VADBA ZA MOČ IN GIBLJIVOST VADBA ZA MOČ IN GIBLJIVOST VADBA ZA MOČ IN GIBLJIVOST VADBA ZA MOČ IN GIBLJIVOST
|
|
- Ἀγλαΐη Γερμανού
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 VADBA ZA MOČ IN GIBLJIVOST VADBA ZA MOČ IN GIBLJIVOST 1. Prilagoditve na obremenitev pri vadbi za moč 1. Odziv ţivčno-mišičnega sistema 2. Odziv kosti in vezivnih tkv 3. Odziv endokrinega sistema 4. Odziv srčno-ţilnega in respiratornega sistema 2. Struktura moči kot motorične sposobnosti 1. Izhodišča 2. Največja moč (maksimalna moč) 1. Dejavniki maksimalne moči 2. Primeri uporabe 3. Hitra moč 1. Dejavniki hitre moči (koncentirčno in izometrično naprezanje) 2. Dejavniki hitre moči (ekscentrično-koncentrično naprezanje) 3. Primeri uporabe 4. Vzdrţljivost v moči 1. Dejavniki vzdrţljivosti v moči 2. Primeri uporabe VADBA ZA MOČ IN GIBLJIVOST 3. Metode povečanja moči 1. Metode največjih mišičnih naprezanj 2. Metode ponovljeni submaksimalnih mišičnih naprezanj 3. Mešane metode 4. Metode za razvoj reaktivnih sposobnosti 5. Metode za razvoj vzdrţljivosti v moči 6. Električna stimulacija mišic 4. Diagnostika 1. Namen 2. Največja moč in nivo aktivacije 3. Hitra moč 4. Vzdrţljivost v moči 5. Kontraktilne lastnosti mišic 6. Mišična masa 7. Hitrost reakcije 8. Administracija VADBA ZA MOČ IN GIBLJIVOST 5. Izbira vaj 1. Trenaţerji 1. Značilnosti vadbe s trenaţerji 2. Vrste bremen 1. Masa (gravitacija, inercija) 2. Hidravlika 3. Pnevmatika 4. Elastika 5. Izokinetika 3. Vrste trenaţerjev 2. Proste uteţi 3. Gimnastične vaje 4. Pliometrija 5. Zaščita hrbtenice 6. Varnost pri vadbi za moč 1
2 VADBA ZA MOČ IN GIBLJIVOST VADBA ZA MOČ IN GIBLJIVOST 6. Ciklizacija vadbe za moč 1. Koncepti 2. Primeri 3. Administracija 7. Vadba za moč za posebne skupine 1. Vadba za ţenske 2. Vadba za otroke 3. Vadba za starejše osebe 8. Senzorično-motorična vadba (proprioceptivna) 1. Izhodišča 2. Metode 3. Vaje 9. Vadba za gibljivost 1. Prilagoditev na raztezanje 2. Mehanizmi raztezanja 3. Pogoji za učinkovito raztezanje 4. Metode vadbe za gibljivost 1. Aktivno raztezanje 2. Kratki razteg 3. Statično raztezanje 4. PNF metode 5. Merjenje gibljivosti 10.Vadba z vibracijami PRILAGODITVE NA VADBO ZA MOČ storilnostni parametri PRILAGODITEV NA VADBO ZA MOČ ţivčno-mišični sistem Lastnost Mišična sila Mišična vzdrţljivost Aerobna moč Prirastek sile Vertikalni skok Anaerobna moč Hitrost sprintanja rezultat poveča poveča pri velikih silah in moči brez sprememb ali malo poveča izboljša poveča izboljša 2
3 PRILAGODITEV NA VADBO ZA MOČ ţivčno-mišični sistem PRILAGODITEV NA VADBO ZA MOČ ţivčno-mišični sistem mladi stari MIŠIČNA PRILAGODITEV Hipertrofija PRILAGODITEV NA VADBO ZA MOČ mišična vlakna Hiperplazija Razlike med tipi vlaken Lastnost rezultat Velikost m. vlaken poveča Gostota kapilar enaka ali zmanjša Gostota mitohondrijev zmanjša Deleţ hitrih MV povečan Encimska aktivnost poveča (ATP, KP) Količina ATP poveča Količina KP poveča Količina glikogena poveča Količina trigliceridov lahko poveča 3
4 PRILAGODITEV NA VADBO ZA MOČ kost PRILAGODITEV NA VADBO ZA MOČ kost Pogostost poškodb 30 % Gostota kostne mase Osteoklasti PRILAGODITEV NA VADBO ZA MOČ kost PRILAGODITEV NA VADBO ZA MOČ kost Osteoblasti Remodelacijski cikel Poškodba Aktivacija Absorbcija Formacija osteona 8-12 tednov 4
5 PRILAGODITEV NA VADBO ZA MOČ endokrini odziv Rastni hormon Luteinizirajoči hormon Inzulin Inzulinu podoben rastni faktor Jetra Glukokortikoidi (kortizol, kortizone) Testosteron ENDOKRINI ODZIV ENDOKRINI ODZIV Hormonska pot Vadba Izločanje hormonov Transport Prehod hormonov skozi membrano Vezava na receptorje Večja sila Sprememba celice Celična aktivnost Kraemer, 1992 Kraemer,
6 ENDOKRINI ODZIV ENDOKRINI ODZIV Gradnja (anabolizem) Razgradnja (katabolizem) Spremembe pred in med vadbo (kontrola energije, kontrola prekrvavljenosti) Specifičnost treninga moči (stres, občutljivost receptorjev, lokalna vnetja) Katabolni procesi pri preveliki obremenitvi Dejavniki hormonskega odziva (mišična masa, obseg in intenzivnost vadbe) ENDOKRINI ODZIV Endokrini odziv: TESTOSTERON Skrajna meja hipertrofije (manjša občutljivost receptorjev, manjša razgradnja) Hipertrofija le aktiviranih mišičnih vlaken (vaje in metode vadbe) Učinki: Sinteza beljakovin v mišici (rast mišice) Prevodnost ţivčnega sistema Izločanje rastnega hormona Diferenciacija odziva ((ne)trenirani, moški-ţenske, mladi-odrasli-stari) 6
7 Endokrini odziv: TESTOSTERON Endokrini odziv: TESTOSTERON Dejavniki izločanja: Velika bremena Velik volumen Velika aktivna mišična masa Inhibitor LH (luteinizirajoči hormon) Kraemer, 1994 Endokrini odziv: TESTOSTERON Značilnosti: Anabolni marker Vpliv starosti Razlike med spoloma Endokrini odziv: TESTOSTERON moški ţenske Kraemer,
8 Endokrini odziv: RASTNI HORMON Endokrini odziv: RASTNI HORMON Učinki: Energija (glukoza, maščobe ) Posredno poveča sintezo beljakovin (prenos skozi membrane,mišice, vezivno tkivo) Kontrola izločanja IGF Dejavniki izločanja: Kompleksna kontrola Pulzno izločanje Inhibitor insulin (prehrana) Dnevno-nočni cikel Endokrini odziv: RASTNI HORMON DNEVNI RITEM Kraemer,
9 Kraemer, Endokrini odziv: RASTNI HORMON Endokrini odziv: RASTNI HORMON Značilnosti: Koncentracija v mirovanju se ne spremeni Razlike med spoloma moški ţenske Kraemer, 1994 Endokrini odziv: IGF (inzulinu podobni rastni faktor) Endokrini odziv: IGF (inzulinu podobni rastni faktor) Učinki: Povečana sinteza beljakovin Nejasen odziv po vadbi 9
10 Endokrini odziv: KORTIZOL Značilnosti: Razgradnja beljakovin Amino kislin v OH Pretreniranost Katabolni marker PRETRENIRANOST Zaporedje faz: 1. Akutna utrujenost (počitek 1 dan) 2. Preobremenitev (počitek 2-3 dni) 3. Preseganje (počitek 1 teden) 4. Pretreniranost (počitek 6-12 mesecev) Kazalci pretreniranosti: 1. Razširjene zenice 2. Povečano znojenje 3. Višja srčna frekvenca 4. Povečan krvni tlak 5. Povečan krvni sladkor 6. Povečan bazalni metabilizem 7. Zmanjšana aktivnost prebavnega trakta Teoretični razvoj pretreniranosti pri vadbi za moč Faze Ţivčni Mišični Metabol Srč-ţilni Imuni Endok Psihološki STRUKTURA MOČI KOT MOTORIČNE SPOSOBNOSTI 1. (brez vpliva sprememba na rezultat) delovanja neuronov 2. (verjetno brez sprememba spremem. vpliva na rekrutacije simpatične rezultat) MU aktivnosti 3. (verjetno poslabšana sprememba manjši povečana slabša spremem. motnje v zmanjšani koodinacija povezava mišični utrip in imunska hormonske razpoloţenju rezultati) aktivacija- glikogen pritisk slika slike kontrakcija 4. (poslabšan manjša manjše bolezni motnje rezultat) mišična glikolitične in čustev in sila kapacitete vnetja spanja 10
