis = gradientna sila vpliv trenja nizek novo ravnovesje sil zračna masa je v geostrofskem ravnovesju zaradi trenja pride do porušitve ravnovesju veter se upočasnjuje, Coriolisova sila se zmanjša zaradi gradienta tlaka se tok uklanja proti nizkemu pritisku vzpostavi se novo ravnovesje Novo ravnovesje velja le za ravne izobare y geostrofski veter z izobarni veter proti nizkemu pritisku x
31 Sistem enačb, ki jih uporabljamo za opis stanja v atmosferi r dv dt = 1 p ρ r r 2Ω v + Ω 2 r R + r ft gibalna količina Pri tem je ρ 1 pt gradientna sila tlaka r r 2Ω v Coriolisova sila R r 2 Ω centrifugalna sila f r t sila trenja
32 Sistem enačb, ki jih uporabljamo za opis stanja v atmosferi r dv dt = 1 p ρ r r 2Ω v + Ω 2 r R + r ft gibalna količina dρ r = ρ v dz kontinuitetna enačba p = ρrt enačba stanja dt 1 dp dq = + 1 dt ρ cp dt mcp dt termodinamska energijska enačba
33 Sistem enačb, ki jih uporabljamo za opis posebnih stanj v atmosferi r dv dt h 1 r r = hp 2Ω v ρ h gibalna količina za določanje časovnih sprememb poda horizontalne hitrosti, če poznamo polje tlaka 1 ρ g ρ z = hidrostatično ravnotežje v vertikalni smeri omogoča določanje vertikalne razporeditve tlaka w z r = h v h kontinuitetna enačba povezuje polje vertikalne hitrosti s poljem horizontalne hitrosti dt dt = g cp w termodinamična energijska enačba, ki pove, kako se spreminja temperatura ob dviganju ali spuščanju zraka
34 Napoved vremena numerične simulacije začetni približek atmosferskega stanja izračun atmosferskega stanja (izračun za vsako mrežno točko, skladno s podatki in začetnim približkom) primerjava podatkov med izračunom in dejanskim stanjem po 6 urah sprememba parametrov v začetnem približku (dokler se model ne ujema z dejanskim stanjem)
35 Problem modelov začetno stanje je vedno ne ekzaktno in ni kompletno opisano (premalo in ne dovolj natančni podatki) zaradi premajhnega števila točk v mreži modela interpolacije niso vedno najboljša rešitev (razlike tudi pomembne se izpovprečijo) matematični modeli, ki so nelinearni hitro povečajo začetne napake in model nima več dobre napovedne vrednosti
36 Velikost pojavov v atmosferi makropojavi (10000 km, valovanja spošnega zahodnika, pasati, Hadleyeva celica) sinoptični pojavi (nekaj 1000 km, cikloni, anticikloni, fronte) mezo pojavi (1-100 km, frontalne cone, nevihte, padavinski sistemi, priobalni vetrovi, oblaki) mikro pojavi (od mm do 1 km, vrtinci turbulence)
37 Tipična ciklonogeneza v zmernih geografskih širinah cikloni se razvijejo v hladnem zraku za polarno fronto zgornji sloj zraka gre preko temperaturnega gradienta advekcija in latentna toplota vzdržujeta sistem in amplificirata zgornji val običajno nastanejo ob vetrovnem strženu do nestabilnosti zračnih mas pride zaradi vetrovnega striženja
38 Tipična ciklonogeneza
39 Hurikani, tajfuni in cikloni Hunraken - mehiški bog vetra Cyclon- grško zvita kača Tai-fung - kitajsko močan veter vsi trije viharji se razvijejo v tropih in nato potujejo proti poloma površinska voda mora imeti 26 o C ali več, plast tople vode mora biti debela okrog 60 m vsi trije viharji potrebujejo za razvoj jedro nizkega zračnega pritiska
