Označevalni laserski sistem

Σχετικά έγγραφα
Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

8. Diskretni LTI sistemi

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Kotne in krožne funkcije

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

1. Trikotniki hitrosti

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

PRENOS SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI

PROCESIRANJE SIGNALOV

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Osnove elektrotehnike uvod

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Osnovni pojmi pri obravnavi periodičnih signalov

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

VAJE-Elektrooptika 2002/2003

Tekočinska kromatografija

VAJA TEMPERATURNA ODVISNOST PRAGOVNEGA TOKA LASERJA

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

TEHNOLOGIJA MATERIALOV

Michelsonov interferometer

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

III VEŽBA: FURIJEOVI REDOVI

Splošno o interpolaciji

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo. Karakterizacija dinamskega sistema z več prostostnimi stopnjami. Gradivo pri predmetu Višja dinamika

Pogone AME 655, 658 in 659 je mogoče regulirati z elektronskimi regulatorji z zveznim ali 3-točkovnim regulacijskim signalom.

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Gradniki TK sistemov

Vprašanja za ponavljanje predstavitev podatkov

FAKULTET PROMETNIH ZNANOSTI

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

- Geodetske točke in geodetske mreže

Višja dinamika: laboratorijske vaje 2. stopnja RR

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Termovizijski sistemi MS1TS

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

ELEKTRIČNI POGONI Laboratorijske vaje

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

Kotni funkciji sinus in kosinus

Nedestruktivne preiskave materialov in konstrukcij

METRIX OX 530 Osciloskop

Termovizijski sistemi MS1TS

Vaje: Električni tokovi

ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

STANDARD1 EN EN EN

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Elementi spektralne teorije matrica

2. KOLOKVIJ IZ MATEMATIKE 1

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije

Polarizacija laserske svetlobe

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

SISTEMI NELINEARNIH JEDNAČINA

Svetlobni merilniki odbojnosti

Transcript:

Označevalni laserski sistem 1. UVOD 2. VSEBINA 3. PRIPRAVA 4. IZVEDBA

1. UVOD Namen laboratorijske vaje je: predstavitev kratkopulznega Nd:YAG laserskega izvora YAG 22 (FOTONA), predstavitev označevalnega laserskega sistema, spoznavanje parametrov označevanja, spoznavanje priprave informacij za označevanje, praktična demonstracija označevanja 2

2. VSEBINA 1. Predstavitev sistema za lasersko označevanje 1. Nd:YAG laserski izvor 2. Sistem za vodenje žarka 2. Časovni potek, moč in energija pulzov 3. Širina sledi 4. Označevanje 3

Shema sistema za lasersko označevanje 4

Nd:YAG laserski izvor - komponente 1. Laserska glava 2. Resonator 3. Širilnik žarka (Beam expander) 4. Akustooptični preklopnik kvalitete (Q-switch) 5. Prostorski filter (preklop TEM 00 -MM) 6. Varnostni zaklop 7. Krmilnik 8. Napajalnik 9. Hladilnik 5

Nd:YAG laserski izvor - karakteristike 1. Valovna dolžina: 1064 nm 2. Delovanje: CW ali pulzno 3. Trajanje pulza: 100 do 300 ns (odvisno od repet.) 4. Repeticija: 0,5 khz do 50 khz 5. Povprečna moč: TEM 00 : do 16 W, MM: do 77 W 6. Vzbujanje: Kr obločna bliskovka 7. Vzbujevalni tok: 7A do 22A 8. Vzbujevalna napetost: 131V do 200 V 9. Premer zrcal resonatorja: 13 mm 6

Nd:YAD laserski izvor- Kontrolna plošča Vklop kazalnega laserja Izklop mehanske zaščite Varnostno stikalo Vklop bliskavke Daljinsko nastavljanje parametrov Vklop napajanja odklonske glave Glavno stikalo Javljanje napak Vhod signala daljinske kontrole Preklop pulzno / CW Vklop ugašanja žarka na daljavo Vklop dušenja prvega bliska Prikazovalnik in gumb izbire prikaza Nastavitev toka bliskavke Nastavitev frekvence bliskov Pri vklopu in izklopu izvora upoštevaj navodila! 7

Nd:YAG laserski izvor - nadzorna programska oprema 1. LASER COMANDER: - nastavljanje parametrov vodenja žarka (hitrost, daljinsko nastavljanje parametrov izvora moč in frekvenca) - korekcija povečave (objekti v PLT formatu) - samodejne funkcije (izpis teksta, črtna koda...) 2. SCENT: pretvorba slike BMP formata v PLT format: - obris, polnitev (gostota, način) - korekcija nezveznosti robov 8