11 CILJI VADBE ZA MOČ MIŠIČNA AKTIVACIJA ZNOTRAJMIŠIČNA KOORDINACIJA MEDMIŠIČNA KOORDINACIJA AKTIVACIJA PRI E-K NAPREZANJU HIPERTROFIJA (MIŠICA IN VEZIVNO TKIVO) LOKALNA VZDRŢLJIVOST VPLIV NA POŠKODBE REZULTATE POČUTJE VPLIVI NA REZULTAT VEČJA MEHANSKA UČINKOVITOST KASNEJŠE UTRUJANJE VEČJA HITROST GIBANJA VEČJA IZBIRA GIBALNIH AKCIJ DOBRO SUBJEKTIVNO POČUTJE OBREMENITVE PRI VADBI ZA MOČ STRUKTURA MOČI MANIFESTNA: ODRIVNA MOČ, ŠPRINTERSKA MOČ, METALNA MOČ, SUVALNA MOČ, UDARNA MOČ 100 % 50 % SPODNJA MEJA ZGORNJA MEJA % Hitrost krajšanja mišice LATENTNA: TOPOLOŠKA DELITEV - MOČ ROK - MOČ TRUPA - MOČ NOG AKCIJSKA DELITEV - MAKSIMALNA MOČ - EKSPLOZIVNA MOČ - VZDRŢLJIVOST V MOČI HITRA MOČ MOČ (novo) MAKSIMALNA MOČ VZDRŢ. V MOČI 11
12 Sila, moč BIOMEHANSKA ZASNOVA MOČI KOT MOTORIČNE SPOSOBNOSTI VPLIV VADBE NA SILA HITROST specifičnost odziva, eksplozivno Maks. moč Hitra moč Hitrost Hitrost Hitra moč Maksi. moč 100 % F = 0 % F = 30 % F = 100 % 90 % Moč - hitrost Sila - hitrost % Hitrost krajšanja mišice VPLIV VADBE NA SILA HITROST specifičnost odziva, eksplozivno 7 tednov vadbe suvanja različno teţkih krogel 8-10 kg STRUKTURA MAKSIMALNE MOČI Mišični dejavniki Prečni presek mišice Razmerje mišičnih vlaken 7,257 kg 4,5-6 kg Ţivčni dejavniki Rekrutacija Frekvenčna modulacija Sinhronizacija motoričnih enot 12
13 STRUKTURA HITRE MOČI Koncentrične in izometrične kontrakcije Mišični dejavniki Prečni presek mišice Dolţina mišice Razmerje mišičnih vlaken Ţivčni dejavniki Hitrost rekrutacije Frekvenčna modulacija Sinhronizacija motoričnih enot Medmišična koordinacija STRUKTURA HITRE MOČI Ekscentrično - koncentrične kontrakcije Mišični dejavniki Prečni presek mišice Dolţina mišice in tetive Elastičnost mišice in tetive Razmerje mišičnih vlaken Ţivčni dejavniki Predaktivacija Refleksna potenciacija (miotatični refleks) Refleksna inhibicija (golgijev refleks) Aktivnost v zavestno kontrolirani fazi Medmišična koordinacija EKSCENTRIČNO KONCENTRIČNO NAPREZANJE Primerjava s koncentričnim naprezanjem: Večja sila Večja hitrost Večja ekonomičnost 13
14 EKSCENTRIČNO KONCENTRIČNO NAPREZANJE UČINKI VADBE NA AKTIVACIJO PRI GLOBINSKIH SKOKIH EMG m. gastrocnemius Pred vadbo Po vadbi Faze aktivacije: Faza predaktivacije Refleksno kontrolirana faza Zavestno kontrolirana faza STRUKTURA VZDRŢLJIVOSTI V MOČI SKUPINE METOD VADBE ZA MOČ Mišični dejavniki Zakislenost Pomanjkanje energijskih snovi A A M METODE MAKSIMALNIH MIŠIČNIH NAPREZANJ METODE PONOVLJENIH SUBMAKSIMALNIH MIŠIČNIH NAPREZANJ MEŠANE METODE Ţivčni dejavniki Ohranjanje nivoja aktivacije Rekrutacija Frekvenčna modulacija Sinhronizacija Ohranjanje medmišične koorinacije A M A REAKTIVNE METODE METODE ZA VZDRŢLJIVOST V MOČI Vpliv predvsem na aktivacijo M Vpliv predvsem na mišice 14
15 SKUPINE METOD VADBE ZA MOČ skupne značilnosti SKUPINE METOD VADBE ZA MOČ skupne značilnosti Metode maksimalnih mišičnih naprezanj Boljša znotraj-mišična koordinacija (nivo aktivacije) Brez povečanja mišične mase Izboljšanje hitre moči (prirastek sile) Eksplozivna, maksimalna naprezanja Maksimalna (>90%) in supramaks. (150%) bremena Spočitost Metode ponovljenih submaks. mišičnih naprezanj Izboljšanje maksimalne moči Večja vzdrţljivost v moči Submaksimalna bremena (60-80%) Tekoči tempo izvajanja ponovitev Izčrpavanje mišic SKUPINE METOD VADBE ZA MOČ skupne značilnosti SKUPINE METOD VADBE ZA MOČ skupne značilnosti Mešane metode Izboljšanje hitre moči Medmišična koordinacija Boljša mišična aktivacija (nivo aktivacije) Eksplozivna, maksimalna koncentrična naprezanja Submaksimalna bremena (35-50%) Spočitost Reaktivne metode Izboljšana refleksna aktivacija Povečana togost Brez dodatnih bremen (večinoma) Dobra predpriprava Spočitost 15
16 SKUPINE METOD VADBE ZA MOČ skupne značilnosti Metode vzdrţljivosti v moči Mala bremena (25-60%) Veliko število ponovitev izčrpanost Kratki odmori NAČRT OBREMENITVE Velikost bremena (% 1 RM) Število ponovitev Število ponovitev v seriji Število serij Odmori med serijami (cikel) Način izvajanja ponovitev ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH METOD VADBE ZA MOČ Metode maksimalnih mišičnih naprezanj IZOLIRANOST UČINKA PRI IZOMETRIČNI METODI KONTRAK. KON EKSC IZOM TEMPO EKSPLOZ TEKOČE KVAZIMAX. KONTRAK. X MAKS.KONC. KONTRAK. X MAKS.IZOM. KONTRAK. X MAKS.EKSC. KONTRAK. X MAKS.EKS- KONC. KON. X X X X X BREME % PONOVITVE SERIJE TRAJANJE s 4-6 ODMOR min X X 16
17 ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH METOD VADBE ZA MOČ Metode ponovljenih submaks. mišičnih naprezanj STANDARD METODA 1 STANDARD METODA 2 BODYBUIL EXTENZIV BODYBUIL INTENZIV KONTRAK. KON X X X X EKSC IZOM TEMPO EKSPLOZ TEKOČE X X X BREME % PONOVITVE SERIJE TRAJANJE s 4-6 ODMOR min MIŠIČNA MASA povezava teorija:metoda Pomanjkanje ATP Popolno izčrpanje mišic Intenzivnost ni pomembna (v anaerobnem reţimu) Anabolno-katabolne razmerje Energija za delo + energija za sintezo beljakovin Velika intenzivnost: 8-12 RM Velik obseg: 4-6 serij Mišična oteklina in poškodba Visoka intenzivnost: 8-12 RM Velik obseg: Serij Velike sile: ekscentrično, ES METODE ZA IZČRPANJE MIŠIC Dodatne ponovitve Po koncu serije še dodatno 2-3 ponovitve s pomočjo partnerja (minimalna pomoč) Negativne ponovitve Po koncu koncentrične serije sledita 2-3 koncentrični ponovitvi (sprememba bremena) Superserije Dvoja serija, brez vmesnega odmora. Dve različni vaji za isto mišico. Običajno v prvi seriji kot agonist, v drugi kot antagonist Pekoče ponovitve Izvedba do»konca«, zadnje 2-4 ponovitve izvedene samo v poloţajih, ki jih je mogoče izvesti s submaksimalno silo Goljufive ponovitve Izvedbe z nepravilno tehniko (vključitev drugih delov telesa, spust droga na prsi odboj: vprašljivo?) Predutrujanje Kombinacija dveh vaj: najprej vaja za izolirano mišico, nato kompleksna vaja, kjer je ta mišica v kinetični verigi. ŠTEVILO PONOVITEV GLEDE NA BREME BREME (% 1 RM) ŠTEVILO PONOVITEV
