2) Naštej 3 sekundarne limfatične organe/tkiva. 2 : bezgavke, tonzile, vranica (+limfatično tkivo sluznic = MALT = GALT+BALT+ULT )

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "2) Naštej 3 sekundarne limfatične organe/tkiva. 2 : bezgavke, tonzile, vranica (+limfatično tkivo sluznic = MALT = GALT+BALT+ULT )"

Transcript

1 IMUNOLOGIJA lanski izpit (2014) 1) Katere celice so fagociti in katera izmed njih je izrazito kratkoživa? Fagociti: eozinofilci, nevtrofilci, monociti, makrofagi Izjemno kratkožive: nevtrofilci 2) Naštej 3 sekundarne limfatične organe/tkiva. 2 : bezgavke, tonzile, vranica (+limfatično tkivo sluznic = MALT = GALT+BALT+ULT ) 3) Koliko razredov protiteles imamo ljudje in katera? Podčrtaj tista dva, ki imata podrazrede. Imamo 5 razredov protiteles IgM, IgG, IgA, IgE in IgD 4) Katere citokine proti virusom proizvajajo plazmacitoidne DC? (obkroži) IFN-α, IFN-β 5) Na katere TLR se vežejo bakterijski LPS? (obkroži) TLR-4 6) Kako se aktivira alternativna pot komplementa? Aktivira se podobno kot klasična pot, le da jo sproži neposredna prisotnost patogena. Najprej pride do kovalentne vezave komponente C3b (ki je homologna C4b) na OH (hidroksilne) in NH ₂ (aminske) skupine na površini patogena (različnih MO). Za aktivacijo so nujno potrebni Mg2+ kationi. Protitelesa niso potrebna. Nenehno je na stopnji nizkega nivoja aktivacije. 7) Opiši mehanizem preobčutljivosti tipa II. Navedi primer. Antigenske molekule so izražene na membrani celice ali na bazalni membrani. Vezava Ab (vrste IgM ali IgG) aktivira komplement. Nastopita vnetje in citoliza, pri čemer lahko lizo celic, na katere so vezana Ab sprožijo tudi celice NK. Primer: izoimunske reakcije, revmatoidni artritis, miastenia gravis, reakcije na zdravila, ki se kot hapteni vežejo na celico (agranulocitoza). 8) Kje se nahajajo celice M in kakšna je njihova vloga? Nahajajo se v črevesnem epiteliju (endoteliju). So epitelijske celice, nahajajo se nad limfatičnimi folikli (Peyerjivimi zaplatami/ploščami) v ileumu. Njihova glavna funkcija je prenašanje makromolekul in MO (npr. viruse) iz zunanjega lumna v Peyerjeve plošče. 9) Kaj preprečuje vezavo APC na limfocite T? (obkroži) Povezava: a) TCR na limf. T in MHC II na APC b) CD28 na limf.t in CD 80/86 na APC c) CTLA-4 na limf. T in CD 80/86 na APC d) LFA-1 na limf. T in ICAM-1, ICAM-3 na APC Bonus vprašanje: Kateri raceptorji na NK celicah prepoznajo MIC-A in MIC-B? NKG2D

2 IZPIT Naštej granulocite in napiši njihovo vlogo v prirojeni imunosti Granulociti so ena od vrst belih krvničk, ki imajo v citoplazmi granule (različna zrnca). Nevtrofilci (fagociti), eozinofilci (infekcije s paraziti), bazofilci (funkcija podobna mastocitni). Vloga: N: fagocitoza B., mikrobov, delno anorganskih snovi in celic (so hitri, prvi pridejo na mesto vnetja); E: onesposabljanje tujih beljakovin (obramba pred paraziti črvi); B: preprečevanje strjevanja krvi (sproščanje heparina), sproščanje histamina pri vnetnih reakcijah 2. Kaj je HLA 1, kje nastaja, kako je sestavljen, funkcija HLA-1 ali humani levkocitni antigen razreda 1 (A, B, C), je membranski glikoproteinski kompleks, ki je izražen na površini vseh celic z jedrom (in trombocitih). (tudi MHC I poglavitni histokompatibilnostni kompleks/kompleks tkivne skladnosti razreda I) Nastaja v: Endoplazmatskem retikulumu (kot vsi proteini). Kodiran je na krajšem kraku kromosoma. Sestava: imajo 2 sidrni mesti, sestavljeni so iz 8-10 AK Funkcija: vežejo znotrajcelične antigene (tuje proteine) in jih predstavijo na svoji površini, da jih limfociti T (s TCR receptorji) lahko prepoznajo (odgovorni so torej za sporočanje limfocitom T). Če ta kompleks prepoznajo CTL (citotoksični limfociti T), pride do lize celic. Če celice NK zaznajo, da je spremenjeno izražanje teh molekul, jih ubijejo. V ER (endoplazmatskem retikulumu) pride do združitve HLA I in razrezanega peptida (Ag znotrajceličnih patogenov ipd.), nato se prek TAP kanalčkov ta kompleks izrazi na površini vseh telesnih celic z jedrom. 3. Kaj je značilno za klasično pot komplementa? (za obkrožit) Klasična pot je evolucijsko mlajša, povezuje komplement s pridobljenim imunskim sistemom. Namen: označevanje patogenov potreba po hitrejši, učinkovitejši odstranitvi. Pomanjkljivost = tkivno vnetje Potek: Najprej se veže Ab (IgG ali IgM) na Ag, nastane imunski kompleks, ki sproži klasično pot aktivacije komplementa. Kompleks je netopen. Za to pot so potrebni Ca2+ ioni. Najučinkovitejša Ab so IgM, nato pa še IgG1 in IgG3. IgG2 so šibki sprožilci klas.poti, IgG4 pa ne morejo aktivirati te poti komplementa, ker se ne morejo vezati na 1. komponento klasične poti. Konvertaze: C1, C4, C2(opsonizacija), C5 (vnetje), C9 (MAC = membrane attacking complex; kompleks, ki napade membrano, naredi luknjice in povzroči lizo celice) Klasična pot je na nek način povezana z alternativno potjo aktivacije komplementa. Za ugotavljanje klasične poti aktivacije se izvaja test CH50 (ovčji eritrociti + Ab). 4. Katere provnetne citokine proizvajajo Th1? (za obkrožit) IL-3, TNF-α, IFN-ϒ, CD40, GM-SCF, IL-2 5. Kateri receptor izražajo DC ko potujejo v bezgavke? (za obkrožit) CCR7 - kemokinski receptor 7 6. Kateri trije pogoji so za aktivacijo limfocitov T?

