VAJE-Elektrooptika 2002/2003

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "VAJE-Elektrooptika 2002/2003"

Transcript

1 VAJE-Elektrooptika 2002/2003 1) Pokaži, da je Fraunhoferjeva uklonska slika reže, katere prepustnost se v radialni smeri spreminja kot Gaussova funkcija t(x',y')=exp(-(x'+y') 2 /w 0 2 ), podana z Gausovo funkcijo oblike E(x,y,z) exp(-(x+y) 2 /w(z) 2 ). Določi funkcijsko odvisnost w(z). Kakšna pa je uklonska slika v bližnjem polju (Fresnelova uklonska teorija)? 2) Kolikšna je minimalna širina grla na katero lahko z lečo goriščne razdalje f in polmera b (b<f) stisnemo osnovni laserski snop? Kot omejitev upoštevaj zahtevo, da efektivni polmer snopa na leči ne sme presegati polmera leče. Skiciraj obliko snopa v obeh limitnih primerih. 3) Laserski snop pošljemo na teleskop z goriščnima razdaljama leč f1 in f2. V kolikšni razdalji od grla vpadnega snopa moramo postaviti teleskop, da bo izstopni snop imel maksimalni možni polmer grla. Kolikšno je razmerje med polmeroma grla izhodnega in vstopnega snopa? Kot omejitev upoštevaj zahtevo, da efektivni polmer snopa na izhodni leči ne sme presegati polmera leče. 4) Z zbiralno lečo, ki jo postavimo v razdalji l za grlom Gaussovega snopa z polmerom w 0 in valovno dolžino λ, želimo zbrati snop na vzorcu v razdalji L za lečo. Kolikšna mora biti goriščna razdalja leče? Pokaži, da pri danem l in L lahko obstajata do dve rešitvi. Skiciraj ustrezni potek snopa pri prehodu čez lečo. 5) Osnovni Gaussov snop s polmerom grla 1 mm in valovno dolžino 532 nm, želimo zbrati na vzorcu, ki je postavljen v razdalji 1.6 m za grlom snopa. Kam moramo postaviti lečo z goriščno razdaljo 30 cm? Kolikšen bo polmer grla na vzorcu? Za kolikšno razdaljo moramo premakniti lečo, če okoli vzorca nalijemo glicerin z lomnim količnikom Kiveta z glicerinom je dolga 12 cm, vzorec pa se nahaja v sredini kivete. 6) Kolikšen mora biti krivinski radij zrcal v simetričnem optičnem resonatorju dolžine 50 cm, da bo grlo ustreznega Gaussovega snopa pri valovni dolžini nm imelo polmer 0.5 mm? Kolikokrat manjša bi bila širina grla snopa v konfokalnem resonatorju iste dolžine. Kolikšna pa bi bila širina grla snopa, če bi eno od zrcal zamenjali z ravnim zrcalom? 7) Optični resonator je sestavljen iz dveh enakih zrcal s krivinskim radijem R postavljenih na medsebojni razdalji L ter iz tanke zbiralne leče z goriščno razdaljo f, ki je nameščena v sredini resonatorja. Določi pogoj za stabilnost takega resonatorja? 8) Pokaži, da za Gaussove snope višjih redov efektivni polmer snopa narašča sorazmerno s korenom iz števila prečnih vozlov. Namig: pri zapisu prečne odvisnosti polja upoštevaj le vodilni člen Hermitovih polinomov: H n (ξ) ξ n in poišči na kateri razdalji od središča snopa ima polje maksimalno amplitudo. 9) Laserski resonator dolžine 1 m sestavljata ravno zrcalo z reflektivnostjo 100% in delno prepustno sferično zrcalo s krivinskim radijem 300 m. Kolikšen je pri valovni dolžini 633 nm efektivni polmer Gaussovega snopa TEM 90 na ravnem zrcalu? Najmanj kolikšna mora biti reflektivnost tega zrcala, da bodo resonačne frekvence za različne rede Gaussovih snopov med seboj še dobro ločene (δω FWHM < ω). Notranje izgube na prelet resonatorja so 5%.