18 ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH METOD VADBE ZA MOČ ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH METOD VADBE ZA MOČ Mešane metode METODA HITRE MOČI KONTRAK. KON X EKSC IZOM TEMPO EKSPLOZ X TEKOČE BREME % PONOVITVE 5-7 SERIJE 3-5 TRAJANJE s ODMOR min 5 KONTRAK. KON EKSC IZOM TEMPO EKSPLOZ TEKOČE Reaktivne metode POSKOKI SKOKI GLOBINSKI SKOKI X X X X X X POSKOKI Z BREMENI X X X X BREME % BREZ BREZ BREZ IZMERI PONOVITVE SERIJE TRAJANJE s ODMOR min X X Metodična lestvica za iztegovalke nog Sonoţni poskoki (hrib, ravnina, navzdol) Sonoţni skoki (hrib, ravnina, navzdol) Enonoţni poskoki (hrib, ravnina, navzdol) Enonoţni skoki (hrib, ravnina, navzdol) Sonoţni globinski skoki Enonoţni globinski skoki Vloga preprek (kontrola skoka, ne cilj) ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH METOD VADBE ZA MOČ Metode vzdrţljivosti v moči KONTRAK. KON EKSC IZOM EKSTENZIVNA METODA X X X INTENZIVNA METODA X X X TEMPO EKSPLOZ TEKOČE X X BREME % TRAJANJE sek ODMOR sek SERIJE
19 KROŢNA VADBA 8 12 VAJ MIŠIČNE SKUPINE MENJAVAJO ZNOTRAJ KROGA TRAJANJE VAJE: sekund ODMOR MED VAJAMI: 1 : 1 do 1 : KROGOV ODMOR MED KROGI: 0 3 minute PREDSTOPNJA VADBE ZA MOČ AEROBNA MOČ VADBA PO POSTAJAH VSE VAJE ZA ISTO MIŠIČNO SKUPINO IZVESTI ZAPOREDOMA ŠTEVILO VAJ IN METODE V SKLADU Z VADBO ZA MOČ OSNOVNA ORGANIZACIJSKA OBLIKA VADBE ZA MOČ VRSTE IZVEDB PONOVITEV V SERIJI IN NJIHOVO IZVAJANJE Tekoče koncentrično (masa, vzdrţljivost) Hitro koncentrično (aktivacija, vzdrţljivost) Eksplozivno koncentrično (aktivacija) Ekscentrično (aktivacija) Izometrično (aktivacija) Ekscentrično-koncentrično (aktivacija) IZVAJANJE PONOVITEV Tekoče koncentrično Poudarek na koncentričnem naprezanju Trajanje koncentričnega dela cca 1 s Trajanje ekscentričnega dela cca 2 s Počasni prehodi v koncentrično naprezanje Brez počitka Hitro koncentrično Poudarek na koncentričnem naprezanju Tempo koncentričnega dela cca 60-80% največjega Trajanje ekscentričnega dela cca 2 s Kratka pavza pred koncentričnim naprezanjem Navezava na dihanje Brez počitka IZVAJANJE PONOVITEV Eksplozivno koncentrično Določen štartni poloţaj (uteţ podprta) Vdih Kontakt z bremenom (napeta jeklenica) Koncentracija Eksplozija (v čim krajšem času čim več; izdih) Izvedba amplitude do konca Počasno vračanje v začetni poloţaj Vsaka ponovitev posebej Ekscentrično Pomoč za dvig v začetni poloţaj Počasno spuščanje bremena (cca 2 s) Varovanje v spodnjem poloţaju 19
20 VAJE ZA MOČ IZVAJANJE PONOVITEV Izometrično Ohranjanje največje sile Ekscentrično-koncentrično Aktivno zaustavljanje bremena Hiter prehod (brez zakasnitve) Eksplozivni koncentrični del Varovanje v spodnjem poloţaju Povezava z dihanjem Naravne oblike gibanj Gimnastične vaje Vaje s prostimi uteţmi Vaje v trenaţerjih AKTIVACIJA MIŠIC PRI RAZLIČNIH VAJAH ZA ISTO MIŠICO AKTIVACIJA MIŠIC PRI RAZLIČNIH VAJAH ZA ISTO MIŠICO Poševne trebušne mišice: iemg Dvig trupa leţe bočno opora medenica 404 Opora bočno (komolec stopalo, dvignjena noga) 288 Dvig iztegnjenih nog v prednoţenje v viseči opori 284 Obračanje trupa leţe hrbtno, noge pokrčene 231 Dvig medenice leţe hrbtno, noge pokrčene 218 Diagonalno dotikanje roka-stopalo 203 Vzdolţne trebušne mišice (zgornji del): iemg Upogibanje trupa z iztegnjenimi rokami 874 Obračanje trupa leţe hrbtno, noge pokrčene 699 Dvig iztegnjenih nog v prednoţenje v viseči opori 738 Upogibanje trupa, dotik roke-peta, kolena pokrčena 507 Dvig medenice leţe hrbtno, noge pokrčene 563 Dvig trupa leţe bočno opora medenica
21 AKTIVACIJA MIŠIC PRI RAZLIČNIH VAJAH ZA ISTO MIŠICO AKTIVACIJA MIŠIC PRI RAZLIČNIH VAJAH ZA ISTO MIŠICO Vzdolţne trebušne mišice (spodnji del): iemg Dvig iztegnjenih nog v prednoţenje v viseči opori 611 Diagonalno dotikanje roka-stopalo 507 Upogibanje trupa z iztegnjenimi rokami 494 Obračanje trupa leţe hrbtno, noge pokrčene 407 Upogibanje trupa, dotik roke-peta, kolena pokrčena 349 Dvig trupa leţe bočno opora medenica 300 Dvig medenice leţe hrbtno, noge pokrčene 276 Iztegovalke hrbta, ledveni del: iemg Dvig nog z upognjenimi koleni proti uporu leţe treb. 394 Mrtvi dvig (100% TT) 288 Počepi z drogom na plečih 251 Dvig s trupom, predklon, iztegnjene noge (50% TT) 164 Dvig iztegnjene noge leţe trebušno 159 Iztegovanje trupa na poševni klopi 153 Iztegovanje noge v opori na vseh štirih 49 AKTIVACIJA MIŠIC PRI RAZLIČNIH VAJAH ZA ISTO MIŠICO PLIOMETRIČNE VAJE Zadnje stegenske mišice: iemg Opora pleča-peta, koleno 40, z vlečenjem pete, enonoţno 1224 Upogib kolen leţeči trenaţer, skoraj iztegnjena kolena 1052 Opora pleča-peta, koleno 40, brez vlečenjem pete, enonoţno 1003 Opora pleča-peta, koleno 80, z vlečenjem pete, enonoţno 967 Opora pleča-peta, koleno 80, brez vlečenjem pete, enonoţno 694 Značilnosti pliometričnih vaj: Tekoča izvedba gibanja (hiter prehod med zaviranjem in pospeševanjem) Večja končna hitrost/razdalja kot pri samo koncentrični izvedbi giba Celotna kinetična veriga deluje enakomerno. Napake: Udarec pete ob podlago Obračanje medenice/sprememba ledvene krivine Prekinitev gibanja Primeri: Poskoki, globinski skoki Vezani odkloni trupa Poskoki v opori na rokah Preskoki ovir, kolebnica (!) 21
22 VAJE Z DROGOM VAJE Z DROGOM prijem droga nadprijem Simetrični prijem (perforacija) Vstop naprej podprijem izmenični prijem Širina prijema droga zaklenjeni prijem TEHNIKA DVIGA DROGA mrtvi dvig Vstop naprej Stopala pod drogom (baza stopalnic) Poravnava os stegna - os stopala Vzravnan hrbet Pogled naravnost TEHNIKA DVIGA DROGA Začetni poloţaj droga v višini pogačice Drog naslonjen na podlago Zaporedje dela: noge, trup, roke Stabilizacija trupa (pritisk, pogled naprej) Eksplozivna izvedba giba Drog potuje ob telesu Poteg Viseči nalog 22
23 TEHNIKA VAJ Z DROGOM Poteg - nalog Navor v kolenu, aktivacija agonistov in antagonistov TEHNIKA VAJ Z DROGOM Počep Navor v kolenu pri različnih nagibih trupa DVIG DROGA Smithove kletke Vodilo za drog Kontrola ravnoteţja Varovanje Določanje začetnega poloţaja VAJE S TRENAŢERJI 23