3 APC, ki aktivirajo limf. T - DC (najbolj učinkovite), makrofagi, limfociti B. Gre za antigensko aktivacijo klonov naivnih limfocitov T. Za aktivacijo je ključen tesen stik med celicami in možnost delovanja topnih dejavnikov (imunska sinapsa). Ključni so trije signali (pogoji). 1) signal o aktivaciji - nastanek imunske sinapse 2) signal za preživetje - povezava B7-1, B7-2(CD80, CD86) na APC s CD28 na naivnem limfocitu T 3) signal za diferenciacijo - tvorba citokinov (APC) OZIROMA bolj podrobno: 3 signali 1) signal o nastanku imunske sinapse (vezava Ag-HLA II (APC) na TCR (površ. limf.t)) 2) izražanje kostimulatornih molekul na APC (CD80, 86) in njihova povezava s CD28 (limf.t) 3) tvorba topnih citokinov (IFN- ϒ, IL-12 = Th1, IL-4 = Th2, TGF-β = Treg, TGF-β, IL-6 = Th17) 7. V kakšni obliki se nahajajo IgA v črevesni sluznici in kakšno funkcijo imajo? V obliki dimerov (siga) + povezava s sekretorno komponento (ostanek receptorja za prenos na apikalni del celic sluznice), ki ima O.H. za vezavo na mucine in mukus = pritrditev na površino sluznice. Imajo funkcijo prepoznavanja in vezave na Ag, pospeševanje mehanizmov ubijanja in odstranjevanja imunskih kompleksov, z aktivacijo efektorskih mehanizmov. Predvsem pa preprečujejo, da bi se MO naselili na sluznici (patogeni). 8. Naštej APC in kakšno vlogo imajo DC, makrofagi, limfociti B. (+ timusne epitelijske celice, folikularne DC?) Vloga v prirojeni in v pridobljeni imunosti, v odzivih na B., V. proizvajajo specifične citokine, predstavljajo antigene (v obliki peptidov) limfocitom T. Edine izražajo MHC II (samo zreli limfociti B, neaktivni makrofagi zelo malo) 9. Naštej vsaj tri periferne limfatične organe in vse osrednje limfatične organe. 2 Bezgavke (podkožne, visceralne), vranica, MALT tkiva: BALT + ULT + GALT (tonzile (walderjev obroč), Peyerjeve zaplate ) 1 kostni mozeg, priželjc (timus) 10. Katere citokine izločajo plazmocitoidne DC in proti katerimi povzročitelji bolezni so uspešne? (dodatno vprašanje) Izločajo IFN-α in IFN-β uspešne so v obrambi proti virusom.

4 IMUNOLOGIJA VPRAŠANJA IZ IZPITOV 1. Mastociti kje nastajajo, kje se nahajajo, kako se aktivirajo in degranulirajo? Mastociti ali tkivni bazofilci nastajajo v kostnem mozgu, ga nezreli zapustijo, se naselijo v tkivu in tam dozorijo. Nahajajo se torej v tkivih. Za aktivacijo potrebujejo dražljaj: to je alergen, vezan na Ab IgE, ki se nahajajo na njihovi površini (nanje so vezani prek receptorja Fc (FcεR)) ob aktivaciji pride do degranulacije izpraznitev granul je zelo hitra. Njihove granule vsebujejo heparin, histamin in druge provnetne citokine, ki povzročajo simptome alergij. Pomembni so tudi v odzivu na parazite, ker pospešujejo akutno vnetje. 2. RAZLAGA: IgE nastane v odgovor na alergen - senzibilizacija; FcεR prepozna IgE; ko se ponovno pokaže povzročitelj vnetja (alergen), spet veže IgE, aktivira mastocite, ki se degranulirajo alergije (tudi anafilaktični šok). 2. ADCC kaj je, katere celice? ADCC od protiteles odvisna celična citotoksičnost. Celice NK lahko uničijo tarče prekrite z IgG. 3. Receptor na DC za vezavo HIV DC-SIGN 4. Mehanizem in primeri preobčutljivosti IV Preobčutljivostna reakcija tipa IV je pozna / zapoznela, celično posredovana preobčutljivost. Ni povezana s protitelesi, ampak z limfociti T. 1. stik z alergenom interakcije APC + CD4+ generiranje spominskih T celic ( = faza senzibilizacije: predstavitev Ag CD4+ celicam Th in njihova aktivacija) 2. stik aktivacija keratinocitov, spominske T celice izločajo proinflamatorne citokine, ti aktivirajo MΦ in vnetne celice, da pridejo na mesto vnosa alergena pride do vnetja ( = senzibilizirani limfociti T sproščajo citokine, ki aktivirajo Mφ in tako povzročijo lokalno vnetje) Primeri: - avtoimunske bolezni (celiakija, Cronhova bolezen, granulomatoze, primarna biliarna ciroza ) - kontaktna preobčutljivost = alergijski kontaktni dermatitis (hapteni, kovinski ioni: Ni, kromat) - pozna preobčutljivost (piki insektov; mikrobi - tuberkulin, lepromin) - zavrnitev transplantiranega organa - tuberkulinski test (tuberkulinska reakcija)

5 V KOŽI PA: Alergena spojina prehaja epidermis in tvori kompleks s proteinskim prenašalcem. Ta se procesira v Lang. c., ki migrirajo v lokalne bezgavke. APC tam interagirajo s CD4+ T celicami, pride do aktivacije spominskih T celic. Po 2. stiku z alergenom Lang. c. migrirajo v bezgavke, T celice proliferirajo, migrirajo iz limfnega v sistemski obtok, ga zapustijo in se sprostijo na mesto izpostavitve z ekspresijo adhezivnih molekul in citokinov. Aktivirani keratinociti in T celice izločajo proinflamatorne citokine, ti pa privlačijo nove T celice in makrofage na mesto vnosa alergena. Hapten (mala molekula, Ag + protein) kovalentno / kompleks (s koordinacijskimi vezmi - Cr) 5. Kako poteka lektinska pot aktivacije komplementa. Sprožijo jo MO, v odsotnosti Ab in sicer s sladkornimi ostanki (manoza) na njihovi površini, ki predstavljajo ustrezna vezavna mesta. Kompleks MBL (manan-vezavni lektin) in več MASP (z MBL povezanih serinskih proteaz) zagotavlja encimsko aktivnost. Delovanje začetnega kompleksa je odvisno od Ca2+ (kot pri klasični). MBL se veže na manozo in N-acetil glukozamin (dela celične stene patogenov), spremeni obliko, sproži avtokatalitsko aktivacijo MASP tej encimi nato cepijo komponente komplementa (C4 in C2), nato aktivacija poteka kot pri klasični poti (C3, C5, C9 luknje v membrani). Je zelo podobna klasični poti (domnevajo da je to klasična pot, ki je zaobšla potrebo po Ab). 6. Katere celice vežejo MIC-A in MIC-B. NKG2D (na celicah NK), ϒ :δ TCR (na limfocitih T, nekaterih CD8+) ko celice z MIC-A ali MIC-B vežejo (prepoznajo), jih specifično uničijo. MIC-A, MIC-B: To so neklasične molekule MHC razreda I. Izražene so na fibroblastih, epitelijskih (predvsem črevesnih) celicah, nekaterih tumorskih celicah, lahko pa se izrazijo tudi v odzivu telesa na stres (npr. toplotni šok, bakterijske okužbe). Sodelujejo v prirojeni imunosti. 7. Dozorevanje DC katere lastnosti pridobijo, da lahko aktivirajo limfocite T? Je proces, ki popolnoma spremeni tako morfologijo, fenotip kakor tudi funkcijske lastnosti DC. Lastnosti: izražanje CCR7 jih privede do bezgavk, kjer se nahajajo naivni limfociti T; povečano izražanje kostimulatornih molekul (CD80, CD86, CD40), izločanje citokinov IL- 12, IL-6, TGF-β.. Dejavniki, ki povzročajo njihovo zorenje (lipopolisaharid LPS, vnetni citokini TNF-α, IL-1β..). Torej: prenehajo z vzorčenjem Ag in jih začnejo predstavljati na lastni površini v kompleksu z molekulami MHC I in II; pričnejo izražati kemokinski receptor CCR7, ki jih privede do 2 limfnih organov. Izrazito se poveča površinsko izražanje ko-stimulacijskih molekul CD40, CD80 in CD86 (za aktivacijo odzivnih celic), spremeni se njihov citokinski profil (različno povečano izražanje IL-12, TNF-α, IL-1, IL-8, IL-10).