40 Hurikan hurikan je vihar s premerom km, vetrovi v središču hurikana pihajo s hitrostjo 120 km/h in več km na uro hurikan se razvije iz pasatnih vetrov, ki začnejo spiralno krožiti kritičen faktor pri razvoju hurikana je debelina plasti tople vode
41 Vpliv hurikanov na ekosistem na koralnem grebenu je biološka pestrost zelo velika, ocenjujemo, da je na koralnem grebenu okrog 10 6 različnih vrst po prehodu hurikana se biološka pestrost zmanjša, veliko je polomljenih koral, večina biološkega materiala je potisnjena na obalo, kjer prihaja do razgradnje in povečane mineralizacije
42 El Nino pacifiški ocean prejme največjo količino sončne toplote, zaradi pasatnih vetrov se vodne mase gibljejo proti zahodu ob zahodni obali se zaradi zakona o ohranitvi mase dviguje hladna in s hranili bogata globokomorska voda občasno (vsake 3-7 let) pasatni vetrovi v poletju ne poprimejo in segrevanje vzhodnega pacifika se širi proti zahodu, kar zmanjša dviganje globokomorske vode
43 Vreme v Sloveniji Slovenija meri v smeri vzhod zahod 250 km v smeri sever jug pa komaj 170 km. Zato je glede na velike vremenske sisteme, ki merijo nekaj tisoč km velika kot fižol na krožniku. Zdravko Petkovšek, Miran Trontelj Skice vremena, 1987 Kljub temu se na tako majhnem območju velik sistem različno obnaša (npr. sončna Primorska, oblačna notranjost in obratno)
44 Vreme v Sloveniji Štiri najpomembnejše vremenske situacije v Sloveniji: srednje evropski ciklon sredozemski ciklon azorski anticiklon sibirski anticiklon
45 Fizikalni dejavniki klime fizikalne in kemijske lastnosti ozračja (globalna sevalna bilanca, vsebnost in količina aerosolov, vsebnost in vrsta triatomarnih plinov) sončno obsevanje (geografska širina, oblačnost, megla, osojne in prisojen strani, strme položne lege) lastnosti tal (albedo tal, toplotna kapaciteta in toplotna prevodnost tal, pokritost z vegetacijo, izhlapevanje, voda v tleh) advekcijski prenos energije in vlage (zračni in vodni tokovi) reliefne oblike (konkavne doline in kotline z jezeri hladnega zraka)
46 Kemija atmosfere
47 Sestava atmo - ekosfere plini vodna para - različna stopnja zasičenosti kapljice tekoče vode kristali ledu prašni delci
48 Plinska sestava suhega zraka spojina kemijski simbol molski delež dušik N kisik O argon Ar ogljikov dioksid CO neon Ne helij He metan CH kripton Kr vodik H dušikov oksid N 2 O ksenon Xe ozon O 3 v sledovih do ogljikov monoksid CO v sledovih do žveplov dioksid SO 2 v sledovih do dušikov dioksid NO 2 v sledovih do amonijak NH v sledovih do
49 Halogenirane spojine v atmosferi spojina koncentracija izvor CH 3 Cl 620 pptv biološki CH 2 Cl 2 30 pptv industrija CH 3 CCl pptv topilo CCl pptv topilo CFCl pptv zamrzovalno sredstvo CF 2 Cl pptv zamrzovalno sredstvo DDT ng/m 3 pesticid ppmv= parts per milion by volume, ppbv = parts per bilion by volume; pptv parts per trilion by volume
50 Dušikove spojine v atmosferi spojina koncentracija izvor (NH 4 ) 2 SO 4 30 µg/m 3 NH 4 HSO 4 aminosulfati NH 4 NO 3 nekaj µg/m 3 NH ppbv biološki N 2 O ppmv biološki N 2 O 3 NO ppmv oksidacija N 2 N 2 O HNO 2 HNO 3 NO oksidacija NO NO
51 Dušikovi oksidi spojina H o f (kj/mol) N 2 O(g) NO(g) NO (g) N 2 O 3 (g) N 2 O 4 (g) 9.16 N 2 O 5 (g) Vsi dušikovi oksidi imajo N=O dvojno vez in so manj stabilni kot elementa N 2 in O 2 v plinski fazi.