24 ZNAČILNOSTI DELA S TRENAŢERJI Kontrola velikosti bremena Kontrola smeri delovanja sile Kontrola amplitude giba (varnost, začetni poloţaj) Izolacija mišičnih skupin Fiksacija telesa NAMESTITEV V TRENAŢER ENOSKLEPNI VEČSKLEPNI odprta veriga zaprta veriga NAMESTITEV V TRENAŢER ENOSKLEPNI odprta veriga Poravnava osi trenaţerja z osjo sklepa Poravnava podpornih površin Naslonjalo Opora delovne ročice Nastavitev bremena Nastavitev amplitude giba Postavitev nasprotne mase VEČSKLEPNI zaprta veriga Namestitev v osi gibanja Določitev začetnega poloţaja Oddaljenost sedala Naklon naslona Višina stopal na opori Širina stopal na opori Nastavitev bremena VRSTE UPOROV MASA (teţa, inercija) HIDRAVLIKA PNEVMATIKA ELASTIKA IZOKINETIKA Tekoča izvedba Eksplozivna izvedba 24
25 Sila DINAMIKA BREMEN Masa T: hipertrofija, vzdrţljivost E: aktivacija, hitra moč Masa VELIKOST BREMEN Hidravlika T: vzdrţljivost E: ne Pnevmatika T: hipertrofija, vzdrţljivost E: ne Elastika T: hipertrofija, vzdrţljivost E: ne Hidravlika Pnevmatika Oznaka % 1 RM Maksimalno > 95 Teţko Srednje teţko Srednje Srednje lahko Lahko Zelo lahko Elastika Čas, pot, hitrost MIŠIČNO RAVNOVESJE Gleţenj Plantar/Dorsal 3 : 1 Gleţenj Pronacija/Supinacija 1 : 1 Koleno Ekstenzija/Fleksija 3 : 2 Kolk Ekstenzija/Fleksija 1 : 1 Rama Ekstenzija/Fleksija 3 : 2 Rama Int/Ekst. rotacija 3 : 2 Komolec Ekstenzija/Fleksija 1 : 1 Trup Ekstenzija/Fleksija 1 : 1 Celo telo Levo/Desno 1 : 1 Toleranca: 20 % Merjen ka Kln izt Kln upo MIŠIČNO RAVNOVESJE odnos levo/desno Klk odm Klk pri Trp odk Klk izt Klk upo Trup izt Trup rot 1-1,81 11,65 8,00-24,78-3,41-7,02-28,50 30,00-11,50 2-5,53 36,62 3,55 13,92 1,65-2,42-23,36 44,88-12, ,99 11,74-6,21 24,04-5,48 14,94-9,62 51,92 23,08 4-0,59-26,09-28,45-5,98-36,43-30,23-18,78-7,10 5,59 5 4,32-4,02-27,83-2,24 17,79-13,79-3,06 47,03 15,09 6 1,77-1,70 26,56-2,07 3,36-4,10-3,13 21,93 1,01 7 4,53-16,56-8,44-13,01-0,50 8-4,12 3,00 13,24-2,53 3,46-16,16-1,02-4,67-21,92 9 4,52-13,93-37,63-0,36 1,76-14,57 11,11 19,10-15, ,73 5,56 12,22 1,16 11,85-8,43 4,79 29,33 22,88 Lateralnost - minus: leva stran dominantna, plus: desna stran dominantna; Trup izt - plus: iztegovanje dominantno 25
26 MIŠIČNO RAVNOVESJE odnos agonist/antagonist Merjenec Kln L Kln D Klk sag L Klk sag D Klk fron L Klk fron D 1 280,47 243,41 120,30 144,44 136,24 184, ,34 262,07 112,62 135,66 183,70 163, ,65 168,39 86,55 111,54 202,11 144, ,13 247,10 127,22 101,12 227,44 187, ,77 306,32 98,02 88,78 176,56 141, ,57 291,51 102,53 101,56 95,53 132, ,73 260,96 124,82 130, ,65 242,80 115,58 100,51 121,40 143, ,49 344,26 118,75 92,13 144,48 105, ,47 254,17 100,56 88,30 123,92 139,53 Razmerje 3 : 2 3 : 2 1 : 1 1 : 1 1 : 1 1 : 1 ZAPOREDJE VAJ NA VADBENI ENOTI Glavne vaje (tekmovalne) pred pomoţnimi Eksplozivne (dinamične) izvedbe pred počasnimi Velike mišične skupine pred malimi Ekstenzija > 100, Odmik > 100 Kroţna vadba Upogibanje trupa Iztegovanje trupa na klopi Dvig bokov z oporo pleča peta (pokrčena kolena) Dvig na trebuhu Ročna opora na gimnastični ţogi (premikanje ţoge) Vadba po postajah PRIMER KOMPLEKSA VAJ mišična masa Časovni okvir: Kroţna: 5 x 1 x 3 = 15 min Noţna preša Navpični priteg (lat) Postaje: 5 x 2 x 3 = 30 min Potisk iz prsi Enoročni navpični priteg levo (notranja rotacija, komolec navzven) Enoročni navpični priteg desno (notranja rotacija, komolec navzven) Po postajah PRIMER KOMPLEKSA VAJ aktivacija Skok iz počepa z drogom + Potisk iz prsi Lat poteg + Iztegovanje komolcev Časovni okvir: Kroţna vadba Postaje: 2 x 5 x 3 = 30 min Zapiranje knjige Kroţna: 6 x 1 x 3 = 18 min Iztegovanje trupa Bočna opora leţe levo/dvig trupa bočno Bočna opora leţe desno/ Dvig trupa bočno Dvig na trebuhu Dvig bokov z oporo pleča peta 26
27 ANALIZA VAJE IZBIRA VAJ PRI ZAČETNIKIH KREPITI MIŠICE, KI ZMANJŠAJO TVEGANJE ZA POŠKODBE KREPITI PROKSIMALNE MIŠICE, ZLASTI TREBUŠNI STEZNIK IN IZTEGOVALKE TRUPA (STABILNOST LEDVENEGA DELA) POVEČATI MOČ ŠPORTNO RELEVANTNIH MIŠIC DO NIVOJA, KI OMOGOČA PRAVILNO IZVEDBO TEHNIKE VADBA ZA MOČ SLEDI 3 LETOM SPLOŠNE VADBE 1. KAJ JE OSNOVNI CILJ VAJE? 2. KAKŠNO GIBANJE SE POJAVLJA V POSAMEZNIH SKLEPIH? 3. KAKŠEN JE POLOŢAJ POSAMEZNIH DELOV TELESA GLEDE NA TEŢNOST? 4. KATERE MIŠICE SODLEUJEJO PRI VAJI IN NJIHOVE NALOGE? 5. KAKŠNE VRSTE NAPREZANJ IZVAJAJO MIŠICE? 6. KAKŠEN JE TEMPO GIBANJA IN VELIKOST UPORA? 7. ALI GIBANJE OMOGOČA DOSEGANJE POSTAVLJENIH CILJEV? 8. VARNOST, OBREMENJENOST DRUGOD 9. PRILAGODITEV VAJE POSAMEZNIKU ANALIZA VAJE ANALIZA VAJE 1. KAJ JE OSNOVNI CILJ VAJE? MOČ UPOGIBALK TRUPA 2. KAKŠNO GIBANJE SE POJAVLJA V POSAMEZNIH SKLEPIH? VRAT, HRBTENICA, HRBTENICA:MEDENICA, KOLK, KOLENO 3. KAKŠEN JE POLOŢAJ POSAMEZNIH DELOV TELESA GLEDE NA TEŢNOST? GLAVA: NI PODPRTA - NAVOR TRUP, ROKE: NI PODPRTO - NAVOR MEDENICA: PODPRTA NOGE: PODPRTE 4. KATERE MIŠICE SODLEUJEJO PRI VAJI IN NJIHOVE NALOGE? AGONISTI: RECTUS ABDOMINIS, OBLIQUUS ABDOMINIS, PIRAMIDALIS, PSOAS MINOR, STERNOCLEIDOMASTEOIDEUS SINERGISTI: TRANSVERSUS ABDOMINIS, INTERCOSTALES ANTAGONISTI: ERRECTOR SPINAE NEZAŢELJENE: ILIOPSOAS 5. KAKŠNE VRSTE NAPREZANJ IZVAJAJO MIŠICE? IZOMETRIČNO, KONCENTIRČNO, EKSCENTRIČNO 27
28 ANALIZA VAJE ANALIZA VAJE 6. KAKŠEN JE TEMPO GIBANJA IN VELIKOST UPORA? TEKOČE, TELESNA MASA 7. ALI GIBANJE OMOGOČA DOSEGANJE POSTAVLJENIH CILJEV? DA 8. VARNOST, OBREMENJENOST DRUGOD IZKLJUČEN ILIOPSOAS STABILNA OPORA POD MEDENICO STABILNA OPORA NOG DODATNO BREME NE POŠKODUJE VADEČEGA 9. PRILAGODITEV VAJE POSAMEZNIKU SPREMEMBA ROČICE TEŢIŠČA S POMIKANJEM ROK DELO NA KLANCU LEDVENA OPORA DODATNO BREME SPREMEMBA FREKVENCE PONOVITEV SPREMEMBA TIPA NAPREZANJA CIKLIZACIJA periodizacija TEORIJA SUPERKOMPENZACIJE Prekratki odmori med obremenitvami Čas Vadbena enota Mikrocikel Mezocikel Makrocikel Olimpijski cikel Karierni cikel OBREMENITEV OBNOVA SUPERKOMPENZACIJA Optimalni odmori med obremenitvami Predolgi odmori med obremenitvami Čas Čas 28