2 10) V Argonskem laserju z optičnim resonatorjem dolžine 1.5 m želimo doseči lasersko delovanje za eno samo longitudinalno lasersko nihanje pri valovni dolžini okoli nm. V ta namen v resonator postavimo Fabry-Perotov etalon, katerega planparalelni zrcali sta medsebojno oddaljeni za 3 cm. Etalon je nagnjen pod kotom 30 glede na os laserskega resonatorja. Najmanj kolikšna mora biti reflektivnost zrcal v etalonu, da bo energija sosednjih longitudinalnih laserskih nihanj 5 krat nižja od energije izbranega nihanja? 11) Izračunaj obliko atomske spektralne črte g(ω) zaradi Dopplerjeve razširitve v plinu neona pri resonačni valovni dolžini nm (3S 2p) in temperaturi 300 K. Pri kateri temperaturi bi bila širina Dopplerjevo razširjene črte ν D (FWHM) enaka naravni širini te črte, to je ν H 10 7 Hz. 12) Izračunaj absorpcijski koeficient µ 0 za monokromatsko EM valovanje s frekvenco Hz, ki sovpada z maksimumom Dopplerjevo razširjene absorpcijske črte širine ( ν D /c) FWHM =400 cm -1 v plinu z gostoto cm -3. Življenski čas ustreznega vzbujenega atomskega stanja je 10 4 s. Pri kolikšni gostoti vpadnega svetlobnega toka bomo prešli v režim saturirane absorpcije? Pri kateri temperaturi (razmerju mc 2 /kt) bo v tem svetlobnem toku število stimuliranih prehodov iz vzbujenega v osnovno stanje enako številu spontanih prehodov v osnovno stanje? 13) Poišči neravnovesne rešitve zasedbenih enačb in pokaži, da v dvonivojskem atomskem sistemu s poljubno močnim optičnim črpanjem ni mogoče doseči obrnjene zasedenosti stanj? 14) Z uporabo prvega reda teorije motenj izračunaj verjetnost za prehod atoma iz vzbujenega v osnovno stanje zaradi električne dipolne interakcije. Na osnovi dobljenega rezultata pokaži, da sta verjetnosti za izsevanje fotona v izbrano EM nihanje s procesom stimulirane in s procesom spontane emisije v razmerju n : 1, pri čemer je n začetno število fotonov v tem nihanju. ponovitev kvantizacije EMP: H = 1 2 ( pˆ 2 2 qˆ ) + ω 2 v 1 v v µ 0 Eˆ( r, t) = pˆ ( t) E ( r ), Bˆ( r, t) = ω ˆ q Vε V pˆ = dqˆ / dt, 0 2 ω qˆ ( t) = dpˆ / dt, [ qˆ, pˆ ] = ih / 2π ( t) B 15) V nekem laserskem sistemu so podani naslednji parametri: dolžina optičnega resonatorja L, dolžina ojačevalnega sredstva L', koeficient ojačenja pri majhnih močeh G in notranje izgube resonatorja na dolžinsko enoto. Laser deluje pri valovni dolžini λ, spektralna širina ustreznega atomskega prehoda pa je ν. Eno od resonatorskih ogledal ima reflektivnost 100%. Kolikšna naj bo reflektivnost drugega ogledala, da bo pri navedenih parametrih izhodni snop iz laserja imel maksimalno možno moč. Kolikšna je ustrezna gostota izhodnega svetlobnega toka? 16) Podatek o notranjih izgubah v laserskem resonatorju dobimo tako, da izmerimo prag za delovanje laserskega sistema pri dveh različnih reflektivnostih izhodnega ogledala. V Nd- YAG laserju, ki ga črpamo s ksenonsko svetilko, začne pri izhodnem ogledalu z v ( r ),

3 reflektivnostjo 80% laser delovati pri črpalni moči 500 W, pri izhodnem ogledalu z reflektivnostjo 90% pa pri črpalni moči 400 W. Resonator ima dolžino 60 cm. Kolikšne so notranje izgube na enoto dolžine resonatorja? Kolikšna je gostota svetlobnega toka izhodnega laserskega snopa pri ogledalu z reflektivnostjo 90% pri črpalni moči 500 W? Laser deluje pri valovni dolžini 1064 nm, spektralna širina ustreznega atomskega prehoda v Nd 3+ pa je ( ν/c) = 6 cm 1. 17) Enofrekvenčni He-Ne laser z izhodno močjo 1 mw deluje pri valovni dolžini nm. Frekvenčna širina Dopplerjevo razširjene laserske črte je ν D = Hz, spektralna širina izhodne svetlobe pa je ν D /10. Izhodno zrcalo ima 99% reflektivnost, premer izhodnega žarka pa je 1 mm. Izračunaj razmerje med številom stimuliranih in številom spontanih atomskih prehodov iz vzbujenega v osnovno stanje laserskega prehoda na časovno enoto? Privzemi, da je elektromagnetno polje znotraj preseka žarka homogeno. Kolikšno temperaturo ima črno telo, ki na omenjenem spektralnem intervalu oddaja svetlobni tok ekvivalenten opisanemu laserju? Kolikšno je razmerje svetilnosti obeh izvorov na tem spektralnem intervalu? 18) V Ar laserju s pomočjo Fabry-Perotovega etalona dosežemo, da sveti eno samo longitudinalno resonatorsko nihanje. V najugodnejšem primeru začne laser delovati pri črpalnem toku 20 A. Največ kolikšna smejo biti temperaturna nihanja interferometra, da pri črpalnem toku 40 A izhodna moč iz laserja ne fluktuira za več kot 2%? Laserski resonator ima dolžino 1.5 m, notranje izgube so 5%, izhodno ogledalo pa ima reflektivnost 95%. Etalon ima zrcali z reflektivnostjo 80% v medsebojni razdalji 3 cm in je nagnjen pod kotom 15 o glede na os laserskega resonatorja. Nosilno ogrodje etalona je iz materiala s temperaturnim koeficientom dolžinskega raztezka K ) Resonator He-Ne laserja ima dolžino 30 cm, cev s plinom dolžino 25 cm, reflektivnost izhodnega ogledala je 98%, notranje izgube resonatorja pa so 5%. Življenski čas vzbujenega stanja atoma Ne pri resonančni valovni dolžini nm je s. Kolikšna sta koeficient dušenja in frekvenca relaksacijskih oscilacij pri ojačenju, ki ustreza 3 kratni vrednosti praga. Najmanj kolikšen bi moral biti koeficient ojačenja G, da v omenjenem laserju ne bi prihajalo do relaksacijskih oscilacij? 20) Snop svetlobe z valovno dolžino 1064 nm, ki izhaja iz sunkovnega Nd:YAG laserja, ojačimo tako, da ga po izhodu iz resonatorja pošljemo skozi Nd:YAG kristal z visoko stopnjo obrnjene zasedenosti. Dolžina kristala je 10 cm, premer laserskega žarka v kristalu je 2 mm, invertirana zasedenost ustreznih stanj Nd 3+ znaša N= /cm 3, presek za stimulirano sevanje in absorpcijo pa je cm 2. Najmanj kolikšna mora biti energija vpadnega sunka, da se obrnjena zasedenost po prehodu sunka povsod na njegovi poti zmanjša pod 10% začetne vrednosti. Kolikšen je maksimalni možni prirastek energije sunka po prehodu ojačevalnika? 21) Nd:YAG laser ima resonator z dolžino 30 cm, volumen svetlobnega snopa v laserskem kristalu pa je 1 cm 3. Laser deluje v režimu preklapljanja dobrote resonatorja pri valovni dolžini 1064 nm. Izhodno zrcalo ima 50% reflektivnost, notranje izgube resonatorja pa so 5%. Presek za stimulirano sevanje in absorpcijo v Nd:YAG je cm 2. Pri povečanih izgubah v resonatorju s črpalnim mehanizmom ustvarimo obrnjeno zasedenost, ki ustreza trikratni vrednosti praga. Kolikšna je energija izhodnega svetlobnega sunka, ki nastane po preklopu dobrote resonatorja. Kolikšna je maksimalna moč v sunku? Kolikšna je približna dolžina sunka?