6 8. Plazmacitoidne DC proizvajajo: IFN-α, IFN-β 9. Hiperakutna zavrnitev alogenih presajenih organov kaj je, vzrok Je takojšnja zavrnitev presadka (v minutah do urah), saj gre za vnos organa v senzibiliziranega pacienta ima prisotna Ab (anti-hla, -AB0). Ab se vežejo na žilni endotelij presajenega organa, aktivira se komplement in pride do hitre vazokonstrikcije, žilnega edema, vaskulitisa ali krvnih strdkov (posledica vaskulitisa), nekroze. Do te reakcije ne bi smelo priti, gre za napako laboratorija pri izvedbi navzkrižnega poskusa (spregledajo pozitivno reakcijo) huda napaka laboratorija. 10. Naštej celice I.S. mieloidnega izvora: - granulociti (polimorfonuklearni levkociti): nevtrofilci, eozinofilci, bazofilci - monociti in makrofagi (zrela oblika monocitov) - mieloidne DC - mastociti 11. Naštej celice I.S. limfoidnega izvora: - limfociti B - limfociti T - celice NK - limfoidne DC (plazmacitoidne DC) 12. Katere od naštetih interlevkinov ne izločajo Th2? IL-2 (izločajo pa IL-3, IL-4, IL-5, IL-9, IL-10 in IL-13 spodbujajo humoralni I.O.) 13. Katere citokine izločajo Th1? IFN-γ, TNF-β, IL Katere so efektorske naloge protiteles, poleg prepoznave antigena in kateri del protitelesa je odgovoren za te efektorske naloge? Poleg prepoznave, je njihova naloga še vezava Ag in pospeševanje mehanizmov ubijanja (za to je odgovoren variabilni del). Za efektorske funkcije pa poskrbi konstantni predel protiteles. Efektorske funkcije so npr. odstranjevanja imunskih kompleksov, posredna vezava Ag z receptorskimi molekulami IS (C1q, FcR) delujejo kot adaptorske molekule. V obliki IgE lahko vežejo alergene. 1) imunski kompleksi (Ag-Ab) sprožijo klasično pot aktivacije komplementa 2) Ab se vežejo na površine patogenov in jih opsonizirajo 3) vežejo se na okužene celice in/ali patogene in pospešijo njihovo prepoznavanje, ubijanje s celicami NK. Vezava z Ab omogoča tudi prepoznavo in ubijanje nekaterih parazitskih črvov z eozinofilci.

7 4) Ab se lahko vežejo na Fc receptorje določenih celic in jih naredijo bolj dovzetne za vezavo Ag (npr. mastociti - Ab se vežejo nanje, preko teh Ab mastociti vežejo Ag in se aktivirajo). 15. Kaj je afiniteta protiteles? Afiniteta Ab ali intrinzična afiniteta je energija (jakost) vezi enega paratopa Ab z 1 epitopom Ag. = monovalentna povezava Ag z Ab. Je fizikalno-kemijska količina in jo lahko izmerimo le ob uporabi posamičnega monovalentnega fragmenta Fab in ''monovalentnega'' haptena. 16. Kaj je avidnost? Avidnost ali funkcionalna afiniteta je energija celotne vezi večvalentnega Ab z večvalentnim Ag = večvalentna vezava Ab in Ag. Je opisna količina, ki jo lahko izmerimo s kinetičnimi testiranji. 17. Katere molekule so izražene na obrobnem delu molekulske sinapse in katere v središčnem delu? Obrobni del: adhezijske molekule LFA1 : ICAM1 in ICAM3 Središčni (aktivacijski) del: B7-1, B7-2 (CD80/86) : CD28 MHC I : TCR (+ CD8) CD48 : CD2 18. Mehanizem preobčutljivosti tipa II in primeri Gre za citotoksično reakcijo, povzročeno s Ab. Ag so izraženi na celični membrani ali na bazalni membrani. Vezava Ab (IgM ali IgG) aktivira komplement. Ta celice poškoduje, pride do vnetja in citolize. Lizo celic z vezanimi Ab lahko povzročijo tudi celice NK (ADCC s protitelesi posredovana citotoksičnost. Ob vezavi Ab na receptorje se sprožijo citotoksične granule, uničijo celice) Primeri: - izoimunske reakcije (neskadnost antigenov AB0 in Rh akutna hemolitična reakcija po transfuziji neujemajoče krvne skupine) - revmatoidni artritis - miastenija gravis - reakcije na zdravila, ki se kot hapteni vežejo na celico (agranulocitoza) - zavrnitev presadka - Hashimotov tiroiditis - Goodpasteurjev sindrom - fetalna eritroblastoza 19. Vloga keratinocitov pri imunskem odzivu. Keratinociti so senzorji nevarnosti - prepoznajo tuje in nevarne dejavnike, npr. PAMP (molekulske vzorce na površinah patogenov), DAMP (z nevarnostjo povezane molekulske vzorce to so lahko razni iritanti in toksini). Prepoznavajo jih s površinskimi

8 ali endosomsko izraženimi TLR (Tollu podobnimi receptorji). Po vezavi se aktivirajo provnetne signalne poti, sledijo jim prirojeni in pridobljeni I.O. proizvodnja raznih protimikrobnih peptidov, citokinov in kemokinov. Izražajo tudi NLR (NLRP3), proteine, ki lahko prepoznavajo PAMP v citoplazmi (LPS, flagelin), DAMP in UV svetlobo, sprožijo provnetno signalizacijo, pride do tvorbe multimernega kompleksa, ta aktivira kaspazo 1, ki povzroči pretvorbo pro-il-β v biološko obliko IL-β. NLR = nucleotide-binding domain/leucine-rich repeat-containing gene family 20. Kaj je molekulska mimikrija in kako vliva na avtoimunsot? Način patogenov, da preprečijo učinkovit imunski odziv gostitelja in ga lažje okužijo. Gre za podobnost med antigenskimi epitopi patogena in gostitelja, kar pomeni, da I.S. gostitelja patogena ne prepozna kot tujega takoj ob vstopu in nanj ne odreagira. Pride do zakasnelega imunskega odziva in do navzkrižne reakcije z Ag-determinantami gostitelja (avtoreaktivnost). Nekateri patogeni torej izražajo proteinske in ogljikohidratne Ag, ki so zelo podobni gostiteljevim molekulam. Na ta način lahko premagajo toleranco na lastno in aktivirajo avtoagresivne limfocitne klone. 21. Zakaj CTL ne ubijejo same sebe? (bonus vprašanje) Za to imajo številne mehanizme. Perforin in grancim sta v granulah shranjena v prekurzorski obliki in v neugodnem okolju ph, koncentracija Ca2+, prisotnost proteoglikanov, ki se nanje vežejo (niso aktivni, dokler jih ne razgradi katepsin B in pridejo v primerno okolje). CTL so tudi zaščitene pred lastnim perforinom - zaradi membransko vezane oblike katepsina B (lizosomska cisteinska proteaza), ki prekriva njihovo površino in razgrajuje perforin na delu sinapse, ki je bližje CTL. Imajo: - protein cflip, ki zavira cepitev kaspaze 8, preprečuje sproženje apoptoze v njih samih. - serpin, ki je PI-8 (proteazni inhibitor 8) in prepreči delovanje grancima B Vprašanja iz seminarjev 2015: 1. S katerima boleznima sta se začeli prva in moderna fototerapija? Vitiligo in lupus vulgaris. 2. Kakšne so prednosti ozkospektralne UVB fototerapije pred širokospektralno? Hitrejša, bolj prilagojena, učinkovitejša, povzroči manj opeklin. 3. Kaj je fotokemoterapija in za zdravljenje katerih bolezni jo uporabljamo? PUVA kombinirana terapija psoralena in dolgovalovnega sevanja UVA ( nm). 4. Kaj je velika prednost fotodinamične terapije? Selektivno uničenje tkiva brez uničenja okoljskega tkiva. "Akutna bolezen presadka zoper gostitelja"