29 PREOBREMENITVENI MIKROCIKEL namerno povečevanje utrujenosti PRILAGODITEV NA OBREMENITEV 1, 2, 3, 4 vadbene enote Čas UČINKI VADBE IN PAVZE PO NJEM DEJAVNIKI CIKLIZACIJE iemg MVC CSA VADBENA ENOTA, MIKRO-, MEZO-, MAKROCIKLUS REGENERACIJA: MIŠIČNA MASA: 3 DNI AKTIVACIJA: UR VZDRŢLJIVOST V MOČI: UR TEDENSKE OBREMENITVE: MIŠIČNA MASA: 2X AKTIVACIJA: 3-4X VZDRŢLJIVOST V MOČI: 2X TRAJANJE MEZOCIKLA: MIŠIČNA MASA: NAJMANJ 3 MESECE AKTIVACIJA: 1-2 MESECA VZDRŢLJIVOST V MOČI: 4-8 TEDNOV ODNOS TRAJANJA PRIPRAVA/FORMA: 6/2 STOPNJEVANJE OBREMENITVE STALNOST OBREMENITVE (TUDI MED SEZONO aktivacija) SPLOŠNA/SPECIALNA PRIPRAVA (cilji/sredstva) 29
30 STRUKTURA VADBENE ENOTE GLAVNI DEL VE Ogrevanje Splošno ogrevanje (dvig temperature, celo telo) Gibljivost (preventivno, aktivna gibljivost) Specialno ogrevanje (posamezne mišice, gimnastične vaje) Aktivacija (glede na intenzivnost glavnega dela) Glavni del Zaporedje ciljev (masa, aktivacija, vzdrţljivost, tehnika ) Zaporedje vaj Obnova Iztekanje (izplakovanje, dotok energije) Raztezanje (zniţanje tonusa) Prehrana (nadomestitev energentov, hidracija) Masaţa (izplakovanje, niţanje tonusa) Električna stimulacija (izplakovanje) Aktivacija: Vaja (par) Ser/Pon/Cikel Čas Vadba po postajah 1. Noţna preša + Potisk iz prsi Nalog z drogom + Lat poteg Kroţna vadba Dvig trupa leţe bočno levo Σ Dvig trupa leţe bočno desno 3. Iztegovanje trupa z dodatnim bremenom 4. Iztegovanje kolka levo 5. Iztegovanje kolka desno 6. Upogibanje trupa z dodatnim bremenom 7. Odmikanje nog levo-desno GLAVNI DEL VE PRIMER RAZDELITVE MIŠIČNIH SKUPIN PRI VADBI ZA MIŠIČNO MASO Mišična masa: Vaja Ser/Pon/Cikel ČasΣ 1. Noţna preša Iztegovanje kolena Iztegovanje kolka stoje Upogibanje kolena stoje Primik leve noge Primik desne noge Dvig na prste z iztegnjenimi nogami Dan1 Dan2 Dan3 Dan4 Roke in rame Noge Prsi Počitek Trebuh Hrbet 30
31 Tedenski razpored vadbe - šprinter Tedenski razpored vadbe - šprinter Vadba za mišično maso PON TOR SRE ČET PET SOB NED Moč A Hipertrof Roke/Trup Ovire + atletska abeceda Tedenski razpored vadbe - šprinter Vadba za aktivacijo PON TOR SRE ČET PET SOB NED Moč A Aktivacija Tehnika ovire Moč B Hipertrof Noge Intervalni teki A Moč B Aktivacija Iztek + gibljivost Intervali + Moč C Hitrost Iztek + Gibljivost Moč A Hipertrof Roke/Trup Ovire + atletska abeceda Moč A Aktivacija Submax. šprinti z nalogami, abeceda Moč B Hipertrof Noge Intervalni teki B Moč B Aktivacija Moč C celo telo + Iztek (športna igra) + Gibljivost Intervali + Moč C Hitrost Iztek + Gibljivost Prosto Prosto PON TOR SRE ČET PET SOB NED Moč A Hipertrof Roke/Trup Ovire + atletska abeceda Moč B Hipertrof Noge Intervalni teki A Moč A 1. Potisk iz prsi (drog v vodilih) 2. Soročni navpični priteg (trenaţer) 3. Obračanje trupa levo (trenaţer) 4. Obračanje trupa desno (trenaţer) 5. Iztegovanje levega komolca, trup vodoravno (ročka) 6. Iztegovanje desnega komolca, trup vodoravno (ročka) 7. Upogibanje komolca (škripec) 8. Odmik v ramenu (ročka) Moč B Iztek + gibljivost Moč A Hipertrof Roke/Trup Ovire + atletska abeceda Moč B Hipertrof Noge Intervalni teki B Moč C celo telo + Iztek (športna igra) + Gibljivost 1. Noţna preša (trenaţer) 2. Iztegovanje kolena (trenaţer) 3. Iztegovanje kolka stoje (škripec, opora gleţenj) 4. Upogibanje kolena stoje (trenaţer) 5. Primik leve noge (škripec) 6. Primik desne noge (škripec) 7. Dvig na prste z iztegnjenimi nogami (drog na vodilih) Dnevna razporeditev vadbe bolgarske ekipe v dvigovanju uteţi MATVEJEV MODEL CIKLIZACIJE Čas Pon, Sre, Pet Tor, Čet, Sob Sunek Sunek Počitek Počitek Poteg Poteg Vadba Vadba Počitek Vadba Počitek Počitek Vadba Vadba Vadba Počitek Počitek Vadba Vadba Počitek Čas vadbe 6 ur 4.5 ure 31
32 STOPNJEVANJE OBREMENITVE PRI AKTIVACIJI Vadba po postajah TEDEN TIP % 1RM SER PON CIKEL TEMPO 1 UV Tekoče, na koncu malo težko 2 UV Tekoče, na kocu občuti napor 3 UV Tekoče, na koncu dokaj težko 4 AO Tekoče 5 AKT Hitro2/Eksplozivno1 6 AKT Hitro1/Eksplozivno2 7 AKT Eksplozivno 8 AO Eksplozivno 9 AKT Eksplozivno 10 AKT Eksplozivno 11 AKT Eksplozivno 12 AO Eksplozivno 13 AO Eksplozivno STOPNJEVANJE OBREMENITVE PRI AKTIVACIJI Kroţna vadba TEDEN TIP SER AKTIV PAVZA TEMPO 1 UV Tekoče, na koncu malo težko 2 UV Tekoče, na kocu občuti napor 3 UV Tekoče, na koncu dokaj težko 4 AO Tekoče 5 AKT 3 25/20 35/40 Hitro2/Eksplozivno1 6 AKT 3 30/25 30/35 Hitro1/Eksplozivno2 7 AKT Eksplozivno 8 AO Eksplozivno 9 AKT Eksplozivno 10 AKT Eksplozivno 11 AKT Eksplozivno 12 AO Eksplozivno 13 AO Eksplozivno STOPNJEVANJE OBREMENITVE (1/2) TEDEN TIP % 1RM SER PON CIKEL TEMPO 1 UV Tekoče, na koncu malo težko 2 UV Tekoče, na kocu občuti napor 3 UV Tekoče, na koncu dokaj težko 4 AO Tekoče 5 MM Tekoče 6 MM m 2 Tekoče 7 MM m 2 Tekoče 8 AO Tekoče 9 MM m 2 Tekoče 10 MM m 2 Tekoče 11 MM m 2 Tekoče 12 AO Tekoče 13 MM m 2 Tekoče 14 MM m 2 Tekoče 15 MM m 2 Tekoče STOPNJEVANJE OBREMENITVE (2/2) TEDEN TIP % 1RM SER PON CIKEL TEMPO 16 AO Tekoče1/Hitro1 17 AKT Hitro2/Eksplozivno1 18 AKT Hitro1/Eksplozivno2 19 AKT Eksplozivno 20 AO Eksplozivno 21 AKT Eksplozivno 22 AKT Eksplozivno 23 AO Eksplozivno 24 AO Eksplozivno 32
33 DVA KONCEPTA CIKLIZACIJE PRIPRAVLJENEGA OBDOBJA LETNI NAČRT VADBE primer alpsko smučanje povezanost kondicijske priprave in smučanja LETNI NAČRT VADBE primer veslanje kombinacija vadbe za hipertrofijo in aerobno moč številka tedna datum ,4, 15,4, 22,4, 29,4, 6,5, 13,5, 20,5, 27,5, 3,6, 10,6, 17,6, 24,6, 1,7, 8,7, 15,7, 22,7, 29,7, 5,8, 12,8, 19,8, 26,8, 2,9, 9,9, 16,9 23,9, 30,9 obdobje PREHO DNO OBDOBJE UVAJALNI DEL HIPERTRO FIJA KO ŽNA VADBA ZA AKTIVACIJO aktivnost AO AO AO MR MR MR M AO M M M AO M M M AO M M M AO a a a AO a a a AO A Odnos kondicija : smučanje v letnem ciklusu Pripravljalno obdobje: Predtekmovalno obdobje: Tekmovalno obdobje: Odnos kondicija : smučanje Člansko obdobje: KONDICIJA : SMUČANJE KONDICIJA : SMUČANJE KONDICIJA : SMUČANJE številka tedna datum ,10, 21,10, 28,10, 4,11, 11,11, 18,11, 25,11 2,12, 9,12, 16,12, 23,12, 30,12, 6,1, 13,1, 20,1, 27,1, 3,2, 10,2, 17,2, 24,2, 3,3, 10,3, OHRANJANJE AKTIVACIJE - TEKME obdobje AKTIVACIJA OHRANJANJE AKTIVACIJE - TEKME OBNOVA aktivnost A A A OA OA OA O OA OA OA O OA OA OA O M A A AO OA OA OA O KONDICIJA Gibalna kontrola Obvladovanje telesa Moč (fitnes, gimnastične vaje) Vzdržljivost Ravnotežje SMUČANJE Celo leto 33