4 22) V nekem CO 2 laserju je koeficient ojačenja na prelet resonatorja pri majhnih močeh 15%, notranje izgube pa so 3%. V primeru, da je eno zrcalo neprepustno, prepustnost drugega zrcala pa je 8%, je intenziteta izhodne svetlobe 10 5 W/m 2. Nato zamenjamo izhodno ogledalo. Kolikšna naj bo prepustnost novega ogledala, če želimo da bo nova izhodna moč laserja enaka dvakratni prvotni moči? 23) Resonator Nd:YAG laserja, ki deluje v režimu preklapljanja dobrote resonatorja pri valovni dolžini 1064 nm, ima dolžino 30 cm. Presek za stimulirano sevanje in absorpcijo v Nd:YAG je cm 2. Pri povečanih izgubah v resonatorju s črpalnim mehanizmom ustvarimo obrnjeno zasedenost N N 20 = /cm 3. Kolikšna naj bo reflektivnost izhodnega ogledala, da bo izhodni sunek imel maksimalno možno vršno moč? Notranje izgube v resonatorju zanemarimo. 24) Izračunaj obliko in dolžino trajanja svetlobnih sunkov, ki nastanejo kot superpozicija fazno uklenjenih lastnih nihanj v resonatorju dolžine 1.5 m. Resonančna črta v optičnem ojačevalnem sredstvu g(ω) ima Gaussovo obliko s širino υ FWHM = 6 cm -1. Pri računu upoštevaj temu ustrezno porazdelitev amplitude električnega polja različnih lastnih nihanj. Kako se rezultat spremeni, če upoštevamo še, da se zaradi disperzije v optičnem ojačevalnem sredstvu faza lastnih nihanj na ustreznem frekvenčnem intervalu dodatno spreminja kot δ(ω) = aω + bω 2, pri čemer je a = s, b = s 2. 25) Oceni minimalno električno moč, ki je potrebna za napajanje ksenonove (Xe) svetilke s katero želimo kontinuirano črpati Nd:YAG laser z naslednjimi parametri: dolžina resonatorja je 20 cm, dolžina laserske paličke je 5 cm, reflektivnost izhodnega ogledala je 90%, notranje izgube resonatorja pa so 5%. Presek za stimulirano sevanje in absorpcijo v Nd:YAG je cm 2, življenski čas zgornjega nivoja laserskega prehoda pa je 0.55 ms. Upoštevaj, da k črpanju prispeva v glavnem svetloba, ki ima približno dvakrat krajšo valovno dolžino od valovne dolžine laserskega sevanja. Ta svetloba predstavlja le okoli 1 % celotnega svetlobnega toka Xe svetilke. Upoštevaj še, da Xe svetilka pretvori v svetlobo približno polovico električne moči. 26) Iz kristala KH 2 PO 4 (KDP) (kristalografski razred 42m) odrežemo kocko po kristalografskih oseh in jo postavimo med dva prekrižana polarizatorja. Kolikšna je prepustnost tako dobljenega modulatorja, če nanj priključimo napetost 5 kv vzdolž kristalografske osi Z in se optično valovanje z valovno dolžino nm širi skozi kristal v smeri osi Z in je polarizirano v smeri kristalografske osi X? Ostali podatki: pri λ=632.8 nm je r 52 =r 41 = m/v, r 63 = m/v, n o =1.5074, n e = Kolikšna je prepustnost modulatorja pri isti napetosti, če med polarizator in kristal postavimo še λ/4 ploščico, katere lastne smeri so vzporedne s kristalografskimi osmi KDP? 27) Iz kristala KDP (kristalografski razred 42m) odrežemo odrežemo kvader z robom cm po oseh [1,1,0], [1,-1,0] in Z ter nanjo priključimo napetost 5 kv vzdolž kristalografske osi Z. Kolikšen je ustrezni fazni zamik za optično valovanje z valovno dolžino nm, ki se širi skozi kristal v smeri osi [1,-1,0] in je polarizirano v smeri [1,1,0]? Ostali podatki: pri λ=632.8 nm je r 52 =r 41 = m/v, r 63 = m/v, n o =1.5074, n e = Kolikšen je frekvenčni premik izhodnega valovanja, če napetost na kristalu linearno znižamo iz 5 kv na 0 V v času 10 ms? 28) Iz kristala KDP (kristalografski razred 42m) odrežemo kvader z robom cm po oseh [1,1,0], [1,-1,0] in Z ter nanj priključimo sinusno napetost s frekvenco 10 MHz vzdolž