9 1. Kateri tipi celic vplivajo na razvoj akutne GvHD? Sprožilci, senzorji, mediatorji in efektorji. 2. Katere organe najprej prizadene? Kožo, jetra in prebavila. 3. Naštejte 3 faze napredovanja akutne GvHD! 1. aktiviranje APC 2.aktiviranje darovalčevih celic T proliferacija, diferenciacija in migracija in 3. uničenje tarčnega tkiva. 4. Kaj se uporablja za preventivo? Imunosupresive (ciklosporin, takrolimus, metotreksat ). 1. Naštej 3 citokine, ki spodbujajo Th2 vnetni odziv. TSLP, Il-25, IL Iz katerih celic se ob Th1 odzivu sprošča IFNγ? celice T, monociti, makrofagi 3. Za zdravljenje katere bolezni se uporablja Anti-TNF terapija? luskavica 4. Katere PAMP molekule so keratinociti sposobni prepoznati? virusne nukleinske kisline, lipopolisaharid, flagelin, zimosan Škodljivi vplivi obsevanja z UV žarki na imunske in druge celice v koži 1. Kateri UV žarki so najmanj biološko aktivni in zakaj? UVA zaradi nizke energije 2. Kako pretvorijo UV žarki urokansko kislino? B a) cis-uca v trans-uca b) trans-uca v cis-uca 3. Kaj se zgodi s keratinociti že nekaj ur po izpostavitvi UV žarkom? Keratinociti so poškodovani in so nato podvrženi apoptozi. 4. Kaj se zgodi z Langerhansovimi celicami po izpostavitvi UV žarkom? Poveča se njihova migracija iz epidermisa, pride do morfoloških sprememb, zmanjša se antigen predstavitvena sposobnost. Imunski odzivi na glivične okužbe kože 1. Kateri kompleksni polisaharidi so sestavina celične stene glivic? Hitin, glukani, manani 2. Katera sta ključni molekuli, ki sodelujeta pri prepoznavi glivične okužbe in kje se nahajata? PAMP in PRR. PAMP so gradniki celičnih sten glivic, PRR pa lahko najdemo na dentritičnih celicah, makrofagih, monocitih, endotelijskih celicah. 3. Katere bolezni povzroča okužba z Malassezio spp.? Pityriasis versicolor, seboroični dermatitis, folikulitis.

10 4. Kaj je opsonizacija in kaj povzroči? Gre za vezavo posameznih komponent na mikrobne faktorje, vezava povzroči večjo dovzetnost in prepoznavnost vdornih mikrobov za fagocitozo v našem organizmu. Pemphigus vulgaris 1. Kaj so desmogleini in kateri je najbolj poznan v primeru pemphigus vulgarisa? DESMOGLEINI so člani kadherinske družine celičnih adhezijskih molekul in so proteini, ki vplivajo na intercelularno adhezijo, za delovanje so odvisni od kalcija. Motnje v desmogleinu povzročajo mehurje na koži in mukoznih membranah. Pacienti s to boleznijo imajo avtoprotitelesa proti desmogleinu-3 2. Katere kožne spremembe so značilne za obravnavano avtoimunsko bolezen? (B, F) a) porjavitev kože b) mehurji c) črna pigmentna znamenja d) brazgotine e) pojav strij f) erozije 3. Ali je PV življenjsko ogrožajoča bolezen? Če JA, kdaj? Če se ukrepa pravočasno NE, lahko pa pride do zapletov: okužbe kože z bakterijami, sepsa, dehidracija, stranski učinki zdravil. Najpogostejši vzrok smrti so sekundarne okužbe. 4. Kaj prikazuje priložena fotografija? Med nosečnostjo avtoprotitelesa IgG prehajajo skozi placento simptomi pemphigusa v neonatalnem obdobju pri dojenčku. VITILIGO 1. Kje na svetu se vitiligo pojavlja najpogosteje? Kako razširjena je bolezen globalno? 2. Kaj naj bi bili glavni vzroki za nastanek vitiliga? 3. S katerimi boleznimi/težavami se vitiligo pogosto povezuje? 4. Kje se simptomi bolezni pojavijo najprej? LUSKAVICA 1. Kaj je luskavica in katere dele ponavadi prizadane? - je avtoimuna, kronična, kožna bolezen - prizadane kolena, komolce, lasišče, nad trtico in ledveno hrbtenico, glavico penisa 2. Kateri ljudje so bolj dovzetni za luskavico? -tisti z obolelimi starši, s prisotnimi HLA geni ali s za luskavico dovzetnimi genskimi lokusi npr. PSORS1

11 3. Na katere tri faze jo lahko delimo, v kateri opazimo kožne spremembe? Delimo jo na fazo senzibilizacija, faz mirovanja in aktivno fazo. Kožne spremembe se pojavijo v aktivni fazi. ATOPIJSKI DERMATITIS: Kaj so možni vzroki za vedno večje število obolelih? -večja onesnaženost okolja in posledično izpostavitev vedno večjemu številu alergenov -manj imunostimulacije v otroštvu (boljša higiena) Kaj je razlika med prvo in drugo prepoznavo antigena, ko je koža že senzibilizirana? -pri prvi more pridt do aktivacije limfocitov B in pretvorbo le teh v plazmatke ter male spominske celice. Pri drugi pa so spominske celice že prisotne in se pretvorijo v plazmetke, ki nato sproščajo protitelesa (odziv je zato hitrejši in močnejši). Kaj je razlika med Th1 in Th2 celicami? -izločajo različne citokine, ki spodbujajo(th2) ali zavirajo (th1) nastanek IgE. Kaj menite, da bi bilo primerno zdravljenje za AD? - povejte magar kar se spomnete od dermatologije (drugače pa: zdravimo simptome, ker točnega vzroka ne poznamo, uporaba KS, odpravljanje bakterijskih okužb - triklosan, ne izpostavljamo se antigenom... KONTAKTNI DERMATITIS 1. Katere vrste kontaktnega dermatitisa poznamo? poznamo iritativni, alergijski ter fotoalergen in fototoksičen dermatitis 2. Katere snovi povzročajo alergijski kontaktni dermatitis? nizkomolekularne snovi, naprimer hapteni 3. Kako se najprej lotimo zdravljenja alergijskega kontaktnega dermatitisa? tako, da odstranimo vzročni alergen in okolja, če je le mogoče NK CELICE 1. Proti čemu delujejo NK celice? Proti virusnim in glivičnim okužbam, ter tumorskim celicam. 2. Zakaj so celice, ki ne izražajo označevalcev HLA razreda I ogrožene? Ker jih NK celice zaznajo kot tujke, jih uničijo in odstranijo. 3. Zakaj je pomembna navzkrižna komunikacija NK in DC? Za navzkrižno aktivacijo NK in DC povečanje aktivnosti (citotoksičnosti) NK celic in za dozorevanje DC, ki nato lahko aktivirajo limfocite T in tako povežejo naravno imunost s pridobljeno. Vprašanja za nas: 1) Je kakšna bolezen povezana z NK celicami? 2) Ali imajo NK celice spomin? 1.Kateri celici sta antigen predstavitveni: a)dednritične CELICE* b) monociti c) nevtrofilci d) MAKROFAGI*

