IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK)

Σχετικά έγγραφα
UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Aminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina

Metabolizem in energija

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

ZGRADBA PROTEINOV SILE, KI STABILIZIRAJO 3D ZGRADBO PROTEINOV PEPTIDNA VEZ

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06

Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN. Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih

Metabolizem oz. presnova

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

SPLOŠNO O BELJAKOVINAH STRUKTURA BELJAKOVIN

Osnove elektrotehnike uvod

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK)

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

FUNKCIJA PROTEINOV, PRIMERI FIBRILARNI PROTEINI. α KERATIN

Teze predavanj iz mikrobne biokemije*

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

STRUKTURNE LASTNOSTI AMINOKISLIN

Družina globinov pri človeku in bolezni.

Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar

Sekundarne struktura proteina Fibrilni proteini

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

Biokemija I, 25. predavanje 1. del, , A. Videtič Paska. Proteini - splošno

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Fiksacija dušika i biosinteza aminokiselina

Uvod 1 1 FIZIOLOGIJA GIBANJA PODLAGA ZA NAČRTOVANJE PREHRANE ŠPORTNIKA 5 ATP OSNOVNA VALUTA ENERGIJE CELIC 8 GLAVNI VIRI OBNAVLJANJA ATP-JA 10

ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta

8. Diskretni LTI sistemi

Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

CILJNA MESTA DEJSTVA LEKOVA

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Kotne in krožne funkcije

SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze

Prehrana in metabolizem

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ

MODERIRANA RAZLIČICA

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

ZGRADBA NUKLEOTIDOV NUKLEOTIDI IN NUKLEINSKE KISLINE REPLIKACIJA, TRANKRIPCIJA, TRANSLACIJA

Funkcije proteinov, pogojene s strukturo

PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN)

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta

Aminokiseline, peptidi, te primarna struktura proteina

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

METABOLIZAM PROTEINA

ELEKTROTEHNIČKI ODJEL

1. Trikotniki hitrosti

3/25/2016. Hemijske komponente ćelije

I. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

IZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV. 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del.

Elementi spektralne teorije matrica

METABOLIZAM PROTEINA

[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Ciklus limunske kiseline-2

Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

Svetlosna energija absorbuje se hlorofilima u biljnim ćelijama. Hloroplast

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Encimi.

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Nukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna

Funkcije proteina. Boris Mildner Osnove biokemije. Vlaknati i globularni proteini

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10



Najpomembnejši človeški Hb

Transcript:

IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK) 25. 01. 2006. Vpisna številka: Št. točk: Procenti: Ocena: Na vprašanja 1-19 odgovoriš tako, da obkrožiš črko pred odgovorom, za katerega meniš, da je pravilen. Možnih je več pravilnih odgovorov ali nobeden. Vsak pravilno obkrožen odgovor šteje 1 točko, nepravilno obkrožen pa 1 točko. 1. Bazične aminokisline a. so histidin, asparagin in lizin b. so pozitivno nabite pri fiziološki vrednosti ph c. tvorijo disulfidne vezi d. imajo izoelektrično točko okoli 7 2. Za α-vijačnice velja, a. da so sestavni deli poliprolinskega II heliksa b. da so vodikove vezi tvorjene med n in n+3 ostankom c. da so večinoma desnosučne d. da vsebujejo veliko prolina e. da so večinski elementi sekundarne strukture mioglobina in hemoglobina f. da se večina vodikovih vezi tvori s stranskimi skupinami aminokislin g. da so osnovni strukturni elementi fibrilarnih proteinov h. da imajo 3.6 aminokisline na obrat in da se v enem obratu dvigne za 5.4 Å 3. Kolagen a. vsebuje veliko glicina in prolina b. je globularni protein c. najdemo v laseh, nohtih in hrustancu d. vsebuje neobičajne aminokisline in ogljikove hidrate e. tvori strukturo podobno poliprolinskemu II heliksu f. omogoča natezno trdnost hrustanca g. vsebuje motiv Gly-X-Y, pri čemer sta X in Y večinoma Pro in Hyp h. vsebuje veliko β-nagubane ravnine, ki je spakirana tesno skupaj v napol kristalinično stanje 4. Pozitivni kooperativni efekt a. je vzrok za hiperbolično kinetiko b. je posledica spremembe konformacije beljakovin c. je značilen za vezavo kisika na hemoglobin in mioglobin d. je posledica kvartarne zgradbe proteinov