5 kristalografske osi Z. Kolikšna mora biti amplituda priključene napetosti, da v izhodni svetlobi centralna spektralna komponenta povsem izgine? Kolikšna pa mora biti amplituda napetosti, da je intenziteta svetlobe v prvem stranskem spektralnem pasu maksimalna. Ostali podatki: pri λ=632.8 nm je r 52 =r 41 = m/v, r 63 = m/v; n o =1.5074, n e = (Funkcija J 0 (x) ima prvo ničlo pri x=2.4, funkcija J 1 (x) pa prvi maksimum x=1.85). 29) Elektrooptični fazni modulator iz kristala KDP (kristalografski razred 42m) ima obliko kvadra s stranicami cm odrezanimi po oseh [1,1,0], [1,-1,0] in Z. Nanj priključimo sinusno napetost vzdolž kristalografske osi Z. Napetostni izvor ima notranjo upornost 0.1 kω. Napravo bi radi uporabljali za modulacijo na frekvenčnem območju MHz. Kolikšno induktivnost mora imeti tuljava in kolikšno upornost upornik, ki ju vežemo vzporedno z modulatorjem, da padec napetosti na modulatorju na izbranem frekvenčnem območju nikoli ne bo manjši od 90% gonilne napetosti izvora. Kolikšna električna moč se troši na modulacijskem vezju pri napetosti, ki ustreza faznemu zamiku λ/2? Ostali podatki: dielektrična konstanta KDP pri sobni temperaturi in frekvenci 100 MHz je 18.5, elektrooptični tenzor pri λ=632.8 nm ima naslednje komponente: r 52 =r 41 = m/v, r 63 = m/v; lomni količniki KDP pri tej valovni dolžini pa so: n o =1.5074, n e = ) Pokaži, da Dopplerjev premik frekvence EM valovanja pri prehodu čez akustooptični modulator ob izpolnjenem Braggovem pogoju ustreza večkratniku frekvence zvočnega valovanja. Kakšna je razlika med primeroma, ko modulator deluje na osnovi potujočega oz. stojnega zvočnega valovanja? 31) Ravno elektromagnetno valovanje z valovno dolžino nm pada na akustoptični modulator iz svinčevega molibdata (PbMo 4 ) debeline 1 cm, po katerem se širi potujoče zvočno valovanje z gostoto energijskega toka 10 4 W/m 2 in frekvenco 50 MHz. Kolikšna je amplituda modulacije lomnega količnika materiala zaradi zvočnega valovanja. Kolikšen sta uklonski kot in uklonski izkoristek (razmerje med intenziteto uklonjenega in intenziteto vpadnega valovanja) pri Braggovem odboju? Ostali podatki za PbMo 4 : gostota materiala je 6950 kg/m 3, hitrost zvoka je 3750 m/s, lomni količnik je n=2.3, elastooptični koeficient p pa ) Uklon svetlobe na akustooptičnem modulatorju iz visokolomnega kremenovega stekla bi radi uporabili za spektralno analizo zvočnega valovanja na območju MHz. Pri tem uporabimo optični snop z valovno dolžino 514 nm in premerom 0.5 cm. Največ koliko akustičnih spektralnih kanalov lahko ločimo? Hitrost zvoka je v steklu je 3100 m/s. 33) Snop svetlobe z valovno dolžino 10.6 µm pošljemo v kristal telurja (simetrija točkovne grupe 32), enkrat v smeri vzdolž katere je izpolnjen pogoj za ujemanje faz I. tipa, drugič pa v smeri vzdolž katere je izpolnjen pogoj za ujemanje faz II. tipa. Polarizacijo vpadne svetlobe obakrat izberemo tako, da je pretvorba energije v frekvenčno podvojeno valovanje največja možna. Lomni količniki za Te so: n o (10.6 µm) = 4.796, n e (10.6 µm) = 6.246, n o (5.3 µm) = 4.864, n e (5.3 µm) = 6.316; tenzor nelinearne optične susceptibilnosti drugega reda pa ima od nič različne naslednje komponente: χ xxx = χ xyy = χ yxy = χ yyx = m/v. Kolikšno je razmerje med intenziteto frekvenčno podvojene svetlobe, ki se generira na isti dolžini poti v kristalu v prvem oz. v drugem primeru? 34) EM valovanje z valovno dolžino λ = 1064 nm in gostoto svetlobnega toka W/m 2 pošljemo nskozi kristal KDP v smeri, v kateri je izpolnjen pogoj za ujemanje faz prvega reda. Ustrezna efektivna nelinearna optična susceptibilnost kristala je χ ef = m/v,