52 N 2 O in NO 2 reakcije v troposferi N 2 O + hν N 2 + O. N 2 O + O. N 2 + O 2 N 2 O + O. 2NO reakcije v obratni smeri so možne z vnosom energije, npr. z razelektritvami nastaja veliko N 2 O NO 2 + hν NO + O. NO 2 + hν NO 2. NO 2 + OH. HNO 3 NO 2 + O NO 3 NO 2 + NO 3 N 2 O 5 N 2 O 5 + H 2 O 2HNO 3
53 N 2 O lastnosti N 2 O je sladek toplogredni plin, brez barve leta 1800 je Humphry Davy opazil, da N 2 O inhaliran v relativno majhnih količinah povzroča intoksikacijo združeno s smejanjem ali jokanjem učinkovit blažilec bolečin topi se v kremah in se uporablja kot propelent v dozah na zraku ne gori, vendar zelo dobro vzdržuje gorenje, ker se razcepi na O 2 in N 2. kemijsko se ga da pridelati pri 200 o C iz NH 4 NO 3 (s) N 2 O (g) +H 2 O (g)
54 Dušikovi oksidi v troposferi opomembni pri nastanku smoga alkil nitrit peroksilalkil nitrat alkil nitrat peroksilacetil nitrat RONO RO 2 NO 2 RONO 2 PAN hν RO T RO 2 T RO T RCO3 emisije NO NO 2 NO 3 hν NO 2 +H 2 O OH O 3, HO 2, RO 2, RCO 3 O 3 hν hν NO+H 2 O, RO, HO 2 T HO 2 hν NO OH, RO 2 H 2 O NO 2 T T N 2 O 5 HONO HO 2 NO 2 HONO 2 nitro kislina peroksinitro kislina NH 3 T NH 4 NO 3
55 Atmosferski amonijak, NH 3 v atmosferi se nahaja kot baza (amoniak, K b = 1.8 x 10-5 ) producira atmosferske delce in je kondenzacijsko jedro za nastanek oblakov, kar - zmanjšuje vidljivost v atmosferi - spreminja radiacijsko ravnotežje z ohlajanjem - poveča vertikalno mešanje atmosfere in njeno stabilnost - vpliva na padavine in hidrološki cikel je potencialni vir za nastanek NO in NO 2
56 Atmosferski amonijak, NH 3 Termodinamsko je amonijak nestabilen, lahko pride do oksidacije NH O 2 NO H 2 O H = kcal mole - 1 G = kcal mole -1 vendar pa je kinetično je zelo stabilen: NH 3 + OH NH 2 + H 2 O k = 1.6 x cm 3 s -1 V atmosferi je življenski čas amonijaka izjemno dolg ~10 13 s.
57 Atmosferski amonijak, NH 3 Ravnotežje med amonijakom v atmosferi in v vodni tekočini NH 3(g) + H 2 O NH 3 x H 2 O (aq) NH 4+ + OH - Henryjeva konstanta: K NH3 = 62 M atm -1 V kolikor ne bi bilo kislin v atmosferi, se amonijak s padavinami ne bi več vrnil na zemljo.
58 Atmosferski amonijak, NH 3 nastanek aerosolov Nukleacija je transformacija iz plinske v kondenzirano fazo, kar omogoča nastanek novih delcev. H 2 SO 4 /H 2 O NH 3 /H 2 SO 4 /H 2 O sistem ne kondenzira enostavno sistem kondenzira enostavno NH 3(g) + H 2 SO 4(l) NH 4 HSO 4(s,l) (amonijev bisulfat) NH 3(g) + NH 4 HSO 4(l) (NH 4 SO 4(s,l) (amonijev sulfat) Amonijevi sulfati so stabilne tekočine ali trne snovi pri večini atmosferskih pogojev in tvorijo aerosole.
59 Aerosoli in kapljice Aerosoli: delci v zraku, lahko so tekoči ali trdni, veliki od 0.5 do 20 µm, ki lahko ostanejo v atmosferi daljše obdobje. Kapljice: >20µm (običajno 100 in več mikronov; hitro se usedejo ali evaporirajo in tvorijo nukleacijska jedra v velikosti aerosolov.
60 Nastanek aerosolov z drugimi dušikovimi spojinami NH 3(g) + HNO 3(g) NH 4 NO 3(s) G o = kcal mol -1 K eq = [ NH 4NO3 ] = exp( G / RT ) [ NH ][ HNO ] 3 3 K eq = 1.4 x pri 25 o C oziroma 1.2 x pri 0 O C Trden amonijev nitrat je nestabilen razen pri visokih koncentracijah amonija in nitrata ozirioma pri nizkih temperaturah. Zaradi tega je pozimi v atmosferi več amonijevega nitrata.
61 Vpliv aerosolov na sevalno bilanco višina sloj aerosolov segrevanje ohlajanje temperatura Vpliv radiacije na stabilnost atmosfere: aerosoli zmanjšajo segrevanje površine zemlje in povečajo segrevanje nad slojem aerosolov. Atmosfera postane vertikalno bolj stabilna, poveča se vertikalno mešanje atmosfere, zmanjša pa se konvekcija, kar zmanjša količino padavin.