12 2.Kateri od naštetih ne spadajo med PRR (receptorje izražene na fagocitih) a)tlr b)mbl c)pamps (PAPMs- pravilen odgovor) 3. Katere so značilnosti vsakega vnetja? vročina, rdečina, otekanje, bolečina, manjša funkcionalnost HIV in cepivo 1. Kaj iščemo v tkivih za identifikacijo okužbe s HPV? 2. Kako izdelujejo glavno učinkovino za cepivo proti HPV? 3. Zakaj se cepivo daje intramuskularno? 4. Kako dolgo traja zaščita s cepivom? 1. Anafilaktični šok je preobčutljivostna rekcija tipa. In je posredovana z protitelesi vrste? Tipa I z IgE 2. Naštej alergene, ki pogosto sprožijo anafilaktično reakcijo? Zdravila, hrana kot so oreščki, školjke, jajca, grah, fižol, piki insektov 3. Opišite mehanizem takojšnje ali protitelesno posredovane reakcije: IgE se križno veže na Ag, kateri potem aktivira receptorje FcRƐI na mastocitih. Sledi degranulacija mastocitov in sprostitev histamina. 1. Kaj naj bi bil vzrok za nastanek KVČB? Vzrok še ni povsem razjasnjen, a kaj naj bi bila kriva kombinacija posameznikove genetike, mikrobioma, imunskega odziva in okolja, kar potem vodi do pretiranega imunskega odziva pri komenzalni flori. 2. Za kaj so odgovorne Panethove celice in kje se nahajajo? Panethove celice se nahajajo na temelju črevesnih kript med črevesnimi resicami in so specializirane epitelijske celice, ki so odgovorne za izločanje encimov in protimikrobnih peptidov, kar prepreči translokacijo potencialno patogenih bakterij in toksinov preko črevesne stene. 3. Zakaj so celice TH17 ustvarile velik raziskovalni interes pri proučevanju Crohnove bolezni? V nekaterih primerih naj bi TH17 celice lahko imele zaščitno vlogo v preprečevanju črevesnega vnetja in vzdrževanje homeostaze z bakterijsko floro. 4. Kako poenostavljeno delujeta biološki zdravili, omenjeni pri zdravljenju Crohnove bolezni? Infliksimab (Remicade ) in adalimumab (Humira ) se vežeta na TNF-α, preprečita njegovo vezavo na receptor in tako zmanjšata znake in simptome vnetja.

13 CELIAKIJA KATERA ŽIVILA SO BREZ GLUTENA? Koruza, riž, čičerika, kvinoja, amarant, krompir in proso. NA KATERI IMUNSKI SISTEM VPLIVA GLUTEN? Na pridobljeni, lahko tudi na prirojeni. ALI JE CELIAKIJA NALEZLJIVA? Ne, je pa dedna. SE LAHKO CELIAKIJA POKAŽE NA KOŽI? ČE DA, KAKO? Da. V obliki srbečih izpuščajev z majhnimi papulami in vezikli napolnjenimi z vodo. To se imenuje dermatitis herpetiformis. VPRAŠANJA IZ ZADNJE URE: 1. Kakšne so funkcije imunskih celic? 2. Nastanek imunskih celic Nastanejo iz pluripotentne krvotvorne (hematopoetske) matične celice, v kostnem mozgu. Iz KMC najprej nastanejo mieloidn in limfoidni predniki, iz njih pa se razvijejo levkociti.

14 3. Kje celice dozorevajo? limfociti B v fetalnih jetrih, kostnem mozgu limfociti T v timusu (priželjcu) NK v kostnem mozgu (verjetno) 4. Kaj počnejo nevtrofilci? 5. Kateri so osrednji in kateri periferni limfatični organi in tkiva? 6. Razlika med prirojeno in pridobljeno imunostjo? 7. Katere so glavne celice v pridobljeni imunosti? 8. Katere v prirojeni? 9. Kje dozorevajo imunske celice? (pomembni so limfociti) 10. Kaj je + in kaj selekcija v timusu? 11. Mehanizmi delovanja pridobljene imunosti? 12. Razlike med prirojeno in pridobljeno imunostjo? 13. Kakšne so razlike v senzorjih/receptorjih za prirojeno/pridobljeno imunost? PRIROJENA: niso polimorfni, so vrojeni, TLR, MBR manozo vezoči receptorji PRIDOBLJENA: NOD-1, NOD CRP in drugi proteini akutne faze 15. Značilnosti vnetja Rdečica, bolečina, oteklina, 16. Na kakšen način prehajajo imunske celice iz žilja na mesto vnetja? 17. Katere so prve celice na mestu vnetja? Nevtrofilci. 18. Načini aktivacije komplementa 19. Opiši ahusovo reakcijo. 20. OPSONINI naštej označevalce (opsonine) in kakšne so njihove funkcije? pospešio fagocitozo (Ab, sestavine komplementa?) 21. Kako se aktivirajo mastociti? Kako pride do njihove degranulacije? Rabijo Ab: IgE, se pritrjujejo na površini IgE, se aktivirajo degranulacija IgE GRANULE: histamin + drugi provnetne sestavine 22. PRIDOBLJENA IMUNOST: 23. Receptorji, ki so pomembni: prepoznavajo Ag limf. T (TCR), limf. B (BCR)

15 24. TCR so zgrajeni iz različnih verig. Katere prevladujejo? α:β prevladujejo (90%), ϒ:δ pa so v manjšini delno v epiteliju kože (intraepitelijski limfociti) CD8 pretežno 25. Funkcije keratinocitov kot imunskih celic 26. Kaj so Langerhansove celice? 27. Katere so APC? Zakaj so pomembne? Katera je najučinkovitejša? Kako nastaja? za aktivacijo limfocitovt Kakšne so v tkivu in kakšne ko se aktivirajo? 28. Receptor, ki omogoča prehod iz žil v tkivo? CCR7 kemokin 29. Ko dozorijo DC katere molekule začnejo pospešeno izražat? CD80, CD86, CD83 (kostimulatorne molekule) 30. DC kateri so topni dejavniki proti virusom? (?) 31. Kateri so 3 signali za popolno aktivacijo limfocitov T? 32. Interakcija med katerimi molekulami aktvira signal 2, ki so nujno potrebne za aktivacijo limfocitov T? 33. Kaj je imunska sinapsa? Katere reakcije potekajo na obrobju, katere v sredini? 34. Katere so osnovne funkcije celic T pomagalk in CD8 limfocitov T? 35. Katere celice? Prepoznajo CD4, CD8? 36. CD8+ (efektorske) so citotoksične na kakšen način ubijajo tarče? 37. Kakšne podvrste limfocitov Th poznamo? Funkcija? Th1, Th2 + Th Periferna regulacija imunskega sestema - T regulatorni in kakšna je njihova funkcija? 39. Funkcija molekul HLA (MHC) katere vrste peptidov predstavljajo HLA I, katere HLA II? Kje se nahajajo HLA I, kje HLA II? HLA II na APC 40. OKUŽBE: različni povzročitelji okužb, na kakšen način se V., B. izogibajo prepoznavanju I.S.? 41. Aktivacija limfocitov B? So APC, ker ko se na BCR vežejo Ag, pride do internalizacije, predelave, se pepridi na HLA vežejo na površini? Aktivacija z limf.t?, prehod v plazmatko in izdelava Ab. 42. Katera podvrsta limfocitov T je pomembna za prehod limfocitov B v plazmatke? Th2 43. Koliko razredov Ab imamo? Katere od teg lahko aktivirajo komplement po klasični poti in kire ne?