6 lomni količnik pa n o (1.064 µm) = Kolikšna mora biti dolžina kristala, če želimo, da se pri prehodu žarka 50% energijskega toka pretvori v frekvenčno podvojeno valovanje? 35) Na kocko iz LiNbO 3 z robom 1 cm pošljemo črpalni sunek svetlobe z valovno dolžino 532 nm in vršno gostoto svetlobnega toka W/m 2. Oceni faktor ojačenja za parametrično ojačevanje signalnega snopa z valovno dolžino 1.5 µm? Ostali podatki so: χ ef m/v, n ) V 100 µm široko grlo osnovnega Gaussovega snopa svetlobe z valovno dolžino nm in močjo 20 mw postavimo 50 µm debelo plast nematičnega tekočega kristala z nelinearnim lomnim količnikom n 2 = m 2 /V 2. Lomni količnik tekočega kristala je Oceni, kolikšna je goriščna razdalja leče, ki bi imela na opisani snop enaki učinek kot ustrezna samofokusacija snopa v tekočem kristalu. 37) Poišči rešitve valovne enačbe za TM valovanje s frekvenco Hz v planarnem valovnem vodniku z lomnim količnikom sredice n 1 =1.5 in lomnim količnikom plašča n 2 =1.48. Debelina sredice je 10 µm. Pri kateri debelini sredice bi valovod postal enorodoven? Pri kateri debelini sredice pa bi se po valovodu iz takega materiala širilo 20 rodov valovanja? 38) Po planarnem valovnem vodniku z lomnim količnikom sredice n 1 =1.5 in lomnim količnikom plašča n 2 =1.48 pošljemo TE EM valovanje z valovno dolžino 800 nm. Debelina sredice je 14 µm. Na kateri razdalji od meje med plaščem in sredico pade amplituda električne poljske jakosti v plašču na 0.1% vrednosti, ki jo ima meji? Kolikšen delež celotnega energijskega toka valovanja se širi po plašču? Račun naredi za osnovni in za najvišji rod valovanja? 39) V določenem spektralnem območju materialno disperzijo nekega enorodovnega optičnega vlakna opišemo z zvezo: n(λ)=2-λ+0.15λ ln(λ-0.5)-λln((λ-0.5)/λ) za vrednosti λ v µm. Določi točko ničelne materialne disperzije. Kolikšna je pri tej valovni dolžini razširitev sunka s spektralno širino 10 nm na 1 km dolgem odseku vlakna? (Valovodno disperzijo lahko zanemarimo) 40) Sredica 2 m dolgega večrodovnega planparalelnega valovnega vodnika ima debelino 1.6 µm in je narejena iz materiala z lomnim količnikom 2.02, plašč pa ima lomni količnik V valovod uvajamo 10 ns dolg sunek svetlobe z valovno dolžino µm. Kolikšna je dolžina sunka na izhodu valovoda? (Materialno disperzijo lahko zanemarimo) V Ljubljani, Irena Drevensek Olenik

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

EMV in optika, zbirka nalog

EMV in optika, zbirka nalog Barbara Rovšek EMV in optika, zbirka nalog z rešitvami 1 Električni nihajni krogi in EMV 1.1 Električni nihajni krogi, lastno nihanje 1. Električni nihajni krog z lastno frekvenco 10 5 s 1 je sestavljen

Διαβάστε περισσότερα

EMV in optika, izbrane naloge

EMV in optika, izbrane naloge EMV in optika, izbrane naloge iz različnih virov 1 Elektro magnetno valovanje 1.1 Električni nihajni krogi 1. (El. nihanje in EMV/8) (nihajni čas) Nihajni krog sestavljata ploščati kondenzator s ploščino

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Polarizacija laserske svetlobe

Polarizacija laserske svetlobe Polarizacija laserske svetlobe Optični izolator izvedba z uporabo λ/4 retardacijske ploščice Odboj polarizirane svetlobe na meji zrak-steklo; Brewster-ov kot Definicija naloge predstavitev teoretičnega

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Pisni izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI)

Pisni izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI) 0 0 0 0 3 4 0 0 0 0 0 0 5 Pisni izpit iz predmeta Fizika (UNI) 301009 1 V fotocelici je električni tok posledica elektronov, ki jih svetloba izbija iz negativne elektrode (katode) a) Kolikšen električni

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Elektrooptični pojav

Elektrooptični pojav Elektrooptični pojav Uvod Močno zunanje električno polje znatno vpliva na strukturo snovi. V kristalih se denimo spremeni oblika osnovne celice, v tekočinah pride do orientacijskega urejanja molekul (podolgovate