62 Žveplove spojine v atmosferi spojina koncentracija izvor SO ppmv oksidacija fosilnih goriv pptv oksidacija žveplovih plinov H 2 S 0 40 pptv anaeroben razpad proteinov CH 3 SH sub ppbv papirna industrija CH 3 CH 2 SH sub ppbv mikroorganizmi OCS 500 pptv CH 3 SCH pptv oceanski fitoplankton (alge) CH 3 SSCH 3 CS pptv
63 Žveplove spojine v atmosferi spojina formula ionizirana oblika žveplena kislina H 2 SO 4 HSO 4-, SO 4-2 žveplasta k. SO x H 2 O HSO 3-, SO 2-3 sulfonska k. R-SO 3 -H R-SO - 3 hidroksimetan sulfonska CH 2 (OH)SO 3 H CH 2 (OH)SO - 3 ditionska k. H 2 S 2 O 6 S 2 O 2-6 tiosulfurična k. H 2 S 2 O 3 S 2 O 2-3 politionska k. H 2 S n O 6 S n O 2-6 pirosulfurična k. H 2 S 2 O 5 S 2 O 2-2
64 Zadrževanje žveplovih spojin v atmosferi Zadrževalni časi žveplovih spojin v atmosferi so zelo kratki, razen za karbonil sulfide (OCS), ter žveplo v prašnih in v solnih delcih. spojina SO 2 SO 4 2- DMS zadrževalni čas 17 ur 36 ur 36 ur Zaradi kratkih zadrževalnih časov je geografska porazdelitev žveplovih spojin v atmosferi neenakomerna in je v veliki meri odvisna od lokalnih virov.
65 Vertikalni profil sulfatnih aerosolov
66 Stratosferski nastanek ozona O 2 + UV svetloba O. + O. O 2 + O. O 3 O 3 + O. O 2 + O 2 O 3 + hν O 3 + NO O 2 + O. O 2 + NO 2
67 Mikrobiologija atmosfere
68 Bioaerosoli mikroorganizmi, delci, plini ali fragmenti biološkega izvora v zraku najdemo jih povsod nekateri lahko pri dihanju povzročijo bolezni kot so pljučnica, astma, prehladna obolenja in druge respiratorne infekcije, vnetje očesa, prebavne motnje
69 Neugodne razmere v atmosferi za rast mikrorganizmov V osnovi je atmosfera lahko okolje v katerem mikroorganizmi rastejo (npr. oblak, aerosoli), vendar trdnega dokaza za aktivnost mikrobov v atmosferi ni. Rast v atmosferi je omejevana z: -radiacijo(uv) - nizkimi temperaturami višje v atmosferi - zniževanjem pritiska in s tem tlaka kisika - nizkimi koncentracijami organskih spojin - izsuševanjem
70 Preživljivost bakterij v zračno suhem stanju 10 6 let corineformne bakterije, G+ nesporulirajoči bacili let aktionomicete, G- bacili, sporulirajoče bakterije 10 3 let Gleocapsa, Hormathonema 200 let Bacillus sp., Clostridium sp. 140 let Nostoc commune let Bacilus anthracis 15 let Thermoplasma acidophilum 3 leta Listeria monocytogenes dni Streptococcus pyogenes, Staphylococcus aureus, Brucella 60 dni Mycobacterium avium dni Coxiella burnetti dni Campylobacter fetus, Yersinia pseudotuberculosa ur Neisseria gonorrhoeae 2-4 ure Klebsiella pneumoniae min Treponema pallidum 6 10 min Salmonella typhi 2-6 min Vibrio cholerae
71 Faktorji, ki vplivajo na obstojnost mikrobov v atmosferi velikost mikroba in aerosola - vpliva na mesto depozicije - vpliva na transport sestava (npr. virusi z lipidnim ovojem bolj občutljivi) zaščitne oblike (npr. spore, ciste, pigmenti vsebnost vlage, rastna faza) higroskopnost sezonski faktorji (npr. padavine) onesnaženje zraka (npr. kemikalije, ki inaktivirajo mikrobe) kemijska sestava aerosola
72 Vstop mikroorganizmov v atmosfero Mikroorganizmi pridejo v atmosfero: -pasivno(npr. veter dvigne osušeno zemljo, udarec dežne kapljice, penjenje vode, dvigovanje zračnih mehurčkov) - aktivno (npr. pretvorba glikogena v topne sladkorje poveča osmotski pritisk, kar povzroči pokanje trosov, povečanje turgorja in aktivno izbrizgavanje spor)
73 Diseminatorji razpršilci mikroorganizmov ljudje (npr. kihanje, kašljanje) ventilacijski sistemi vaporizatorji stranišča (npr. spiranje WC školjke) tuši, masažne kopeli, jakuziji vlažne ali mokre kolonizirane površine (npr. vlažne stene) delo v suhih okoljih (npr. presejevanje žit, sesanje, hoja po preprogah, izkopavanje kontaminirane zemlje, rušenje objektov)
74 Ocenjene povprečne razdalje, ki jih prepotujejo spore po vstopu v atmosfero spore razdalja (m) Helmintosporium 50 Puccinia 80 Agaricus 40 Lycoperdon delež spor Puccinia graminis glede na izvor m
