Mehanizmi encimske katalize

Σχετικά έγγραφα
Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost

Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta

Uravnavanje encimske aktivnosti

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije

ENCIMI ZGRADBA ENCIMOV NEKATERI ENCIMI IN NJIHOVI KOFAKTORJI

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Encimi.

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Tretja vaja iz matematike 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:

Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

Encimi v tleh. k 1 E + S ES E + P. k 3. k 2

Kotne in krožne funkcije

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

DOLOČANJE)ENCIMSKE)AKTIVNOSTI)V)KLINIČNE)NAMENE)

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4

1. Trikotniki hitrosti

ZGRADBA ENCIMOV ENCIMI ENCIMI REAKCIJE, KINETIKA IN INHIBICIJA. Aktivni samo v nativni konformaciji. M = Da. Enostavni in sestavljeni

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Prehrana in metabolizem

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Proizvodnja in uporaba encimov

Metabolizem in energija

Talna kemija. Kaj je potrebno poznati:

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Splošno o interpolaciji

Funkcije več spremenljivk

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Encimi kot tarče učinkovin

Osnove biokemije Enzimska kinetika. Boris Mildner. Kinetika proučava brzine reakcija

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Teze predavanj iz mikrobne biokemije*

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar

Poglavje 10. Molekule Kovalentna vez

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Raztopine. Raztopine. Elektroliti. Elektrolit je substanca, ki pri raztapljanju (v vodi) daje ione. A a B b aa b+ + bb a-

Osnove sklepne statistike

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

vezani ekstremi funkcij

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ

Tokovi v naravoslovju za 6. razred

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO

Kiselo bazni indikatori

Biokemija I, 25. predavanje 1. del, , A. Videtič Paska. Proteini - splošno

trans-stilben -HCl O Ph I 2 stilben (cis/trans)

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

8. Diskretni LTI sistemi

NH 2. Μονάδες Ένα υδατικό διάλυμα έχει ph=7 στους 25 ο C. Το διάλυμα αυτό μπορεί να περιέχει:

NH 2. Μονάδες Ένα υδατικό διάλυµα έχει ph=7 στους 25 ο C. Το διάλυµα αυτό µπορεί να περιέχει: β. NaC. Μονάδες 5 ΑΡΧΗ 1ΗΣ ΣΕΛΙ ΑΣ Γ ΤΑΞΗ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013

FARMAKOKINETIKA. Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija. Tatjana Irman Florjanc

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

IZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV. 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del.

Metabolizem oz. presnova

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Mehanizmi djelovanja enzima i regulacija aktivnosti enzima

TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA

Transcript:

Mehanizmi encimske katalize Kompleks ES stabilizirajo šibke interakcije Sledi razcep ES in nastanek vezi po različnih mehanizmih, ki vključujejo prehodni nastanek kovalentnih vezi - približanje in orientacija (praktično vedno!) - splošna in specifična kislinsko-bazna kataliza - kovalentna kataliza - kataliza s kovinskimi ioni E + S ES EP E + P

Pospešitev reakcije le zaradi približanja in orientacije Brez katalizatorja - zaradi zmanjšanja gibljivosti je znotrajmolekulska reakcija hitrejša.

Specifična/splošna kislinsko-bazna kataliza (primer razcepa amida) Specifična kataliza donor protona je voda Splošna kataliza donor protona so druge molekule

Kislinsko-bazna kataliza Specifična - proton donor in proton akceptor je molekula H 2 O Splošna - proton donor in proton akceptor je druga molekula (šibke organske kisline in šibke baze) Večina encimskih reakcij poteka po mehanizmu splošne kislinsko-bazne katalize Aktivna mesta encimov vsebujejo aminokislinske ostanke, ki so šibke kisline in šibke baze Povečanje hitrosti reakcije za 100 100.000 krat