16 44. Podrazredi IgA in v katerih oblikah obstajajo? IgA, IgA ; oblike dimerov na sluznicah, 45. Kako IgA prehajajo iz epitelijskih celic v črevesje in kakšna je tam njihova funkcija? 46. Funkcija IgA? Zakaj je pomembno, da so tako zgrajeni? Zakaj vmesni del iz transportnega proteina (v dimeru)? Omogoča vezavo Zn! 47. Kaj je afiniteta Ab? 48. Na osnovi katerega fizikalnega zakona lahko izračunamo afiniteto? 49. CEPIVA: razlika med mrtvimi in živimi, prednosti in slabosti enih in drugih 50. Kakšna je funkcija adjuvansov? 51. Kateri tip TLR je ključen za prepoznavo LPS? 52. Kaj so superantigeni? Kaj povzročajo? virusne, bakterijske spojine, ki povežejo APC in limfocite T oz. se vežejo na TCR na tak način, da zaobidejo specifično prepoznavanje Ag, tako poliklonsko aktivirajo..? sistemsko izločanje citokinov (je toksično) 53. Katere celice aktivirajo z bakterijami okužene makrofage? 54. Opiši mehanizem in navedi primere vseh 4h tipov preobčutljivostnih reakcij. 55. Kaj je molekulska mimikrija pri nastanku avtoimunskih bolezni? 56. Prirojene imunske pomanjkljivosti (cscid, pomanjkljivosti v zvezi z Ab agamaglobulinemija manjka Ig-frakcija) 57. PRESADITVE: kako izvedemo navzkrižni preizkus pred presaditvijo ledvice? Pomen ditiotreitola? Kaj z njim naredimo? 58. Kaj je to akutna bolezen presadka zoper gostitelja? 59. Kakšni so načini prepoznavanja za nastanek zavrnitvene reakcije? Neposredno/posredno prepoznavanje? 60. V katerem delu HLA je največji polimorfizem? razlike med aleli 61. Kje nastajajo molekule HLA? v ER (kot vsi proteini) 62. Zakaj HLA II ne morejo vezat peptidov znotrajceličnega izvora? 63. Kako pridejo peptidi znotrajceličnega izvora v lumen ER? 64. Imunske pomanjkljivosti 1, 2? katere sodijo med 2? kakšen je njihov vzrok (lakota, neustrezna prehrana je najbolj pogost vzrok, revne države..?) 65. ČRVI katere celice delujejo proti črvom? eozinofilci, tudi bazofilci.

17 66. Kakšna sistemska obramba je tudi pomembna? humoralna imunost 67. GLIVE: katere vrste celic so najpomembnejše za obrambo proti glivam? CD4+ limfociti 68. VIRUSI: nariši potek I.O. proti virusom (graf). Do kje nas pripelje prirojena imunost? (limfociti T CD8 citotoksične, prepoznajo te celice in jih uničijo) 69. Od kisika odvisne in neodvisne oblike ubijanja znotrajceličnih patogenov? Kje potekajo? V makrofagih. 70. TIPIZACIJA: kaj je mikrolimfocitotoksična reakcija? CDC (complemen dependent cell toxicity) 71. VAJE: postopki: elektroforeza (kar smo obravnavali na predavanjih tudi) 72. Na kakšen način lahko preverimo ujemanje med dvema receptorjema in vitro? Reakcija limfocitov? 73. S katero snovjo napolnimo tarče, ki jih pol CTL razgradijo? 74. ELISPOT: pikice, ki nastanejo, ko imamo kulturo limfocitov, jih pomešamo z Ag, pride do aktivacije klonov (IFN- ϒ), prenos s plošče s protitelesi se veže, speremo, 2 Ab, seštejemo pikice, ki so nastale (določimo obseg reakcije, v katerih celicah) 75. Kaj so/kako lahko pripravimo celice za adaptivni prenos pri raku? TILF tumor infiltrirajoči limfociti! 76. Katere citokine proizvajajo in izločajo Th1, Th2 limfociti T ali delujejo komplementarno ali kontra drug drugemu? 77. Kaj je IDO? Indol aminska 2,3 dioksigenaza (triptofan je nujen za delovanje limfocitov T menin?? = izkoriščajo bakterije, MO, tumorsko okolje preprečuje delovanje limfocitov T. 78. KOŽA 79. ČREVO: kaj so Peyerjeve zaplate? Celice M v črevesju? BISTVO = RAZUMEVANJE PROCESOV, PRINCIPI 80. TRANSPLANTACIJA: kako izvedemo presajalne teste?kaj iščemo tam? Zavrnitvene reakcije? Lak ke vzrok za akutno, hiperakutno, kronično? 81. Bolezen akutne zavrnitve pri transplantaciji kostnega mozga? 82. Mastociti kje nastajajo, kje se nahajajo, kako se degranulirajo? 83. Dozorevanje DC -katere lastnosti pridobijo, da lahko aktivirajo limfocite T -plazmacitoidne DC (odg:ifn-alfa in beta) 84. Naštej granulocite in napiši njihovo vlogo v prirojeni imunosti

18 85. Kaj je HLA 1, kje nastaja, kako je sestavljen, funkcija 86. Katere citokine izločajo plazmocitoidne DC in proti katerimi povzročitelji bolezni so uspešne? (to je blo dodatno vprašanje) 87. V kakšni obliki se nahajajo IgA v črevesni sluznici in kakšno funkcijo imajo?

1. Kakšne so funkcije imunskih celic? Monociti fagocitoza, aktivacija baktericidnih mehanizmov, so inducibilne APC,

1. Kakšne so funkcije imunskih celic? Monociti fagocitoza, aktivacija baktericidnih mehanizmov, so inducibilne APC, VPRAŠANJA IZ ZADNJE URE: 1. Kakšne so funkcije imunskih celic? Monociti fagocitoza, aktivacija baktericidnih mehanizmov, so inducibilne APC, predhodniki MΦ APC - ima FcR (veže protitelesa z Ag), MHC (predstavlja

Διαβάστε περισσότερα

Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava

Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Obvezna dopolnilna preiskava pri ledvični biopsiji (imunohistokemija imunoglobulinov in komponent komplementa na zmrznjenih

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

OSNOVE IMUNOLOGIJE PREGLED SNOVI

OSNOVE IMUNOLOGIJE PREGLED SNOVI ONOVE IMUNOLOGIJE PREGLED NOVI Po knjigi Vozelj, M.: Temelji imunologije DZ d.d., Ljubljana, 2000 Berete kratek pregled snovi iz predmeta Osnove imunologije. To pomeni, da sem izpustil par poglavij in

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Osnove imunologije. antigene imunskim celicam, to je limfocitom.