75 Vstop snovi v atmosfero turbulenaca sama po sebi ne more prenesti toplote, momenta ali vlage preko interfaze med atmosfero in vodo ali atmosfero in tlemi, za prenos omenjenih količin v laminarni mejni plasti so potrebni drugi mehanizmi molekularni mehanizmi, kot je molekularna kondukcija in difuzija med površino in laminarno mejno plastjo je najpomembnejši mehanizem prenosa toplote, momenta in vlage 1 cm molekularni prenos turbulentni prenos skupni efektivni turbulentni fluks 0 K m/s 0.2
76 Nastanek turbulence termika z Upor zaradi trenja, sončno sevanje, evaporacija in evapotranspiracija privedejo do turbulence z različno velikostjo vrtincev
77 Stabilnost mejne plasti in turbulenca stabilnost atmosfere vpliva na na strukturo turbulence v nestabilni mejni plasti (npr. segrevanje tal prko dneva) je turbulenca povečana in pride do bolj enakomerne porazdelitve momentov, temperature in vlage v stabilni mejni plasti (npr. preko noči) je turbulenca zaradi striga zmanjšana, kar zmanjša izmenjavo s tlemi
78 Bioaerosoli in okužbe vir bakterije glive protozoji virusi alge artropodi sesalci primer Legionella spp., (Mycobacterium spp.), (Bacillus anthracis), (Brucella spp.) Histoplasma, Alternaria, Pencillium, Aspergillus, Stachybotrys aflatoksin Naegleria, Pneumocystis carinii; pljučnica, Acanthamoeba encephalitis; meningoencefalitis influenca, rdečke, norice, rinovirusi, Hantavirus Chlorococus pršice, feces prhljaj
79 Rezervoarji za različne bioaerosole virusi: predvsem ljudje, lahko živali nekateri virusi, ki se prenašajo na ta način so zelo pomembni (npr. Lassa Fever Virus in Hantavirus) bakterije: ljudje (npr. TB in Staphylococci) živali (npr. brucella in anthrax) voda (npr. Legionella) tla (npr. klostridiji) glive: tla ali ptiči (npr. Cryptococcus and Histoplasma) mrtev rastlinski material vlažne površine (npr. les ali stene) stoječa voda za oportunistične glive (npr. Aspergillus sp.)
80 Aerosoli in depozicija v respiratornem traktu aerosoli > 5 µm s z mukusom zadržani v zgornjem respiratornem traktu (predvsem nos), ti delci so v farinksu bodisi izkašljani ali pogoltnjeni večji delci (predvsem vlakna) se mehansko ulovijo na površino respiratornega trakta če pride do bifurkacije zračnega toka pride do trka aerosola s površino, kar je zelo pomembno v bronhijih, na ta način se adsorbirajo predvsem večji delci s sedimetacijo se na površino adsorbirajo večji delci v predelu bronhiolov in alveol
81 Depozicija aerosolov v respiratornem traktu delci < 5 µm pridejo v spodnji respiratorni trakt, kjer se nalagajo v bronhijih, alveolarnem duktu ali alveolah, ti delci so bodisi fagocitirani ali transportirani do ciliarnega eskalatorja in nato do farinksa pri majhnih delcih prihaja po depoziciji na površini do Brownovega gibanja
82 Higroskopnost in depozicija aerosolov v respiratornem traktu ko vdihnemo aerosole lahko hidrofilni aerosoli vpijejo vlago in na ta način povečajo svojo velikost pri potovanju po respiratornem traktu povečana velikost pospeši depozicijo H 2 O H 2 O H 2 O
83 Depozicija aerosolov in kapljic v respiratornem traktu v odvisnosti od velikosti delež depozicije pljuča bronhiji nos Dihanje skozi nos 15 vdihov na minuto, volumen vdihanega zraka 1450 cm 3. Osenčeno področje kaže vrednost za standardno deviacijo, gostota delcev 1 g/cm log premera mikroorganizmov
Zemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότεραZemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότεραEnergijska bilanca Zemlje. Osnove meteorologije november 2017
Energijska bilanca Zemlje Osnove meteorologije november 2017 Spekter elektromagnetnega sevanja Sevanje Osnovne spremenljivke za opis prenosa energije sevanjem: valovna dolžina - λ (m) frekvenca - ν (s
Διαβάστε περισσότεραEnergijska bilanca. E=E i +E p +E k +E lh. energija zaradi sproščanja latentne toplote. notranja energija potencialna energija. kinetična energija
Energijska bilanca E=E i +E p +E k +E lh notranja energija potencialna energija kinetična energija energija zaradi sproščanja latentne toplote Skupna energija klimatskega sistema (atmosfera, oceani, tla)
Διαβάστε περισσότεραMeteorologija ustni izpit
Meteorologija ustni izpit 1. Sestava zraka. Stratifikacija ozračja.... 2 2. Značilne plasti ozračja.... 2 3. Hidrostatični približek in njegova uporaba.... 4 4. Posebni primeri hidrostatičnih ozračij....