5. Obkroži proteine s kvartarno zgradbo a. GroEL b. lizocim c. mioglobin d. aminoacil-trna sintetaza e. inzulin f. ribonukleaza g. hemoglobin 6. Razlike v primarni zgradbi hemoglobinov povzročajo a. da ima fetalni HbF nižjo afiniteto do 2,3-bifosfoglicerata in zato večjo do kisika kot adultni HbA b. da vse različice v populaciji slabše vežejo kisik kot HbA c. v določenih primerih methemoglobinemijo d. Bohrov efekt 7. Za zvijanje proteinov velja, a. da nekaterim proteinom v celici pomagajo do končnega zvitja specializirani proteini b. da kopičenje nepravilno zvitih proteinov v večje agregate lahko vodi do nevrodegenerativnih bolezni c. da je tridimenzionalna zgradba proteina odvisna od njegove primarne zgradbe d. da se za zvitje proteinov z GroEL/GroES sistemom ne porablja ATP e. da peptidil prolil cis-trans izomeraza katalizira izomerizacijo peptidne vezi, ki vsebuje predvsem alifatske aminokisline 8. Za biološke membrane velja a. da so večinoma asimetrične b. da vsebujejo glicerofosfolipide, sfingolipide in sterolne lipide c. da vsebujejo glikolipide, katerih osnovna komponenta so glicerofosfolipidi d. da so zelo dobro prepustne za vodo 9. Za integralne membranske proteine velja a. da obstajajo v dveh strukturnih tipih, β-sodčku in skupku transmembranskih α- heliksov b. da so dobro topni v polarnih topilih c. v lipidni membrani izkažejo dobro lateralno mobilnost d. da imajo visok delež aminokislin W, Y, F, K, R in D 10. Koencimi, ki prenašajo C 1 -enote, so: a. biotin b. S-adenozil-metionin c. koencim Q (ubikinon) d. karnitin e. tetrahidrofolat

11. Nekompetitivni reverzibilni encimski inhibitor: a. zmanjša K m in V max b. zmanjša V max, ne spremeni K m c. se veže v aktivni center encima d. poveča Km in ne vpliva na V max e. se veže samo na kompleks encim-substrat 12. β-oksidacija maščobnih kislin: a. poteka v citoplazmi b. je proces razgradnje maščobnih kislin na acetatne enote c. pri enem obratu (odcepu ene C 2 -enote) da 1 FADH 2 in 1 NADH d. pri enem obratu (odcepu ene C 2 -enote) da 1 ATP e. lahko vodi v nastanek ketonskih teles 13. Atomi v purinskih dušikovih bazah izhajajo iz: a. CO 2 b. aspartata c. glicina d. alanina e. glutamina 14. Energetsko bogate biomolekule so: a. 3-fosfoglicerat b. 1,3-bifosfoglicerat c. fosfoenolpiruvat d. sukcinil-coa e. glicerol-3-fosfat 15. Prosti amonijev ion se v celici veže na: a. α-ketoglutarat b. glutamin c. aspartat d. CO 2 (HCO 3 - ) e. arginin 16. Flavin adenin dinukleotid: a. ima višji oksidoredukcijski potencial od kisika b. je koencim aminotransferaz c. prenaša 2 elektrona in 2 protona d. je koencim sukcinat dehidrogenaze e. je kovalentno vezan na encim 17. Katere aminokisline nastanejo iz α-ketoglutarata? a. histidin b. aspartat c. prolin d. glutamat e. valin

18. Pri fotorespiraciji: a. nastaneta 2 molekuli 3-fosfoglicerata b. se sprošča kisik c. nastane 1 molekula 3-fosfoglicerata in 1 molekula fosfoglikolata d. Rubisco veže CO 2 e. Rubisco veže O 2 19. Pentoza-fosfatna pot: a. poteka pri živalih in rastlinah b. vodi v nastanek velikih količin NADH c. je lahko povezana z glikolizo d. vodi v nastanek riboza-5-fosfata e. je alternativna pot za sintezo glukoze pri rastlinah 20. Napiši formule oksaloacetata, uridin monofostata in arginina (2 točki za vsako pravilno narisano strukturo).

21. Napiši imena spojin na slikah (2 točki za vsak pravilen odgovor).

22. Na kratko opiši ciklus citronske kisline, in sicer: pomen zaporedje reakcij glavne produkte Ni treba pisati formul! (Maksimalno 20 točk)

23. Na kratko opiši glavne stopnje v sintezi proteinov! (Maksimalno 20 točk)