Kovalentna kataliza Med encimom in substratom nastane prehodna kovalentna vez Primer: hidroliza vezi med A in B Katalizator: encim z nukleofilno skupino X: se prehodno kovalentno veže na substrat Sprememba reakcijskega mehanizma: reakcija je hitrejša le, če ta pot (preko prehodne kovalentne vezi) poteka preko nižje energijske bariere kot nekatalizirana reakcija Prehodne kovalentne vezi lahko tvorijo nekateri AK ostanki

Primer kovalentne in kislinsko-bazne katalize: razcep peptidne vezi 1. stopnja: kovalentna kataliza 2. stopnja: kislinsko-bazna kataliza H 2 O H + R 2 NH 2 R 1 COOH

Katalitična triada pri tripsinu (analogno je pri kimotripsinu) -OH skupina Ser postane veliko reaktivnejša zaradi bližine in orientacije His in Asp (induktivni efekt!)

Kataliza s kovinskimi ioni (Primer: metaloproteinaze) Kovinski ioni so ali trdno vezani na encim ali prihajajo iz okolja Ionske in/ali koordinativne vezi med ionom in substratom orientirajo substrat v položaj za reakcijo in stabilizirajo prehodno stanje Lahko pride do izmenjave elektronov med kovinskim ionom in substratom (oksidoredukcijska reakcija) Približno ena tretjina encimov potrebuje kovinski ion za svojo aktivnost

Delovanje encimov - povzetek Encimi so zelo zmogljivi katalizatorji. Reakcije pospešijo med 10 10 x Znižajo energijsko bariero in s tem pospešijo reakcijo Glavni delež energije za pospešitev reakicje izhaja iz vzpostavitve šibkih vezi (vodikove, hidrofobne, elektrostatske) med substratom in encimom. S šibkimi interakcijami se stabilizira prehodno stanje ES 5 17 Vezavna energija prispeva tudi k specifičnosti interakcije med encimom in substratom Glavni katalitični mehanizmi so kislinsko-bazični, kovalentni in kaatliza s kovinskimi ioni.

Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija encimov Encimska kinetika Encimska inhibicija Uravnavanje encimske aktivnosti (biokemijskih reakcij) Encimi v medicinski diagnostiki in biotehnologiji

Poimenovanje (nomenklatura) encimov Končnica aza k substratu ali k reakcijski aktivnosti, npr. ureaza, DNA-polimeraza... Opis široke funkcije telesne tekočine, ki vsebuje določen encim, npr. pepsin (iz grščine prebava), lizocim (liza razgradnja bakterijske celične stene)... Zmešnjava: en encim ima več imen ali več encimov isto ime Sistematska klasifikacija encimov v 6 razredov glede na vrsto reakcije, ki jo katalizirajo; razredi razdeljeni na podrazrede... Vsak encim točno definiran s 4 številkami, npr. EC 2.7.1.1 (EC, Enzyme Commission number) EC številka numerična klasifikacija encimov glede na kemijsko reakcijo, ki jo katalizirajo. EC številka ne specificira encima ampak encimsko katalizirano reakcijo. Encim, ki katalizira reakcijo pri različnih species (npr. encim miši, človeka, kvasovke, etc.) imajo isto EC številko)

Različna poimenovanja primer aromataze Citokrom P450, družina 19, poddružina A, polipeptid 1 Simboli: CYP19A1; ARO; ARO1; CPV1; CYAR; CYP19; MGC104309; P-450AROM Zunanje ID: OMIM: 107910 MGI: 88587 HomoloGene: 30955 GeneCards: CYP19A1 Gene EC številka: 1.14.14.1

Sistematska klasifikacija encimov - 6 razredov 1. oksidoreduktaze prenos elektronov (tudi kot hidridni ion H - in H atom) 2. transferaze prenos skupin z ene na drugo molekulo 3. hidrolaze prenos skupin na H 2 O 4. liaze adicija na dvojno vez/nastanek dvojne vezi 5. izomeraze prenos skupin znotraj molekule druga izomerna oblika 6. ligaze nastanek kovalentnih vezi C-C, C-S, C-O in C-N (kondenzacijske reakcije ob porabi energije ATP)