Osnove imunologije. antigene imunskim celicam, to je limfocitom. Osnove imunologije Govorimo o vedi, ki raziskuje odpornost organizma pred vdorom tujkov, različnih tujih proteinov oziroma antigenov. Antigeni so snovi, ki v našem organizmu sprožijo verižno reakcijo t.i.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Imunologija. organizacija limfatičnega sistema. nespecifična obramba. specifična obramba. celično mediirana obramba.

Imunologija. organizacija limfatičnega sistema. nespecifična obramba. specifična obramba. celično mediirana obramba. Imunologija organizacija limfatičnega sistema nespecifična obramba specifična obramba celično mediirana obramba humoralna obramba reakcija antigen-protitelo Imunost in imunski sistem Imunost je sposobnost

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne

Διαβάστε περισσότερα

PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL

PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL Povzetek dveh predavanj pri predmetu Biokemija študijski program Kemija 2008/2009 doc. dr. Marko Dolinar Pred vami je del gradiva, ki ga pripravljam za naslednje

Διαβάστε περισσότερα

HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA

HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA Romina Bernard univ. dipl. biologinja in prof. biologije Romina Bernard, gradivo za HMB 1 KAZALO: UVOD VIRUSI BAKTERIJE GLIVE PARAZITSKE ŽIVALI IMUNOLOGIJA HIGIENA IN UNIČEVANJE

Διαβάστε περισσότερα

TOLL-U PODOBNI RECEPTORJI

TOLL-U PODOBNI RECEPTORJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO TOLL-U PODOBNI RECEPTORJI Seminarska naloga pri predmetu Biološke membrane Mentor: prof. dr. Igor Križaj Avtorja: Angelika Vižintin in Urban

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni

Διαβάστε περισσότερα

Magdalena Avbelj, Nataša Bratina, Mirjam Stopar Obreza, Nina Bratanič, Mojca Žerjav Tanšek, Ciril Kržišnik, Tadej Battelino

Magdalena Avbelj, Nataša Bratina, Mirjam Stopar Obreza, Nina Bratanič, Mojca Žerjav Tanšek, Ciril Kržišnik, Tadej Battelino GENETIKA SLADKORNE BOLEZNI TIP 1 Magdalena Avbelj, Nataša Bratina, Mirjam Stopar Obreza, Nina Bratanič, Mojca Žerjav Tanšek, Ciril Kržišnik, Tadej Battelino Uvod Sladkorna bolezen tip1 (SBT1) nastane zaradi

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA

HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE IPAVČEVA 10, CELJE Vsebinski sklop HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA (interna skripta za program Zdravstvena nega, prvi letnik, modul varovanje zdravja) PETER ČEPIN TOVORNIK, dipl.

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

APLASTIČNA ANEMIJA. Barbara Skopec, dr. med. Polona Novak, dr. med.

APLASTIČNA ANEMIJA. Barbara Skopec, dr. med. Polona Novak, dr. med. APLASTIČNA ANEMIJA Barbara Skopec, dr. med. Polona Novak, dr. med. Definicija Sindrom odpovedi kostnega mozga za katerega sta značilni pancitopenija v periferni krvni sliki in hipoplazija kostnega mozga

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

SIGNALNE POTI, KI REGULIRAJO IZRAŽANJE GENOV

SIGNALNE POTI, KI REGULIRAJO IZRAŽANJE GENOV SIGNALNE POTI, KI REGULIRAJO IZRAŽANJE GENOV Literatura za temo Signalne poti, ki regulirajo izražanje genov: Lodish Berk Kaiser Krieger scott Bretscher Ploegh Matsudaira MOLECULAR CELL BIOLOGY SEVENTH

Διαβάστε περισσότερα

Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'

Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'

Διαβάστε περισσότερα

NAČRTOVANJE IN SINTEZA ACILIRANIH ANALOGOV TRIPEPTIDA Gly-L-Ala-D-Glu KOT AGONISTOV RECEPTORJA NOD2

NAČRTOVANJE IN SINTEZA ACILIRANIH ANALOGOV TRIPEPTIDA Gly-L-Ala-D-Glu KOT AGONISTOV RECEPTORJA NOD2 BRANKA VUKOVIĆ NAČRTOVANJE IN SINTEZA ACILIRANIH ANALOGOV TRIPEPTIDA Gly-L-Ala-D-Glu KOT AGONISTOV RECEPTORJA NOD2 DESIGN AND SYNTHESIS OF ACYLATED TRIPEPTIDE Gly-L-Ala-D-Glu ANALOGS AS NOD2 RECEPTOR AGONISTS

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Družina globinov pri človeku in bolezni.

Družina globinov pri človeku in bolezni. Družina globinov pri človeku in bolezni www.muhlenberg.edu/ Mioglobin in hemoglobin spadata v družino globinov Globinsko zvitje Mb β podenota Hb Podobnost aminokislinskega zaporedja Podobnost 3D strukture

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Zunajcelične komponente vezivnih tkiv. Bakterije in trda zobna tkiva (ponovitev) Biokemija obzobnih tkiv. Bakterije in obzobna tkiva

Zunajcelične komponente vezivnih tkiv. Bakterije in trda zobna tkiva (ponovitev) Biokemija obzobnih tkiv. Bakterije in obzobna tkiva Bakterije in trda zobna tkiva (ponovitev) Biokemija obzobnih tkiv prof.dr.marija Žakelj-Mavrič Courtesy Diann Bomkamp,, RDH, BSDH, Missouri Kaj se dogaja z zobmi po sladkem obroku? Bakterije in obzobna

Διαβάστε περισσότερα

IMUNOLOGIJA PO ISPITNIM PITANJIMA

IMUNOLOGIJA PO ISPITNIM PITANJIMA I TOG ĈETVRTKA, 14. NOVEMBRA, LETA GOSPODNJEG 2002. ZVEZDA I PARTIZAN ISPADOŠE IZ DRUGOG KRUGA UEFA, NA ŽALOSTAN I SKAREDAN NAĈIN... NO NEŠTO DRUGO NAS JE OBRADOVALO,... NAIME NEKI TAMO JE ODLUĈIO DA PREKUCA

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Združevanje celic v tkiva. Lodish 4: 22. poglavje

Združevanje celic v tkiva. Lodish 4: 22. poglavje Združevanje celic v tkiva Lodish 4: 22. poglavje Razdelitev poglavja Pritrjevanje celic in komuniciranje med njimi Pritrjevanje celic na medceličnino Kolageni v medceličnini Nekolagenske sestavine medceličnine

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki

Διαβάστε περισσότερα

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA) ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.

