KLONIRANJE. Lucija Smolko, Leja Antolin, Maja Jaklin

Transcript

1 KLONIRANJE Lucija Smolko, Leja Antolin, Maja Jaklin

2 Kloniranje je postopek nespolnega razmnoževanja, pri katerem je novo nastala celica oz. osebek (klon) genetsko identičen izvorni celici oz. osebku. Poznamo dve vrsti kloniranja: Cepitev embrija (delitev celic v prvem stadiju razvoja zarodka) Prenos jedra

3 Glede na namen ločimo Reproduktivno kloniranje (Ko želimo narediti nov živi individum, ki bo enak tistemu, ki ga kloniramo.) Terapevtsko kloniranje (Kadar se razvoj kloniranega zarodka ustavi že v epruveti in se njegove celice uporabijo za proizvodnjo novih celic, tkiv in organov.) :

4 Klon je skupina gensko enakih celic ali organizmov, ki so potomci ene same celice ali enega samega organizma. Človek uporablja kloniranje za gojenje rastlin za hrano (razmnoževanje krompirja z gomolji, razmnoževanje s podtaknjenci), živali, KLONIRANJE ČLOVEKA Prvi na svetu so klonirali človeški zarodek raziskovalci iz Massachusettsa v ZDA.

5 PRVE KLONIRANE ŽIVALI Krap (1963) Paglavec (1952) Miš (1986) Opica Rhesus (2000) Krava Alfa (2001) in Beta (2005) Mačka (2001; Mula (2003) Konj (2003) Ovca Dolly (1997) in njen prvorojeni mladič Bonnie

6 GENSKO SPREMINJANJE ORGANIZMOV Najbolj ustrezen organizem, ki ima gen za želeno lastnost, s posebnimi genskimi orodji, ločijo izbrani gen od preostale DNA. Gen lahko spremenijo in ga prenesejo v celice organizma, ki ga želijo spremeniti. Tako spremenjenim organizmom pravimo gensko spremenjeni organizmi. Ti vsebujejo poleg lastnih genov tudi tuje ali umetno spremenjene gene. Vzgoja gensko spremenjene koruze, je odporna proti okužbam z glivicami.

7 GENSKO SPREMINJANJE ORGANIZMOV V bombaž so vnesli gen za izdelavo insekticidnega toksina BT in s tem vzgojili bombaž, ki je odporen proti zajedavcem. V zlati riž so vnesli tuji gen, s katerim so vzpodbudili kopičenje β-karotena, ki ga človek potrebuje za izdelavo vitamina A

8 V času razvoja je človek najprej med rastlinami in živalmi izbiral tiste, ki so imele zanje boljše lastnosti (več mesa, večjo hranljivost, )organizme so začeli načrtno spreminjati, umetno izbirati tiste z želenimi lastnosti.

9 Z napredovanjem bioloških znanosti je človek začel načrtno vnašati v celice organizma določen gen, zaradi katerega ta rastlina pridobi za človeka pomembne lastnosti. Tako nastane gensko spremenjen organizem, ki ima npr. boljši okus, je večji, odpornejši proti boleznim ali pa je sposoben preživeti v neugodnih razmerah.

10 Biotehnologija, ki se ukvarja z medicino in si prizadevajo za ohranjanje zdravja ljudi in domačih živali, v ta namen načrtno in usmerjeno uporabljajo organizme za proizvodnjo antibiotikov, cepiv, zdravil (inzulin, rastni hormon, ). Metode genskega inženiringa uporabljajo v diagnostiki, z razvojem genskega zdravljenja pa poskušajo ozdraviti bolezni, ki so okvare določenega gena.

11 Eno izmed področij se ukvarja z uporabo matičnih celic. Matične celice lahko razvijejo v točno določeno tkivo (živčno, kožno, mišično,)

12 Mikroorganizme pogosto spreminjajo za raziskave in uporabo v proizvodnji. (gensko spreminjanje bakterije E. koli, ki po vnosu gena za sintezo inzulina razvije sposobnost sinteze beljakovine) Moderna biotehnologija je tudi usmerjena k reševanju problemov onesnaževanja, k proizvodnji encimov, kemikalij in drugih snovi, ki jih potrebuje živilska, tekstilna in farmacevtska industrija. S produkti gensko spremenjenih organizmov biotehnologija nadomešča sintetične industrijske spojine. (npr. Ob pomoči gensko spremenjenih mikroorganizmov proizvajajo številne arome, barvila, encime, beljakovine in druge snovi, ki jih dodajajo prehranskim izdelkom, kozmetiki in zdravilom. )

13 Še nekaj glede kloniranja človeka: Če bi uspelo klonirati človeške celice v laboratorijih v različne druge celice (živčne, jetrne), ki bi bile zelo pomembne pri presaditvi organov, saj je darovalcev teh organov veliko manj kot bolnikov, ki čakajo na presaditev. Te celice bi tako vzgajali po potrebi.

14 Neetično, ampak za naše interese koristno, bi dosegli veliko kopij zdravih genijev, lepotic in lepotcev. Odprava motnje v plodnosti pri človeku s kloniranjem.

15 NASPROTNIKI: Izpostavljajo možnost pojava alergije na beljakovino, ki je zapisana v vstavljenem genu, ter možnost spremembe skupnega izražanja genov tako, da bi rastline lahko proizvajale strupene snovi tudi v delih, ki jih uživamo Nekateri ljudje se bojijo, da bodo s takimi organizmi jedli tuje gene, pri tem pa pozabljajo, da s hrano vsakodnevno pojemo veliko količino DNA, ki je v vseh celicah hrane rastlinskega in živalskega izvora. To DNA encimi v tankem črevesju razgradijo in geni ne pridejo v naše celice. Tehtnejši zadržki se nanašajo tudi na posledice morebitnih nenadzorovanih pobegov gensko spremenjenih organizmov v ekosisteme in križanje z njihovimi naravnimi sorodniki.

16 NASPROTNIKI: Če bi želeli ustvariti»vojsko«klonov, bi rabili»vojsko«žensk, ki bo jih donosile, prav tako bi te klone morali nahraniti in skrbeti zanje. Nevarno bi lahko bilo tudi želja po kloniranju že umrlih ljudi ali izumrlih živali, če bi našli celico, ki bi vsebovala celotni DNK. Možno bi bilo, da bi ustvarili svoj lastni klon, ki bi ga uporabljali za»nadomestne dele«. (Če bi nam odpovedale ledvice, bi jih presadili iz klona.) nikoli umrljivi! Tveganje za razvojno nepravilnost pri kloniranju.

17 Države so v svoje zakonodaje vnesle varnostne ukrepe, s katerimi nadzirajo uporabo gensko spremenjenih organizmov in rokovanje z njimi.

18 Viri nov nov nov. 2012