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

PRENOS SIGNALOV

PRENOS SIGNALOV PRENOS SIGNALOV 14. 6. 1999 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (VSŠ)

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (VSŠ) 0 0 0 4 2 5 9 0 0 0 0 0 2 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: 1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (VSŠ) 4.4.2013 1. Kolikšen je napetost med poljubno

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune

11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune 11. Valovanje Frekvenca ν = 1 t 0 hitrost valovanja c = λ t 0 = λν λ [m] - Valovna dolžina hitrost valovanja na napeti vrvi frekvence lastnega nihanja strune interferenca valovanj iz dveh enako oddaljenih

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI)

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI) 0 0 0 2 7 1 5 0 0 0 0 0 9 vpisna št: 1 kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI) 16042010 1 Kvadratni žičnati okvir s stranico 2 cm in upornostjo 007 Ω se enakomerno vrti okoli svoje diagonale tako da naredi

Διαβάστε περισσότερα

VALOVANJE UVOD POLARIZACIJA STOJEČE VALOVANJE ODBOJ, LOM IN UKLON INTERFERENCA

VALOVANJE UVOD POLARIZACIJA STOJEČE VALOVANJE ODBOJ, LOM IN UKLON INTERFERENCA VALOVANJE 10.1. UVOD 10.2. POLARIZACIJA 10.3. STOJEČE VALOVANJE 10.4. ODBOJ, LOM IN UKLON 10.5. INTERFERENCA 10.6. MATEMATIČNA OBDELAVA INTERFERENCE IN STOJEČEGA VALOVANJA 10.1. UVOD Valovanje je širjenje

Διαβάστε περισσότερα

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( ) TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI)

Izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI) 0 0 0 4 1 4 3 0 0 0 0 0 2 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 2 (UI) 26.1.2012 1. Svetloba z valovno dolžino 470 nm pada

Διαβάστε περισσότερα

FS PAP Tehniška fizika Priporočene naloge za vaje v sredo,

FS PAP Tehniška fizika Priporočene naloge za vaje v sredo, FS PAP Tehniška fizika Priporočene naloge za vaje v sredo, 11. 1. 2017 Za nastop je potrebno pripraviti vsaj pet nalog. Študenti, ki že imajo točke iz nastopov pred tablo, morajo pripraviti vsaj dve težji

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič. VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto S53WW Meritve anten RIS 2005 Novo Mesto 15.01.2005 Parametri, s katerimi opišemo anteno: Smernost (D, directivity) Dobitek (G, gain) izkoristek (η=g/d, efficiency) Smerni (sevalni) diagram (radiation pattern)

Διαβάστε περισσότερα

NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K

NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K Fizioterapija ESM FIZIKA - VAJE NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K 1.1 Drugi Newtonov zakon podaja enačba F = m a. Pokažite, da je N, enota za silo, sestavljena iz osnovnih enot. 1.2 2.1 Krogla z maso

Διαβάστε περισσότερα

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z. 3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q

Διαβάστε περισσότερα

3.letnik - geometrijska telesa

3.letnik - geometrijska telesa .letnik - geometrijska telesa Prizme, Valj P = S 0 + S pl S 0 Piramide, Stožec P = S 0 + S pl S0 Pravilna -strana prizma P = a a + av 1 Pravilna -strana prizma P = a + a a Pravilna 6-strana prizma P =

Διαβάστε περισσότερα

Teoretične osnove za poučevanja naravoslovja za 6. in 7. razred devetletke

Teoretične osnove za poučevanja naravoslovja za 6. in 7. razred devetletke Teoretične osnove za poučevanja naravoslovja za 6. in 7. razred devetletke T. Kranjc, PeF 6. marca 2009 Kazalo 1 Modul 7: Svetloba in slike 1 1.1 Uvod................................ 1 2 Odboj svetlobe

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Navadne diferencialne enačbe

Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Slike. 1. Lomni količnik. Barbara Rovšek, Ana Gostinčar Blagotinšek, Toma d Kranjc. Naloga: Določite lomna količnika pleksi stekla in vode.

Vaje: Slike. 1. Lomni količnik. Barbara Rovšek, Ana Gostinčar Blagotinšek, Toma d Kranjc. Naloga: Določite lomna količnika pleksi stekla in vode. Barbara Rovšek, Ana Gostinčar Blagotinšek, Toma d Kranjc Vaje: Slike. Lomni količnik Naloga: Določite lomna količnika pleksi stekla in vode. Za izvedbo vaje potrebujete optično klop, svetilo z ozko režo,

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Fizika (BF, Biologija)

Fizika (BF, Biologija) dr. Andreja Šarlah Fizika (BF, Biologija) gradivo za vaje 2009/10 Vsebina 1. vaje: Matematični uvod: funkcije, vektorji & Newtnovi zakoni gibanja: kinematika, sile, navori, energija 2 2. vaje: Coulombov

Διαβάστε περισσότερα

1 Michelsonov interferometer

1 Michelsonov interferometer 1 Michelsonov interferometer Dva žarka laserske svetlobe, ki ju ustvarimo s polprepustno stekleno ploščo, po odboju od zrcal interferirata, kar opazimo kot svetle ali temne krožne lise na sredini zaslona.