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραKazalo Hidrostatika in vetrovi
Kazalo 1 Hidrostatika in vetrovi 5 1.1 Hidrostatično ravnotežje..................... 6 1.1.1 Potek tlaka z višino................... 6 1.1.2 Višina, izračunana iz tlaka................ 8 1.2 Preprosti
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότερα1. RAZDELITEV METEOROLOGIJE
1. RAZDELITEV METEOROLOGIJE Teoretična Dinamična Eksperimentalna Sinoptična Klimatologija Aplikativna meteorologija 2. KAKO DELIMO TROPOSFERO Prizemna plast zraka Spiralna plast Prosta atmosfera 3. ZNAČILNOSTI
Διαβάστε περισσότεραKazalo Termodinamika atmosfere
Kazalo 1 Termodinamika atmosfere 5 1.1 Temperaturno polje v ozračju.................. 5 1.1.1 Horizontalno polje temperature............. 6 1.1.2 Advekcijske spremembe temperature.......... 7 1.1.3 Individualne
Διαβάστε περισσότεραPrenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna
PRENOS OPOE Def. Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna Načini prenosa toplote: PREVAJANJE (kondukcija, PRESOP (konvekcija
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραPosebnosti urbane klime in okolja
Posebnosti urbane klime in okolja 43 % kopnega dominira kmetijstvo 3 6 % kopnega pozidano urbano okolje Vsebina poglavja Zakaj znanje o spremembah okolja v mestih Mesta: Vnosi in izhodi sistem ni sonaraven
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραVPLIV OCEANOV NA KLIMO
VPLIV OCEANOV NA KLIMO ATMOSFERA Opis vodne pare Termodinamična enačba Gibalna enačba Sevanje Evaporacija Toplota Površinsko trenje Padavine Prenos sevanja Enačba slanosti Opis ledu Termodinamična enačba
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015 1 Temperatura zraka 1. Kako velik (v mm) bi bil razdelek za 1 C na živosrebrnem termometru, ki vsebuje
Διαβάστε περισσότεραTokovi v naravoslovju za 6. razred
Tokovi v naravoslovju za 6. razred Bojan Golli in Nada Razpet PeF Ljubljana 7. december 2007 Kazalo 1 Fizikalne osnove 2 1.1 Energija in informacija............................... 3 2 Projekti iz fizike
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραMeteorološki seminar 1 Analiza aplikacij izračuna energijske bilance tal
Fakulteta za matematiko in fiziko Meteorološki seminar 1 Analiza aplikacij izračuna energijske bilance tal Andrej Ceglar, vp.številka 28010548, smer meteorologija 23. november 2005 Kazalo 1 Uvod 2 2 Energijska
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju; Okolje (I. stopnja) Fakulteta za naravoslovje; Fizika (I. stopnja) Meteorologija 2016/2017
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju; Okolje (I. stopnja) Fakulteta za naravoslovje; Fizika (I. stopnja) Meteorologija 2016/2017 1 Temperatura zraka 1. Kako velik (v mm) bi bil razdelek
Διαβάστε περισσότεραENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Hidrostatika Dinamika tekočin Termodinamika Podobnostni zakoni Volumetrični stroji Turbinski stroji Energetske naprave Podobnostni zakoni Kriteriji podobnosti
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραKazalo Fizikalne osnove klime
Kazalo 1 Fizikalne osnove klime 5 1.1 Opredelitev pojma klima..................... 5 1.2 Fizikalni dejavniki klime..................... 8 1.2.1 Fizikalne in kemijske lastnosti ozračja......... 10 1.2.2
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραRANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar HIDRODINAMIKA OBALNIH VALOV Mateja Erjavec Mentor: prof. dr. Rudolf Podgornik Februar 2010 Povzetek V začetnem delu seminarja
Διαβάστε περισσότεραAleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Oddelek za fiziko Seminar HIDRODINAMIKA OBALNIH VALOV Mateja Erjavec Mentor: prof. dr. Rudolf Podgornik Februar 2010 Povzetek V začetnem delu seminarja
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
Διαβάστε περισσότερα2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Διαβάστε περισσότεραOsnove meteorologije z nalogami za študente 2. letnika programa Fizika Del 1: atmosferska sta=ka in stabilnost
Osnove meteorologije z nalogami za študente 2. letnika programa Fizika Del 1: atmosferska sta=ka in stabilnost izr.prof.dr. Nedjeljka Žagar Fakulteta za matema=ko in fiziko Univerza v Ljubljani Ljubljana,
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
Διαβάστε περισσότερα13. poglavje: Energija
13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραIzločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine
OSNOVE HIDROSTATIKE - vede, ki preučuje mirujoče tekočine HIDROSTATIKA Značilnost, da je sila na katero koli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne
Διαβάστε περισσότεραHidrološki cikel. Hidrološki cikel označuje premikanje vode v vseh treh agregatnih stanjih.