Διαβάστε περισσότερα

Encimi v zunajceličnem matriksu

Encimi v zunajceličnem matriksu Encimi v zunajceličnem matriksu - Proteaze - metaloproteaze - serinske proteaze - cisteinske proteaze - aspartatne proteaze - Glikozidaze - Lizil-oksidaze - Superoksid dismutaza Metaloproteaze Sterchi

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati

Διαβάστε περισσότερα

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov 28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI (I deo)

IZVODI ZADACI (I deo) IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a

Διαβάστε περισσότερα

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

Najpomembnejši človeški Hb

Najpomembnejši človeški Hb Najpomembnejši človeški Hb Vrsta Struktura podenot Razširjenost HbA (odrasli) α 2 β 2 97% Hb odraslih HbA 2 (odrasli) α 2 δ 2 2-3% Hb odraslih HbF (fetalni) *α 2 γ 2 Najpomembnejši Hb v 3. trimestru nosečnosti

Διαβάστε περισσότερα

Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design

Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design Supplemental Material for Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design By H. A. Murdoch and C.A. Schuh Miedema model RKM model ΔH mix ΔH seg ΔH

Διαβάστε περισσότερα

UPORABA MONOKLONSKIH PROTITELES-Farmakoterapija

UPORABA MONOKLONSKIH PROTITELES-Farmakoterapija UPORABA MONOKLONSKIH PROTITELES-Farmakoterapija PROTITELESA 5 izotipov: IgA, IgG, IgE, IgD, IgM fragmenti: Fc, Fv, scfv, F(ab) 2 CDR regije monoklonska/poliklonska končnica mab, omab, ximab, zumab POSTOPEK

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

Cefalosporini ostali β-laktami

Cefalosporini ostali β-laktami Cefalosporini ostali β-laktami doc.dr. Marko Anderluh 12. januar 2012 Vir cefalosporinov Cephalosporium acremonium Cefalosporin C Enaka tarča kot pri penicilinih Podoben mehanizem delovanja Cefalosporini

Διαβάστε περισσότερα

Encimi.

Encimi. Encimi Encimi so biološki katalizatorji, ki pospešijo hitrost kemijskih reakcij v bioloških sistemih. Delujejo tako, da znižajo aktivacijsko energijo za pretvorbo reaktantov (imenujemo jih substrati) v

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi 1. Izpeljite Binomsko porazdelitev in pokažite kako pridemo iz nje do Poissonove porazdelitve? 2. Kako opišemo naključne lastnosti

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA 29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo

Διαβάστε περισσότερα

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013 Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova 10. januar 2013 Osnove biometrije 2012/13 1 Postavitev in preizku²anje hipotez Hipoteze zastavimo najprej ob na rtovanju preizkusa Ob obdelavi jih morda malo popravimo

Διαβάστε περισσότερα

Imunomodulacija pri samozdravljenju. Samozdravljenje in imunski sistem. prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.

Imunomodulacija pri samozdravljenju. Samozdravljenje in imunski sistem. prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Imunomodulacija pri samozdravljenju prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Samozdravljenje in imunski sistem Imunski sistem je kompleksno tkivo, katerega naloga je prepoznavati in odstranjevati tujke, zlasti mikrobe,

Διαβάστε περισσότερα

Proteini. Struktura proteinov. Analiza proteinov. Proteini (proizvodnja, analiza, struktura, funkcija)

Proteini. Struktura proteinov. Analiza proteinov. Proteini (proizvodnja, analiza, struktura, funkcija) Proteini (proizvodnja, analiza, struktura, funkcija) Celična biologija z genetiko 1. letnik UŠ LBM, Kozmetologija šol. leto 2012/13 Proteios (Gr.) = prvega reda Makromolekule polimeri aminokislin, ki so

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU

ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU Manica Müller Premru, dr. med., spec. klin. mikrobiol. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani

Διαβάστε περισσότερα

Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom

Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom

Διαβάστε περισσότερα

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)

Διαβάστε περισσότερα

SPECIFIČNA IMUNOST. Specifičnost teorija klonske selekcije, M.F. Burnet Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver. značajka stečene (specifične) imunosti:

SPECIFIČNA IMUNOST. Specifičnost teorija klonske selekcije, M.F. Burnet Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver. značajka stečene (specifične) imunosti: Dvije glavne komponente imunosnog odgovora kralješnjaka Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver SPECIFIČNA IMUNOST Napad patogenih mikroorganizama PRIROĐENA (NESPECIFIČNA) IMUNOST Brzi odgovor na niz mikrobnih

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni

Διαβάστε περισσότερα

Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost

Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

Osnove sklepne statistike

Osnove sklepne statistike Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja

Διαβάστε περισσότερα

UPORABA POLYHIPE-BIOKOMPATIBILNIH

UPORABA POLYHIPE-BIOKOMPATIBILNIH UPORABA POLYHIPE-BIOKOMPATIBILNIH AKRILNIH POLIMEROV V TKIVNEM INŽENIRSTVU KOSTNIH NADOMESTKOV PoliMaT Academy TalentCamp 2012 Naloga za samostojno delo; področje C: Polimeri v medicini ddr. Matjaž DEŽELAK,

Διαβάστε περισσότερα

Autor: Rama Kanduri Traduzione in Italiano a cura di:

Autor: Rama Kanduri Traduzione in Italiano a cura di: Autor: Rama Kanduri Traduzione in Italiano a cura di: www.prendersicura.it info@prendersicura.it " Ponovno smo odkrili da srebro uničuje bakterije, kar je znano dejstvo že stoletja... vendar so z odkritjem

Διαβάστε περισσότερα

Το άτομο του Υδρογόνου

Το άτομο του Υδρογόνου Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες

Διαβάστε περισσότερα

[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda

[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda kinetika encimske pretvorbe pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda sinteza encimov sledi kinetiki nultega reda v ravnotežju de = k E s kd dt [ ] ' ' [ Et ] k s ks ' ' [ E ] k [ E ] k [ E ] = 1 e

Διαβάστε περισσότερα

Uvod u imunologiju. Organizacija imunosnog sustava. Imunosni sustav

Uvod u imunologiju. Organizacija imunosnog sustava. Imunosni sustav Uvod u imunologiju PROF. DR. SC. RENO HRAŠĆAN Imunologija je biomedicinska disciplina koja izučava imunosni sustav svih organizama, prvenstveno njegovu fiziološku funkciju u zdravlju i bolesti Proučava

Διαβάστε περισσότερα

1 FIZIOLOŠKE SPREMEMBE V LAKTACIJI LAKTACIJA. razvoj vimena od embrija do pubertete. razvoj vimena v zgodnji laktaciji. razvoj vimena v brejosti

1 FIZIOLOŠKE SPREMEMBE V LAKTACIJI LAKTACIJA. razvoj vimena od embrija do pubertete. razvoj vimena v zgodnji laktaciji. razvoj vimena v brejosti 03/11/08 1 1 Fiziološke spremembe v laktaciji 2 Koliina mleziva in mleka 3 Sestava mleziva in mleka 4 Vloga mleziva in mleka 5 Sesanje 6 Dolžina laktacije 7 Izgube pujskov LAKTACIJA 1 FIZIOLOŠKE SPREMEMBE

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

Hormoni ščitnice. Anatomija in histologija. Transport jodida (J - ) (1) Nastanek ščitnice

Hormoni ščitnice. Anatomija in histologija. Transport jodida (J - ) (1) Nastanek ščitnice Anatomija in histologija Hormoni ščitnice Dva povezana lobusa Bogata prekrvitev Kuboidne epitelijske celice tvorijo folikle V foliklih se skladiščijo hormoni v obliki koloida Parafolikularne C celice (kalcitonin)

Διαβάστε περισσότερα