Klasifikacija encimov razred vrsta reakcije pomembni podrazredi 1. oksidoreduktaze 2. transferaze 3. hidrolaze 4. liaze (sintaze) + + A red B oks A oks B red + + A-B C A C-B + + A-B H 2 O A-H B-OH + A B A-B dehidrogenaze oksidaze peroksidaze oksigenaze (monooksigenaze, dioksigenaze) C 1 -transferaze glikozil-transferaze amino-transferaze fosfo-transferaze (kinaze) esteraze (fosfataze) glikozidaze peptidaze amidaze nastanek/izguba dvojne vezi C-C liaze C-O liaze C-N liaze C-S liaze

Klasifikacija encimov (nadaljevanje) razred vrsta reakcije pomembni podrazredi 5. izomeraze epimeraze cis-trans izomeraze A izo-a intramolekularene transferaze 6. ligaze (sintetaze) poraba energije!! A + XTP + XDP + P B A-B C-C ligaze C-O ligaze C-N ligaze C-S ligaze

Primer 1: razred podrazred 1. oksidoreduktaze dehidrogenaze oksidaze peroksidaze oksigenaze (monooksigenaze, dioksigenaze) Dehidrogenaze odvzem atomov vodika H z molekule substrata Oksidaze oksidacijska reakcija, kjer je akceptor elektronov kisik O, nastane H 2 O (citokrom oksidaza v dihalni verigi) Peroksidaze oksidacijska reakcija, kjer je akceptor elektronov H 2 O, nastane H 2 O 2 Oksigenaze kisik O se vgradi v molekulo substrata, nastane OH ali C=O - monooksigenaze 1 atom O v substrat (hidroksilaze, oksidaze z mešano funkcijo) Monooksigenaze pogosto vsebujejo v aktivnem centru hemski del - citokrom P450 kot akceptor elektronov (aromataza CYP19 je monooksigenaza)

Primer II ATP + D-glukoza ADP + D-glukoza-6 fosfat EC 2.7.1.1. Prva. št. - razred transferaze (2) Druga št. - podrazred, kjer so encimi fosfotransferaze (7) Tretja št. - fosfotransferaze, ki imajo OH kot akceptor fosforilne skupine (1) Četrta št. - akceptor fosforilne skupine je glukoza (1) Trivialno ime: heksokinaza še vedno največ uporabljamo. Sistematično ime: ATP:D-heksoza-6-fosfotransferaza

Več primerov encimsko kataliziranih reakcij v: R.Boyer: Temelji biokemije 2005 Klasifikacija encimov in njihova vloga

Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija encimov Encimska kinetika Encimska inhibicija Uravnavanje encimske aktivnosti (biokemijskih reakcij) Encimi v medicinski diagnostiki in biotehnologiji

Encimska kinetika Obravnava hitrost, s katero se spreminjajo reaktanti v produkte S P Hitrost podaja spremembo koncentracije substrata/produkta v časovni enoti (mol/s) v = -d(s)/dt = d(p)/dt Hitrost encimske reakcije je merilo za aktivnost encima enote za aktivnost: U = 1μmol/min ali katal (kat) = 1mol/s Specifična aktivnost encimskega pripravka: hitrost na št. encimskih enot/mg proteina, npr. μmol/min/mg

Hitrost encimske reakcije je merilo za aktivnost encima Koncentracija substrata vpliva na začetno hitrost encimske reakcije S P v = = d(p)/dt v = (P)/ t P P koncentracija substrata se s časom spreminja začetna hitrost (v o ) je hitrost v času t = 0 in je karakteristična za reakcijo t t S 4 >S 3 >S 2 >S 1

Vpliv koncentracije substrata začetno hitrost encimske reakcije maksimalna hitrost V max Michaelisova konstanta K m