Hidrološki cikel Hidrološki cikel označuje premikanje vode v vseh treh agregatnih stanjih. Procesi pri hidrološkem ciklu so: - kondenzacija - evaporacija -padavine -tok tekočine HIDROEKOSFERA Deleži vodnih
Διαβάστε περισσότεραSEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze
PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότεραDoc.dr. Matevž Dular N-4 01/
soba telefon e-ošta reavatelja: Ir.rof.r. Anrej Seneačnik 33 0/477-303 anrej.seneacnik@fs.uni-lj.si Doc.r. Matevž Dular N-4 0/477-453 atev.ular@fs.uni-lj.si asistenta: Dr. Boštjan Drobnič S-I/67 0/477-75
Διαβάστε περισσότεραΥγιεινή Τροφίμων. Παθογόνοι μικροοργανισμοί που σχετίζονται με τα τρόφιμα. Τροφοτοξινώσεις & Τροφολοιμώξεις
Υγιεινή Τροφίμων Παθογόνοι μικροοργανισμοί που σχετίζονται με τα τρόφιμα Τροφοτοξινώσεις & Τροφολοιμώξεις Οι μικροοργανισμοί διακρίνονται σε παθογόνους για τον άνθρωπο και αλλοιογόνους για τα τρόφιμα Οι
Διαβάστε περισσότεραPREZRAČEVANJE RAČUNSKE VAJE Z REŠITVAMI. Predavatelj : dr. M. K.
PREZRAČEVANJE RAČUNSKE VAJE Z REŠITVAMI Predavatelj : dr. M. K. 18.10.2006 1. naloga ( podobna naloga na strani 7, 6 naloga ) Kakšna bo temperatura na stičišču med zunanjim delom opeke in izolacijo Tv,
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραPredavanje # 5. Vplivi na okolje pri pretvarjanju in oskrbi z energijo
Energija in okolje Predavanje # 5 Vplivi na okolje pri pretvarjanju in oskrbi z energijo Vsebina Kako s pretvarjanjem energij vplivamo na okoljske sfere (atmosfera, hidrosfera), Procesi v okoljskih sferah,
Διαβάστε περισσότεραVsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6
Vsebina MERJENJE... 1 GIBANJE... 2 ENAKOMERNO... 2 ENAKOMERNO POSPEŠENO... 2 PROSTI PAD... 2 SILE... 2 SILA KOT VEKTOR... 2 RAVNOVESJE... 2 TRENJE IN LEPENJE... 3 DINAMIKA... 3 TLAK... 3 DELO... 3 ENERGIJA...
Διαβάστε περισσότεραTema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)
Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραCO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
Διαβάστε περισσότεραUPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU
UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU 1. Hitrost in opravljena pot sonde pri padanju v zraku Za padanje v zraku je odgovorna sila teže. Poleg sile teže na padajoče telo deluje tudi sila vzgona, ki je enaka teži
Διαβάστε περισσότεραGovorilne in konzultacijske ure 2014/2015
FIZIKA Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015 Tedenske govorilne in konzultacijske ure: Klemen Zidanšek: sreda od 8.00 do 8.45 ure petek od 9.40 do 10.25 ure ali po dogovoru v kabinetu D17 Telefon:
Διαβάστε περισσότεραDiagnostika v okoljskem strojništvu
Marko Hočevar Diagnostika v okoljskem strojništvu učbenik za predmet Diagnostika v okoljskem strojništvu Ljubljana, november 2015 1 Kazalo Kazalo... Seznam uporabljenih simbolov... 1. Uvod... 2. Zrak...