34 Odnos kondicija : smučanje Predpubertetno obdobje: KONDICIJA SMUČANJE Gibalna kontrola Predvsem pozimi Obvladovanje telesa Mnogošportna priprava Naravne oblike gibanja Elementarne igre Odnos kondicija : smučanje Pubertetno obdobje: KONDICIJA SMUČANJE Gibalna kontrola Predvsem pozimi Obvladovanje telesa Občasno ledeniki Mnogošportna priprava Moč (gimnastične vaje, naravna gibanja) Vzdržljivost Ravnotežje Odnos kondicija : smučanje Mladostniško obdobje: KONDICIJA SMUČANJE Gibalna kontrola Pozimi Obvladovanje telesa Predtekmovalno Moč (gimnastične vaje, fitnes) Občasno med letom Vzdržljivost Ravnotežje Odnos kondicija : smučanje Člansko obdobje: KONDICIJA Gibalna kontrola Obvladovanje telesa Moč (fitnes, gimnastične vaje) Vzdržljivost Ravnotežje SMUČANJE Celo leto Cilji kondicijske vadbe otrok: -obvladovanj osnovnih in specialnih gibanj -razvoj koordinacije in ravnotežja -razvoj motivacije za šport Vsebine kondicijske vadbe otrok: -naravna gibanja -elementarne igre -prilagojene športne discipline -gimnastične vaje Ciklizacija kondicijske vadbe: -ni klasičnega stopnjevanja forme -senzitivna obdobja -prilagajanje vsebin letnemu času -spočitost 34
35 Povprečna sila (N/kg) Največja sila (N/kg) Hitrost (normalizirana na telesno maso) Rezultat (m/s) SUN10 SUN11 SUN12 SUN13 SUN14 SUN15 SUN16 Rezultat (m/s) SUN SUN SUN10 SUN11 SUN19 SUN12 SUN13 SUN20 SUN14 SUN15 SUN16 SUN10K SUN17 SUN18 SUN11K SUN19 JAZBEC KATJA SUN20 SUN12K SUN10K SUN11K SUN13K SUN12K SUN13K SUN14K SUN14K SUN15K SUN15K SUN16K SUN17K SUN16K SUN18K SUN19K SUN17K SUN20K SUN18K SUN19K SUN20K PRIMER MAKROCIKLUSA Teden Tekma 1. razreda Tekma 2. razreda Aktivacija in lok. vzdrţljivost Aktivacija in lok. vzdrţljivost Počitek, ohranjanje aktivacije Tekma 3. razreda Počitek 2 dni, mišična masa Aktivacija in lok. vzdrţljivost Aktivacija in lok. vzdrţljivost Aktivacija in lok. vzdrţljivost Aktivacija in lok. vzdrţljivost Aktivacija in lok. vzdrţljivost Aktivacija in lok. vzdrţljivost Počitek, ohranjanje aktivacije Počitek Tekma 1. razreda Počitek Aktivacija in lokalna vzdrţljivost Aktivacija in lokalna vzdrţljivost Počitek, ohranjanje aktivacije Tekma 3. razreda Počitek 2 dni, povečanje mišične mase Aktivacija in lokalna vzdrţljivost Aktivacija in lokalna vzdrţljivost Aktivacija in lokalna vzdrţljivost Aktivacija in lok. vzdrţljivost, počitek Počitek Tekma 2. razreda Počitek JAZBEC KATJA 440 ANALIZA ODRIVNE MOČI 430 ===================== 420 Meritev: ALPSKO SMUCANJE 410 Merjenec: skok Vodr 400 Codr Hodr Posp Sun Moc StMoR Sp/z Tzav Tpos FpoZR FpoPR Teza 390 cm ms m/s m/s2 Ns W m/s3 % ms ms m/s2 m/s2 N SJ CMJ CMJ CMJ DJ DJ DJ DJ DJ DJ DJ DJ DJ DJ TR_ TR_ TR_ TR_ TR_ TR_ TR_ TR_ TR_ TR_ TR_ TR_ SPREMEMBA PARAMETROV MAKSIMALNE IN HITRE MOČI ZARADI VADBE SKUPINE GLEDE NA STOPNJO TRENIRANOSTI V MOČI Vadba z bremeni Datum F200/kg F500/kg Fmax/kg Eksplozivno brez dodatnih bremen Submaks. tempo, brez dodatnih bremen Netrenirani v moči Masa (100 = telesna masa) 35
36 PODROČJA UPORABE ELEKTRIČNE STIMULACIJE MIŠIC V ŠPORTU Meritve Kontraktilne lastnosti mišic Nivo mišične aktivacije Utrujenost Centralna periferna Nizko visokofrekvenčna Vadba Izboljšanje prenosa akcijskih potencialov Sprememba kontraktilnih lastnosti mišic Regeneracija Proti bolečini ELEKTRIČNA STIMULACIJA Vrste tokov Istosmerni (DC, ionoforeza, rane, brez mišične kontrakcije) Izmenični (AC) Interferenčni tok (2 vira toka: 4000 Hz Hz = 4100 Hz, protibolečinski) Ruski tok (burst modulated) Nosilna frekvenca 2500 Hz ali 4000 Hz Modulacija 50 Hz (10 ms vklop, 10 ms izklop) Mišica vzdraţena pri malem toku Impulzni (posamezni impulzi) ELEKTRIČNA STIMULACIJA Oblike impulzov Monofazni bifazni Simetrični asimetrični Pravokotni trikotni Vrste stimulatorjev Tokovno konstantni (ma, vedno enak tok, napetost prilagaja uporu elektrod) Napetostno konstantni (V, vedno enaka napetost, tok prilagaja uporu elektrod) ELEKTRIČNA STIMULACIJA Vloga parametrov stimulacije Oblika impulzov (glede občutna ni razlik, bifazni najbolj učinkoviti, monofazni najmanj učinkoviti, velike individualne razlike) Amplituda impulza (ma, V, skoraj linearno povezana z mišično silo) monofazni impulzi največje amplitude bifazni impulzi srednje amplitude ruski tok najmanjše amplitude podpražna amplituda Frekvenca impulzov >20 Hz za gladko tetanično kontrakcijo >60 Hz za maksimalno silo <20 Hz za vzdrţljivost) Delovni cikel (razmerje čas dela proti celotnemu času, moč, vzdržljivost) Oblika vlaka (postopna rast amplitude (ramp), nič vse modulacija) 36
37 ELEKTRIČNA STIMULACIJA Elektrode Vrste elektrod (gobaste, gelaste) Poloţaj na mišici 2 elektrodi: motorična točka in distalni del mišice, določanje motorične točke) Velikost elektrod (gostota toka, selektivnost) Uporaba električne stimulacije Povečanje mišične sile Značilnosti Podoben prirastek kot motorična vadba Bistveno manjše sile (MVC: %, ES: %) Izboljšanje v funkcionalnih testih (šprint, skoki) Postopkih v salonih tonizacija brez učinkov na moč Ukrepi pri neugodju zmanjšane intenzivnosti stimulacije dodatna zavestno aktivacija masaţa, led Protokoli za ES Moč z ES Vrsta toka: Ruski tok ali bifazni impulzni Amplituda: meja neugodja Frekvenca: >60 Hz, postopno niţanje 2 Hz/s (mišična jasnovidnost) Dolţina imp.: mikrosekund Delovni cikel: 1:3 1:7 Rast amplit.: 2 3 s Št. kontrakcij: 8 15 / vadbena enota (VE) Št. VE/teden: 3 5 Št. tednov: 3 5 Protokoli za ES Hipertrofija mišice Samostojna stimulacija (glej zgoraj) Dodatna stimulacija (dodatne ponovitve) Sprememba strukture mišice V smeri počasnih mišičnih vlaken (večja vzdrţljivost) V smeri hitrih mišičnih vlaken (večja hitrost kontrakcije) 37
38 Protokoli za ES Re-edukacija (vpliv na rekrutacijo) Krajši predmotorični čas Selektivna sprememba moči ene mišice v mišični skupini (patella, trebušne mišice) Regeneracija Zakislenost 5 Hz VADBA ZA LEDVENI DEL HRBTENICE SENZORIČNO MOTORIČNA VADBA Proprioceptivna vadba Vadba za ravnoteţje 38