Michaelis-Mentenova kinetika S P Ključnega pomena za encimsko katalizo je nastanek kompleksa ES (L. Michaelis in M. Menten 1912) hitra reverzibilna stopnja v 0 = k 2.[ES] počasna reverzibilna stopnja, razpad ES določa hitrost celotne reakcije; k(-2) je zanemarljiv Z večanjem koncentracije S se vse več encima nahaja v obliki kompleksa ES, encim postaja nasičen s substratom, zato saturacijska kinetika! (ES) je konstantna po preteku nekega časa, stacionarno stanje

Izpeljava Michaelisove konstanta K m v 0 = k 2.[ES] hitrost nastanka ES = hitrost razpada ES = V stacionarnem stanju sta ti dve hitrosti enaki! Km

Michaelis-Mentenova enačba K m

Spremembe koncentracije [S], [P], [E], [ES] s časom v 0 = k 2.[ES]

Saturacijska kinetika (hidroliza ecetilholina)

Odvisnost začetne hitrosti v 0 od koncentracije substrata S (v 0 =k.[s] n ) V 0 =k[s] 1 1. red reakcije V 0 =k[s] 0 0. red reakcije

Vpliv koncentracije substrata na začetno hitrost encimske reakcije Opis krivulje podaja Michaelis-Mentenova enačba Predpostavke pri izpeljavi Michaelis-Mentenove kinetike in namen -V začetku je koncentracija P zanemarljivo majhna, ni reakcije P S (k -2 = 0) - Razgradnja ES določa hitrost celotne reakcije v 0 = k 2 [ES] - Težko je izmeriti [ES] (v 0 = k 2 ([ES])), zato določimo K m in V max, s katerima okarakteriziramo encimsko aktivnost

Odvisnost začetne hitrosti od koncentracije substrata grafična določitev konstant K m in V max [S] << K m

Transformacija Michaelisove enačbe v dvojno recipročno enačbo (Lineweaver-Burk)

Izražanje in primerjava katalitične učinkovitosti različnih encimov K m k cat k cat /K m

Izražanje in primerjava katalitične učinkovitosti različnih encimov, K m V max, K m eksperimentalno določimo če merimo v o! = K d VELJA: - velika K m majhna afiniteta encima do substrata - majhna K m velika afiniteta encima do substrata K m - odraža afiniteto encima do substrata - odraža fiziološke razmere - za mnoge encime velja: K m [S] fiziol.

Vrednosti K m nekaterih encimov in substratov

Pomen K m v fiziologiji primer: občutljivost Azijcev na alkohol Japonci in Kitajci dosežejo isti učinek alkohola (vazodilatacija, pospešen ritem srca...) že pri nižji koncentraciji zaužitega alkohola kot Evropejci Reakcije razgradnje alkohola CH 3 CH 2 OH + NAD + CH 3 CHO + H + + NADH encim: alkoholna dehidrogenaza CH 3 CHO + NAD + CH 3 COOH + H + + NADH encim: aldehidna dehidrogenaza Azijci imajo aldehidno dehidrogenazo z višjim K m (aldehid v krvi dolgo kroži po telesu); izoencim! Izoemcimi: katalizirajo isto reakcijo (isti substrat), različne pa so molekulske lastnosti encimov: različna encimska aktivnost (k kat in K m ), različna molekulska masa (M r ). Genski zapis je drugačen, zato druga sekvenca!

Izražanje in primerjava katalitične učinkovitosti različnih encimov, k kat V max = k 2.[E] t V max = k kat.[e] t v k ES 0 kat k kat = k najpočasnejše stopnje! (v smeri, ki daje produkt!) k kat - pretvorbeno število: št. molekul substrata, ki se pretvori v produkt na eni molekuli encima v enoti časa (encim je nasičen s substratom)

Kinetična učinkovitost encimov: pretvorbeno število (turnover number), k kat Slabost izražanje encimske učinkovitosti s K m ali k kat : ni upoštevana neencimska reakcija, ni informacije za koliko encim pospeši reakcijo

Najboljši način za izražanje encimske aktivnosti: k kat /K m