Διαβάστε περισσότεραTRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
Διαβάστε περισσότεραS t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:
S t r a n a 1 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a MgCl b Al (SO 4 3 sa njihovim molalitetima, m za so tipa: M p X q pa je jonska jačina:. Izračunati mase; akno 3 bba(no 3 koje bi trebalo dodati, 0,110
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI FMF, oddelek za fiziko seminar Laser na proste elektrone
UNIVERZA V LJUBLJANI FMF, oddelek za fiziko seminar Laser na proste elektrone Bojan Žunkovič mentor: doc. dr. Matjaž Žitnik 7. maj 2007 Povzetek V preteklosti je bilo sinhrotronsko sevanje pri pospeševanju
Διαβάστε περισσότεραToplotni tokovi. 1. Energijski zakon Temperatura
Toplotni tokovi 1. Energijski zakon Med količinami, ki se ohranjajo, smo poleg mase in naboja omenili tudi energijo. V okviru modula o snovnih tokovih smo vpeljali kinetično, potencialno, prožnostno in
Διαβάστε περισσότεραΟΜΟΣΠΟΝ ΙΑ ΕΚΠΑΙ ΕΥΤΙΚΩΝ ΦΡΟΝΤΙΣΤΩΝ ΕΛΛΑ ΟΣ (Ο.Ε.Φ.Ε.) ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ 2012. Ηµεροµηνία: Τετάρτη 18 Απριλίου 2012 ΕΚΦΩΝΗΣΕΙΣ
ΟΜΟΣΠΟΝ ΙΑ ΕΚΠΑΙ ΕΥΤΙΚΩΝ ΦΡΟΝΤΙΣΤΩΝ ΕΛΛΑ ΟΣ (Ο.Ε.Φ.Ε.) ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ 0 Ε_.ΧλΘ(ε) ΤΑΞΗ: ΚΑΤΕΥΘΥΝΣΗ: ΜΑΘΗΜΑ: ΘΕΜΑ Α Β ΓΕΝΙΚΟΥ ΛΥΚΕΙΟΥ ΘΕΤΙΚΗ ΧΗΜΕΙΑ Ηµεροµηνία: Τετάρτη 8 Απριλίου
Διαβάστε περισσότεραParne turbine. Avtor: Ivo Krajnik Kobarid
Parne turbine Avtor: Ivo Krajnik Kobarid 20. 9. 2009 Obravnava parnih turbin Lastnosti pare T-S diagrami, kvaliteta pare, kalorimeter Krožni cikli Rankinov cikel Klasifikacija Različni tipi turbin Enačbe
Διαβάστε περισσότερα#%" )*& ##+," $ -,!./" %#/%0! %,!
-!"#$% -&!'"$ & #("$$, #%" )*& ##+," $ -,!./" %#/%0! %,! %!$"#" %!#0&!/" /+#0& 0.00.04. - 3 3,43 5 -, 4 $ $.. 04 ... 3. 6... 6.. #3 7 8... 6.. %9: 3 3 7....3. % 44 8... 6.4. 37; 3,, 443 8... 8.5. $; 3
Διαβάστε περισσότεραDelavno okolje-aerosoli PRAH
Delavno okolje-aerosoli PRAH P R A V I L N I K o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu 4. člen (mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in biološke mejne
Διαβάστε περισσότερα3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.
3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti
Διαβάστε περισσότεραNALOGE K PREDMETU DELOVNO OKOLJE -PRAH
NALOGE K PREDMETU DELOVNO OKOLJE -PRAH 1. Kakšna je povprečna hitrost molekul CO 2 pri 25 C? 2. Kakšna je povprečna hitrost molekul v zraku pri 25 C, kakšna pri 100 C? M=29 g/mol 3. Pri kateri temperaturi
Διαβάστε περισσότεραl 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila
referenčna linija profila l=l=l=l=l 1 2 3 4 5... referenčna dolžina l 1 l 2 l 3 l 4 l 5 l n dolžina vrednotenja Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραL-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji
30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo
Διαβάστε περισσότεραOsnovne stehiometrijske veličine
Osnovne stehiometrijske veličine Stehiometrija (grško: stoiheion snov, metron merilo) obravnava količinske odnose pri kemijskih reakcijah. Fizikalne veličine, s katerimi kemik najpogosteje izraža količino
Διαβάστε περισσότερα