39 VADBA ZA GIBLJIVOST UPORABA METOD ZA GIBLJIVOST Sistematična uporaba tehnik za izboljšanje gibljivosti ter s tem povezanih funkcij KDO? zdravje, počutje, storilnost Posebne skupine: Poškodbe, operacije, starejši od 40 let Ogrevanje Umirjanje po vadbi Med vadbo Za povečanje gibljivosti RAZTEZANJE je vadba UČINKI VADBE ZA GIBLJIVOST Redno Sistematično Dolgoročno Uresničljivi cilji Primerna intenzivnost Nevarnost pretiravanja Vadba z bočutkom, ne mehanika Lokalno: Gibljivost Elastičnost Upor tkiv Prekrvavitev Mišični tonus Poškodbe Regeneracija Storilnost Centralno: Ekonomičnost gibanja Izboljšanje počutja Zavedanje telesa 39
40 Večja gibljivost Svoboda gibanja, drţa, otrdelost sklepov, tehnika gibanja hipermobilnost Večja elastičnost Mišice, tetive, ovojnice, ţile, limfne ţile, ţivci Manjši mehanski upor Razlepljanje, mazanje Večja ekonomičnost gibanja Manj kemične energije, več elastične, koordinacija, eleganca Boljša prekrvavitev Toplota, metabolizem Optimalen mišični tonus Regulacija α in γ Zmanjšanje tonusa v mirovanju Intezivno delo, zakislenost, enostranska drţa, strah Večja mišična učinkovitost daljša pospeševalna pot, boljša prekrvavitev, uravnavanje tonusa, ekscentrično-koncentrično naprezanje Hitrejša regeneracija tonus, počutje, metabolizem Manj poškodb skrajšane mišice, preventiva Boljše počutje telesno, psihično, drţa Zavedanje telesa kinestetika, gibalna kontrola Olajša naporno delo manjše utrujanje PLASTIČNOST MIŠICE GLEDE DOLŢINE Figure 5.20 MIŠIČNO VRETENO 40
41 NEVRALNI MEHANIZMI PRI RAZTEZANJU METODE RAZTEZANJA Miotatični refleks Recipročna inhibicija Rekurentna inhibicija α- γ koaktivacija DINAMIČNO RAZTEZANJE BALISTIČNO RAZTEZANJE KRATKI RAZTEG STATIČNO RAZTEZANJE Nevroni: Polni krog inhibicija Prazni krog ekscitacija motorična ploščica mišično vreteno PNF VIBRACIJE STATIČNO RAZTEZANJE (gama relaksacija) Drţi in sprosti (DS) - HR (hold-relax) (rekurentna inhibicija) 1.Poiskati udoben in sproščen začetni poloţaj. 2.Počasi raztegniti mišico v končni poloţaj, ki mora pri tem ostati sproščena. Raztezanje se konča, ko pritisk v mišici naraste (brez bolečine). Če pride do bolečine, je potrebno mišico ustrezno skrajšati. 3.Sproščanje mišice, da napetost v mišici pade (10 30 s), valovi. 4.Vračanje v začetni poloţaj poteka počasi in s pomočjo drugih mišic. 5.Vajo (od točke 1 do 4) ponoviti 3 krat. 1.Poiskati udoben in sproščen začetni poloţaj. 2.Počasi raztegniti mišico v končni poloţaj. 3.Raztegnjeno mišico izometrično kontrahirati tako, da je v 3-4 sekundah doseţena skoraj maksimalna mišična sila, ki jo vadeči potem zadrţi 4-6 sekund. 4.Izometrični kontrakciji sledi hitro sproščanje mišice (v istem poloţaju) in takoj nato njeno statično raztezanje, ki traja 10 sekund. 5.Vračanje v začetni poloţaj se izvede počasi in s pomočjo drugih mišic. 6.Točke 2 do 4 ponoviti dva do štirikrat. 7.Celotno vajo izvesti tri do petkrat. 41
42 Napni in sprosti (NS) - CR (contraction-relax) (recipročna inhibicija) 1.Poiskati udoben in sproščen začetni poloţaj. 2.Počasi raztegniti mišico v končni poloţaj 3.Agonistično mišico koncentrično kontrahirati za 4-6 sekund, medtem antagonistično mišico raztezati naprej 4.Sledi hitro sproščanje agonista in statično raztezanje antagonista, ki traja 10 sekund. 5.Vračanje v začetni poloţaj, počasi in s pomočjo drugih mišic 6.Točke 2 do 4 ponoviti dva do štirikrat. 7.Celotno vajo izvesti tri do petkrat. Drţi, napni in sprosti (DNS) SRHR (slow-reversal-hold-relax) (rekurentna in recipročna inhibicija) 1.Poiskati udoben in sproščen začetni poloţaj. 2.Počasi raztegniti mišico v končni poloţaj 3.Raztegnjeno mišico izometrično kontrahirati tako, da je v 3-4 sekundah doseţena skoraj maksimalna mišična sila, ki jo vadeči potem zadrţi 4-6 sekund (DS). 4.Izometrični kontrakciji sledi hitro sproščanje mišice in takoj nato njeno raztezanje s hkratno koncentrično kontrakcijo agonistov, ki traja 4-6 sekund. Temu sledi hitro sproščanje agonistov in statično raztezanje antagonistov, ki traja 10 sekund (NS). 5.Vračanje v začetni poloţaj se izvede počasi in s pomočjo drugih mišic. 6.Točke 2 do 4 ponoviti dva do štirikrat. 7.Celotno vajo izvesti tri do petkrat. POGOJI ZA USPEŠNO IZVEDBO RAZTEJANJA Ogretost Usmerjena pozornost Ravnoteţje Kontrola dolţine mišice Zaporedje vaj Vračanje v začetni poloţaj Individualnost Dihanje USMERJENA POZORNOST Komunikacija z lastnim telesom Samozavedanje Prostorsko razlikovanje Kvaliteta signalov Bio-feedback 42
43 RAVNOTEŢJE Omejene kapacitete gibalne kontrole Koncentracija na sproščanje KONTROLA DOLŢINE MIŠICE Kontrola napetosti v mišici Ohranjanje ravnovesja in pozornosti Ravnine gibanja v sklepih Dvosklepne mišice ZAPOREDJE VAJ Stopalo >> glava Glava >> stopalo Enosklepne >> dvosklepne RAZTEZANJE S PARTNERJEM Poznati gibljivost in omejitve vadečega Medsebojna komunikacija Dogovorjen STOP signal Ista pravila kot pri individualnem delu Posegi partnerja nemoteči Nevarnost nekontroliranih reakcij Stalni partnerji Obojestranska koncentracija 43
44 RAZTEZANJE Z VIBRACIJAMI Izhodišče statično raztezanje Vzdolţne vibracije Hz Amplituda 0.5 cm Tiksotropija Prekrvavljenost 44
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Proprioceptivna vadba v rokometu
Vojko Strojnik, Nejc Šarabon Fakulteta za šport, Ljubljana Proprioceptivna vadba v rokometu Uvod V zadnjem času postaja proprioceptivna vadba vedno bolj popularna, zato je namen tega članki podati nekaj
FIZIOLOŠKE OSNOVE SILE I SNAGE. Prof. dr Dušan Perić
FIZIOLOŠKE OSNOVE ISPOLJAVANJA SILE I SNAGE Prof. dr Dušan Perić Mehanizam mišićne kontrakcije Struktura mišića i mišićnih ovojnica MOTORNA JEDINICA } TELO (SOMA) NERVNE ĆELIJE AKSON TELODENDRON MIŠIĆNA
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
ZELENI PROGRAM - U12
ZELENI PROGRAM - U12 STAROST: 10 in 11 let AKTIVNOST V ŠPORTU: 4 do 6 let AKTIVNOST TEDENSKO: Kondicija do 3 krat/ teden preko celega leta ----------------- SMUČANJE do 65 dni letno + max 10-12 tekem -------------
Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Zaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31
TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.