Διαβάστε περισσότερα

Michelsonov interferometer

Michelsonov interferometer Michelsonov interferometer Namen vaje: Spoznavanje valovnih značilnosti laserske svetlobe Spoznavanje načela delovanja interferometra Brezdotično merjenje kratkih pomikov Eksperimentalne naloge 1. Sestaviti

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

7 Lastnosti in merjenje svetlobe

7 Lastnosti in merjenje svetlobe 7 Lastnosti in merjenje svetlobe Pri tej vaji se bomo seznanili z valovno in delčno naravo svetlobe ter s pojmi spekter, uklon in interferenca. Spoznali bomo, kako se določi valovne dolžine in izmeri gostoto

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA 2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015 Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015 1 Temperatura zraka 1. Kako velik (v mm) bi bil razdelek za 1 C na živosrebrnem termometru, ki vsebuje

Διαβάστε περισσότερα

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa

Διαβάστε περισσότερα

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih. TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO SAGNACOV POJAV. Alenka Bajec

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO SAGNACOV POJAV. Alenka Bajec UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO SAGNACOV POJAV Alenka Bajec Mentor: prof. dr. Andrej Čadež 29. november 2007 1 NALOGA 1 1 Naloga Opiši Sagnacov pojav. 2 Uvod Sagnacov

Διαβάστε περισσότερα

Označevalni laserski sistem

Označevalni laserski sistem Označevalni laserski sistem 1. UVOD 2. VSEBINA 3. PRIPRAVA 4. IZVEDBA 1. UVOD Namen laboratorijske vaje je: predstavitev kratkopulznega Nd:YAG laserskega izvora YAG 22 (FOTONA), predstavitev označevalnega

Διαβάστε περισσότερα

Svetlobni merilniki odbojnosti

Svetlobni merilniki odbojnosti 13. Seminar Optične Komunikacije Laboratorij za Sevanje in Optiko Fakulteta za Elektrotehniko Ljubljana, 1. - 3. februar 2006 Svetlobni merilniki odbojnosti Matjaž Vidmar Seznam prosojnic: Slika 1 Meritev

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Ptuj. Mikroskop. Referat. Predmet: Fizika. Mentor: Prof. Viktor Vidovič. Datum: Avtor: Matic Prevolšek

Gimnazija Ptuj. Mikroskop. Referat. Predmet: Fizika. Mentor: Prof. Viktor Vidovič. Datum: Avtor: Matic Prevolšek Gimnazija Ptuj Mikroskop Referat Predmet: Fizika Mentor: Prof. Viktor Vidovič Datum: 14. 3. 2010 Avtor: Matic Prevolšek Kazalo Opis mikroskopa 3 Povečava mikroskopa 5 Zgradba mikroskopa Ločljivost mikroskopa

Διαβάστε περισσότερα

Fizika (BF, Biologija)

Fizika (BF, Biologija) dr. Andreja Šarlah Fizika (BF, Biologija) gradivo za vaje 2013/14 Vsebina 1. vaje: Velikostni redi, leče, mikroskop 2 2. vaje: Newtnovi zakoni gibanja: kinematika, sile, navori, energija 4 3. vaje: Gravitacija,

Διαβάστε περισσότερα

1.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti!

1.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti! UNI: PISNI IZPIT IZ Atomike in optike, 3. junij, 7.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti!.naloga:

Διαβάστε περισσότερα

Gradniki TK sistemov

Gradniki TK sistemov Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

7 Lastnosti in merjenje svetlobe

7 Lastnosti in merjenje svetlobe 7 Lastnosti in merjenje svetlobe Pri tej vaji se bomo seznanili z valovno in delčno naravo svetlobe ter s pojmi spekter, uklon in interferenca. Spoznali bomo, kako se določi valovne dolžine, katere valovne

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Slika 1: Piezoelektrični vžigalnik za plin in visokonapetostni piezoelement (levo); piezozvočnik/piezomikrofon

Slika 1: Piezoelektrični vžigalnik za plin in visokonapetostni piezoelement (levo); piezozvočnik/piezomikrofon 4 Piezoelektričnost Pri nekaterih snoveh pride ob njihovi deformaciji zaradi stiska ali natega do kopičenja naboja nasprotnih predznakov na nasproti ležečih stranicah. Ta pojav, pri katerem se spremeni

Διαβάστε περισσότερα

Matematične metode v fiziki II seminarji. šolsko leto 2013/14

Matematične metode v fiziki II seminarji. šolsko leto 2013/14 Matematične metode v fiziki II seminarji šolsko leto 2013/14 2 Kazalo 1 Navadne diferencialne enačbe (NDE) 5 1.1 NDE 1.reda....................................... 5 1.2 Homogena NDE 2. reda...............................