Sistem za vodenje žarka 1. Skernirna glava (odklonski zrcali, fokusirna leča) 2. Krmilnik galvo motorjev 3. Sistemski krmilnik (PC) Hitrost pomikanja žarka po površini obdelovanca je podana z: v = BH / 555 *1000 [mm/s] BH [bit/ms] hitrost pošiljanja podatkov (programsko nastavljivo v rubriki hitrost) 555 [bit/mm] konstanta, določena z ojačanjem galvomotorjev in goriščno razdaljo 9

1. Naloga: Opis sistema za lasersko označevanje 1. Preučite delovanje sistema za lasersko označevanje 2. Preučite delovanje vseh komponent laserskega izvora (priloženo gradivo) 3. V poročilu opišite delovanje glavnih komponent laserskega izvora in sistema za vodenje žarka 10

2. Naloga: Časovni potek, moč in energija laserskih pulzov 1. Na vaji s hitro fotodiodo detektirajte časovni potek laserskega pulza in ga zajemite z digitalnim osciloskopom (tok bliskavke 12,5A, frekvenca 1kHz, multimodna struktura žarka). 2. Digitalizirani signal shranite na disketo. Zapišite si nastavitve osciloskopa (merilo napetosti in časa). 3. Zabeležite si frekvenco ponavljanja pulzov (repeticijo) in izmerite povprečno moč žarka. 4. Iz zgornjih podatkov izračunajte: Povprečno energijo posameznega pulza in Povprečno vršno moč pulza 11

Primer odziva fotodiode na laserski pulz odziv fotodiode (V) Napetostni signal (V) je sorazmeren moči laserskega pulza (W) Površina pod signalom je sorazmerna energiji laserskega pulza (J) čas (ns) 12

Moč in energija laserskega pulza Moč P laserskega žarka je periodična funkcija časa s periodo T, ki je obratno sorazmerna frekvenci ponavljanja pulzov ν (repeticiji). Perioda T (>50 μs) je bistveno daljša od časa trajanja pulza T p (<300 ns)!! Povprečna moč: Energija: P avg = 1 T T 0 P( t) dt, Od tod sledi: E p = P avg./ν. E p T = P( t) dt, 0 13

Izračun vršne moči (1) Če predpostavimo, da je signal fotodiode s(t) sorazmeren moči laserskega žarka P(t), potem velja: P(t) = k.s(t), kjer je k konstanta, ki vnaprej ni znana. Določimo jo lahko s pomočjo znane povprečne energije pulza E p : T T k s( t) dt = P( t) dt = E p k = E p / s( t) dt 0 0 0 kjer integracijo aproksimiramo s sumiranjem: T s( t) dt n 0 k = 1 s( kt s ). T s = T kjer je n števil točk v signalu, T s pa perioda vzorčenja. n s k = 1 s( kt s ) T 14

Izračun vršne moči (2) Ko imamo konstanto k, lahko iz signala fotodiode določimo časovni potek moči P(t). Vršna moč P max je največja moč v pulzu (maksimum moči). Poleg vršne moči določite tudi razmerje med vršno in povprečno močjo. 15

3. Naloga: Širina sledi Primerjajte eksperimentalne sledi žarka, dobljene z enakimi procesnimi parametri, le da je razlika v transverzalni strukturi žarka: enkrat multimoden, drugič TEM 00 Izmerite širino sledi pod mikroskopom in profil sledi s profilometrom Določi teoretični premer žarka v fokusu in primerjaj z izmerjeno širino sledi Dobljene slike in profile priložite poročilu Izračunajte jakost (intenziteto v W/cm 2 ) pri vršni moči ob predpostavki, da je premer žarka enak širini sledi! 16

4. Naloga: Označevanje V pripravi za vajo izdelajte vzorec za označevanje: črno-belo sliko (binarizirano grafiko - brez sivin) in jo shranite v formatu *.bmp z ločljivostjo 1000 dpi in jo prinesite s seboj na vajo. Na vaji uporabite izdelani vzorec in z laserskim označevalnim sistemom označite kovinsko površino. Dobljeno označbo fotografirajte in fotografijo priložite poročilu. Komentirajte kvaliteto označbe. Parametri laserskega žarka naj bodo: tok bliskovke 12,5A, frekvenca 1kHz, multimodna struktura žarka, hitrost pomika žarka 300 bit/ms. 17

Priprava na laboratorijsko vajo Preberite priloženo gradivo, ki opisuje posamezne dele laserskega izvora Preberite poglavje 12-4 Laser marking iz knjige Luxon Parker v poročilu povzemite lastnosti laserskega označevanja Preberite poglavje 1-9 Acousto-optic modulators iz knjige Luxin Parker v poročilu povzemite princip delovanja AOM in zakaj ga v označevalnem laserskem izvoru potrebujemo (kratki pulzi) Pripravite si vzorec za označevanje 18