1 Rešene naloge Naloge iz vaj: Sistem togih teles 1. Tročleni lok s polmerom R sestavljen iz lokov in je obremenjen tako kot kaže skica. Določi sile podpor. Rešitev: Lok razdelimo na dva loka, glej skico.
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora
1. Izmed hormonov napiši tiste, ki se izločajo pri telesni aktivnosti: adrenalin, kortizol, testosteron, insulin, rastni hormon. (str.
1. Izmed hormonov napiši tiste, ki se izločajo pri telesni aktivnosti: adrenalin, kortizol, testosteron, insulin, rastni hormon. (str. 35-37) 2. Termoregulacija - skica osnovnega mehanizma (str. 47) 3.
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
CO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: med šolskim letom: objavljeno na vratih in na internetu pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Uvod 1 1 FIZIOLOGIJA GIBANJA PODLAGA ZA NAČRTOVANJE PREHRANE ŠPORTNIKA 5 ATP OSNOVNA VALUTA ENERGIJE CELIC 8 GLAVNI VIRI OBNAVLJANJA ATP-JA 10
Kazalo Uvod 1 1 FIZIOLOGIJA GIBANJA PODLAGA ZA NAČRTOVANJE PREHRANE ŠPORTNIKA 5 ATP OSNOVNA VALUTA ENERGIJE CELIC 8 GLAVNI VIRI OBNAVLJANJA ATP-JA 10 Adenozin difosfat (ADP) 10 Kreatin fosfat (CP) 10 Ogljikovi
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Pozicija elektrod: ena elektroda zunaj celice in druga elektroda znotraj celice.
Strnad Petra 1 ŽIVEC IN MIŠICA MEMBRANSKI POTENCIAL 1. Kaj je membranski potencial? Napetostna razlika med notranjostjo in zunanjostjo membrane, ki jo omogočata različna razporeditev ionov med celično
Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015
FIZIKA Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015 Tedenske govorilne in konzultacijske ure: Klemen Zidanšek: sreda od 8.00 do 8.45 ure petek od 9.40 do 10.25 ure ali po dogovoru v kabinetu D17 Telefon:
Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe
Dimenzioniranje nosaa 1. Uvjeti vrstoe 1 Otpornost materijala prouava probleme 1. vrstoe,. krutosti i 3. elastine stabilnosti konstrukcija i dijelova konstrukcija od vrstog deformabilnog materijala. Moraju
PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.
4. poglavje: Sile 5. Cestna svetilka visi na sredi 10 m dolge žice, ki je napeta čez cesto. Zaradi teže svetilke (30 N) se žica za toliko povesi, da pride sredina za 30 cm niže kot oba konca. Kako močno
Vaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Gradniki TK sistemov
Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo
ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Hidrostatika Dinamika tekočin Termodinamika Podobnostni zakoni Volumetrični stroji Turbinski stroji Energetske naprave Podobnostni zakoni Kriteriji podobnosti
ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL
Ime in priimek: ELEKTRONSKA VEZJA Laboratorijske vaje Pregledal: Datum: 6. vaja FM demodulator s PLL a) Načrtajte FM demodulator s fazno sklenjeno zanko za signal z nosilno frekvenco f n = 100 khz, frekvenčno
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni
Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6
Vsebina MERJENJE... 1 GIBANJE... 2 ENAKOMERNO... 2 ENAKOMERNO POSPEŠENO... 2 PROSTI PAD... 2 SILE... 2 SILA KOT VEKTOR... 2 RAVNOVESJE... 2 TRENJE IN LEPENJE... 3 DINAMIKA... 3 TLAK... 3 DELO... 3 ENERGIJA...
ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom
VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge
Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Maks
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri 1 1 Zadatak 1b Čisto savijanje - vezano dimenzionisanje Odrediti potrebnu površinu armature za presek poznatih dimenzija, pravougaonog
POPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
ORANŽNI PROGRAM - U14
ORANŽNI PROGRAM - U14 STAROST: 12 in 13 let AKTIVNOST V ŠPORTU: 6 do 8 let AKTIVNOST TEDENSKO: Kondicija do 3 krat/ teden preko celega leta ----------------- SMUČANJE do 85 dni letno + max 15 tekem brez
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE
TEORIJA ETONSKIH KONSTRUKCIJA T- DIENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE 3.5 f "2" η y 2 D G N z d y A "" 0 Z a a G - tačka presek koja određje položaj sistemne
16,5 20. Preklopna točka [mm]
NIVOJSKI SENZORJI za cono 0 Serija KEA EEx ia II T6...T Kategorija 1 Mediji do 1 Dolža tipala do 1 m WHGcertifikat G1 8 L 90±2 25 G1 53 Nastavitev občutljivosti 16,5 36 Preklopna točka [mm] 8 8 8 8 8 Koda
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
FIZIKA. Predavanja. Študijska smer: Fizioterapija. Evropsko središče Maribor
Evropsko središče Maribor Študijska smer: Fizioterapija FIZIKA Predavanja 1. del: Biomehanika 2. del: Tekočine, Termodinamika; Nihanje in valovanje; Valovanje: zvok in svetloba 3. del : Elektrika in magnetizem
Spoštovani uporabnik mišične elektro stimulacije SPORT-ELEC.
Spoštovani uporabnik mišične elektro stimulacije SPORT-ELEC. Ravnokar ste prejeli izjemno zmogljivo napravo, s katero boste dosegli željene rezultate na različnih področjih uporabe. Ker želimo, da boste
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.
Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko
FARMAKOKINETIKA. Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija. Tatjana Irman Florjanc
FARMAKOKINETIKA Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija Tatjana Irman Florjanc Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, MF, Univerza v Ljubljani V praksi - kontrola
FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA
: MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp
Namen določanja vlažnost lesa
Namen določanja vlažnost lesa V svežem lesu določitev količine vode v lesu Pred izvajanjem sušenja izbira pravilnega programa sušenja Med izvajanjem sušilnega postopka primerjava dejanskega stanja s programiranim
FIZIKA. Predavanje 1. termin. dr. Simon Ülen Predavatelj za fiziko. Študijska smer: Fizioterapija PREDSTAVITEV SPLETNE UČILNICE
Evropsko središče Maribor Študijska smer: Fizioterapija dr. Simon Ülen Predavatelj za fiziko FIZIKA Predavanje 1. termin 1. termin: Biomehanika 2. termin: Tekočine, Termodinamika; Nihanje Valovanje; Zvok
ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4
ADS-DVR-4100D4 Glavne značilnosti: kompresija, idealna za samostojni sistem digitalnega snemanja štirje video vhodi, snemanje 100 slik/sek v D1 ločljivosti pentaplex funkcija (hkratno delovanje petih procesov):
primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE
Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L
VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.
VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do
Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012
Iskazna logika 3 Matematička logika u računarstvu Department of Mathematics and Informatics, Faculty of Science,, Serbia novembar 2012 Deduktivni sistemi 1 Definicija Deduktivni sistem (ili formalna teorija)
1 FIZIOLOŠKE SPREMEMBE V LAKTACIJI LAKTACIJA. razvoj vimena od embrija do pubertete. razvoj vimena v zgodnji laktaciji. razvoj vimena v brejosti
03/11/08 1 1 Fiziološke spremembe v laktaciji 2 Koliina mleziva in mleka 3 Sestava mleziva in mleka 4 Vloga mleziva in mleka 5 Sesanje 6 Dolžina laktacije 7 Izgube pujskov LAKTACIJA 1 FIZIOLOŠKE SPREMEMBE
ANAMNEZA, STATUS IN REZULTATI PREDHODNIH TESTIRANJ
KLINIČNA POT ZA TESTIRANJE PRED VSTAVITVIJO BAKLOFENSKE ČRPALKE Nalepka s pacientovimi podatki Napotni zdravnik: Napotna diagnoza: ANAMNEZA, STATUS IN REZULTATI PREDHODNIH TESTIRANJ 1. OSNOVNA BOLEZEN