Διαβάστε περισσότερα

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL Ime in priimek: ELEKTRONSKA VEZJA Laboratorijske vaje Pregledal: Datum: 6. vaja FM demodulator s PLL a) Načrtajte FM demodulator s fazno sklenjeno zanko za signal z nosilno frekvenco f n = 100 khz, frekvenčno

Διαβάστε περισσότερα

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω. Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Zbirka nalog iz Matematične fizike za VSŠ

Zbirka nalog iz Matematične fizike za VSŠ Zbirka nalog iz Matematične fizike za VSŠ Borut Paul Kerševan Dostopno na http://www-f9.ijs.si/ kersevan/ COBISS ID: [COBISS.SI-ID 242144000] ISBN: 978-961-92548-1-3 Naslov: Zbirka nalog iz Matematične

Διαβάστε περισσότερα

Naloge in seminarji iz Matematične fizike

Naloge in seminarji iz Matematične fizike Naloge in seminarji iz Matematične fizike Odvodi, Ekstremi, Integrali 1. Za koliko % se povečata površina in prostornina krogle, če se radij poveča za 1 %? 2. Za koliko se zmanjša težni pospešek, če se

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L

Διαβάστε περισσότερα

6 NIHANJE 105. (c) graf pospe²ka v odvisnosti od asa. Slika 32: Graf hitrosti, odmika in pospe²ka v odvisnosti od asa.

6 NIHANJE 105. (c) graf pospe²ka v odvisnosti od asa. Slika 32: Graf hitrosti, odmika in pospe²ka v odvisnosti od asa. 6 NIHANJE 105 6 nihanje 6.1 mehanska 1. Hitrost nekega nihala se spreminja po ena bi: v(t) = 5 cm/s cos(1, 5s 1 t). Nari²i in ozna i kako se spreminjajo odmik hitrost in pospe²ek v odvisnosti od asa! Rp:

Διαβάστε περισσότερα

2. Uklon rentgenskih žarkov na kristalih

2. Uklon rentgenskih žarkov na kristalih Kristalne ravnine in indeksi Kristalne (mrežne) ravnine = geometrični koncept za prikaz pojava difrakcije na kristalnih strukturah 2. Uklon rentgenskih žarkov na kristalih Indeksi h k l (Miller-jevi indeksi)

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim

Διαβάστε περισσότερα

Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1. rešitev Schrödingerjeve enačbe za radialni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska

Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1. rešitev Schrödingerjeve enačbe za radialni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1 1 Vodikov atom 1.1 Kvantna števila 1. Pokaži, da je Y 20 (ϑ) = A(3 cos 2 ϑ 1) rešitev Schrödingerjeve enačbe za kotni del valovne funkcije. Kolikšna

Διαβάστε περισσότερα

Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc

Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc 1. Kakšna sila deluje med dvema žicama, ki sta med seboj razmaknjeni za 20cm, dolgi 15m in po katerih teče tok 5A? 2. Koliko F znaša kapacitivnost, če s 100

Διαβάστε περισσότερα

11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM

11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM . Vaja: BODEJEV DIAGRAM. Bodejev diagram sestavljata dva grafa: a) amplitudno frekvenčni diagram in b) fazno frekvenčni diagram Decibel je enota za razmerje dveh veličin. Definicija: B B 0log0 A A db Bodejeve

Διαβάστε περισσότερα

Slika 1.120: Frekvenčne omejitve za različne fotopretvornike. Slika 1.121: Diagram relativnih občutljivosti v primerjavi s spektralno emisijo žarnice

Slika 1.120: Frekvenčne omejitve za različne fotopretvornike. Slika 1.121: Diagram relativnih občutljivosti v primerjavi s spektralno emisijo žarnice Optoelektronske komponente 1.7 OPTOELEKTRONSKE KOMPONENTE Splošno Foto-električni efekt je pojav, pri katerem svetloba vpliva ali spremeni fizikalne oz. kemične lastnosti neke snovi. V kolikor je komponenta

Διαβάστε περισσότερα

3. AMPEROV ZAKON. SLIKA: Zanka v magnetnem polju. Integral komponente magnetnega polja v smeri zanke je sorazmeren toku, ki ga zanka oklepa.

3. AMPEROV ZAKON. SLIKA: Zanka v magnetnem polju. Integral komponente magnetnega polja v smeri zanke je sorazmeren toku, ki ga zanka oklepa. 3. AMPEROV ZAKON Equation Section 3 Vsebina poglavja: Integral polja po zaključeni zanki je sorazmeren toku, ki ga zanka objame. Izračuni polja s pomočjo Amperovega zakona za: tokovno premico, solenoid,

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Matej Komelj. Ljubljana, september 2013

Matej Komelj. Ljubljana, september 2013 VAJE IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE FARMACIJE Matej Komelj Ljubljana, september 2013 Kazalo 1 Uvod 2 2 Kinematika v eni razsežnosti, enakomerno kroženje 3 3 Kinematika v dveh razsežnostih, statika, dinamika 5 4

Διαβάστε περισσότερα

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)

Διαβάστε περισσότερα

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Dr`avni izpitni center *M0441113* JESENSKI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 31. avgust 004 SPLO[NA MATURA C RIC 004 M04-411-1-3 Rešitve: POLA 1 VPRAŠANJA IZBIRNEGA TIPA REŠITVE 1. C 1. D. B. A

Διαβάστε περισσότερα

Michelsonov interferometer

Michelsonov interferometer Michelsonov interferometer Uvod Michelsonov interferometer [1] je sestavljen iz treh osnovnih elementov: dveh ravnih zrcal ter polprepustnega zrcala. Shema interferometra je prikazana na sliki 1. Interferenčno

Διαβάστε περισσότερα