Numerično reševanje stacionarne in časovno odvisne Schrödingerjeve enačbe

Σχετικά έγγραφα
Tretja vaja iz matematike 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcije več spremenljivk

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

vezani ekstremi funkcij

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Reševanje sistema linearnih

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Navadne diferencialne enačbe

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Kotne in krožne funkcije

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

11. Posplošeni problemi lastnih vrednosti

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE

Nekaj zgledov. J.Kozak Numerične metode II (IŠRM) / 21

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Matematično modeliranje 3. poglavje Dinamično modeliranje: diferencialne enačbe, sistemi diferencialnih enačb

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:

α i y n i + h β i f n i = 0, Splošni nastavek je k

Elementi spektralne teorije matrica

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Problem lastnih vrednosti 1 / 20

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti

Problem lastnih vrednosti

8. Diskretni LTI sistemi

Splošno o interpolaciji

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

3.1 Reševanje nelinearnih sistemov

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Poglavje 3. Gibanje v treh dimenzijah

8. Navadne diferencialne enačbe

ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Zbirka rešenih izpitnih nalog iz numeričnih metod

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Osnove linearne algebre

Matematika. Funkcije in enačbe

Navadne diferencialne enačbe

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Poglavje 2. Sistemi linearnih enačb

Programi v Matlabu za predmet numerične metode

Lastne vrednosti in lastni vektorji

Enočlenske metode veljajo trenutno za najprimernejše metode v numeričnem reševanju začetnih problemov. Skoraj vse sodijo v

1. Trikotniki hitrosti

Navadne diferencialne enačbe

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

22. Kdaj sta dva vektorja vzporedna? FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/ Kdaj so vektorji a 1, a 2,..., a n linearno neodvisni?

Tadeja Kraner Šumenjak MATEMATIKA. Maribor, 2010

Inverzni problem lastnih vrednosti evklidsko razdaljnih matrik

Kombinatorika. rekurzivnih enačb in rodovne funkcije. FMF Matematika Finančna matematika. Vladimir Batagelj. Ljubljana, april

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

Matematično modeliranje. Simpleksna metoda.

Numerične metode 2 (finančna matematika)

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

Uporabna matematika za naravoslovce

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

Linearna algebra. Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko

MATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK

Funkcije dveh in več spremenljivk

Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti

ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE I

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

5.1 Predpogojevanje. K 1 Ax = K 1 b,

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Oznake in osnovne definicije

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

VEKTORJI. Operacije z vektorji

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Transcript:

Numerično reševanje stacionarne in časovno odvisne Schrödingerjeve enačbe Tomaž Prosen (1), Marko Robnik (2), Gregor Veble (1,2) (1) Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani, Slovenija (2) CAMTP, Univerza v Mariboru, Slovenija Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 1

Predstavitev problema Stacionarni problem v biljardih Časovno odvisni problem Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 2

Predstavitev problema Časovno odvisna Schrödingerjeva enačba: i ψ t (r, t) = 2 2m rψ(r, t) + V (r, t)ψ(r, t) Stacionarna Schrödingerjeva enačba (Ĥ Ĥ(t)): ψ(x, t) = ψ(x) exp( iet/ ) 2 2m rψ(r) + V (r)ψ(r) = Eψ(r) Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 3

Prestavitev problema: biljardi Biljardni sistem: prost točkast delec, ki se elastično odbija od sten območja dane oblike: D α α V (r) = { 0; r D ; r / D Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 4

Prestavitev problema: kvantni biljardi Stacionarna Schrödingerjeva enačba (Helmholtzova enačba): r ψ(r) + k 2 ψ(r) = 0; k 2 = 2mE/ 2 Časovno odvisna Schrödingerjeva enačba i ψ t (r, t) = 2 2m rψ(r, t) Dirichletov robni pogoj ψ D = 0 Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 5

Stacionarni problem v biljardih Biljardi so pomembni, saj v njih lahko opazujemo splošne fenomene tako klasičnega kot kvantnega kaosa. Klasično zelo enostavni za numerično analizo; kvantno? Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 6

Stacionarni problem: običajni pristop Iščemo lastna stanja operatorja Ĥ ψ = E ψ Zapišemo ψ = j c j ϕ j, ϕ i ϕ h = δ ij Začetno enačbo z leve pomnožimo s ϕ i H ij c j = Ec i, H ij = ϕ i Ĥ ϕ h j Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 7

Stacionarni problem: običajni pristop nad. Za dober izračun zaporednega stanja z indeksom N potrebujemo O(N) baznih stanj ϕ j. Diagonalizacija (polne) matrike ima časovno zahtevnost O(N 3 ) ter spominsko zahtevnost O(N 2 ). Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 8

Stacionarni problem: robni pristopi v biljardih Klasične trajektorje v biljardih med dvema trkoma so enostavne ravne črte; ni potrebe po integraciji Kvantne rešitve enačbe za prost delec pri dani energiji znane (ravni valovi, Besselove funkcije) Ali je mogoče najti lastno rešitev Helmholtzove enačbe z linearno kombinacijo rešitev za prost delec ob upoštevanju robnih pogojev? Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 9

Stacionarni problem: Hellerjeva metoda Zapišimo rešitev kot kombinacijo n ravnih valov (Heller 1984) ψ(r) = n d j exp(ip j r), j=1 p j = k Zadostimo robnemu pogoju v n točkah na robu ψ(r k ) = 0, r k D Problem postane nelinearen v valovnem številu k in oblike n A ij (k)d j = 0, oz. det(a ij (k)) = 0 j=1 Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 10

Stacionarni problem: Hellerjeva metoda nad. V 2D biljardih velja n = O(k) = O( N), spominska zahtevnost je torej O(N) Ker je metoda nelinearna, je potrebno iterativno iskati zaporedna lastna stanja s spreminjanjem k; mogoče so izgube stanj Metoda deluje v najboljšem primeru le v konveksnih biljardih (Gutkin 2003, pa tudi naše praktične izkušnje) Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 11

Metoda z integriranjem po robu Greenov stavek pravi, da je mogoče rešitev Helmholtzove enačbe z Dirichletovim robnim pogojem predstaviti z normalnega odvoda na robu območja ψ k (r) = D dσ ψ k n (r ) G(k; r, r ), ( r + k 2 )G(k; r, r ) = δ(r r ). Alternativna reprezentacija (dobimo z odvajanjem v normalni smeri po r) ψ k n (r) = 2 D dσ ψ k n (r ) G(k; r, r ) n Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 12

Metoda z integr. po robu: implementacija Rob biljarda diskretiziramo v n = O(k) točkah in integral spremenimo v vsoto D l i i φ ij τ ij [A(k)u] i = j A ij (k)u j = 0 j [ ( A ij (k) = l i δ ij 1 l ) iκ i 2π + ikl ] j 2 H(1) 1 (kτ ij ) cos φ ij Ponovno nelinearen problem v parametru k, z vsemi težavami tega pristopa Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 13

Metoda z integr. po robu: izboljšave Namesto iskanja ničel det(a ij ) razstavimo matriko na singularne vrednosti in singularne vektorje (Bäcker 2003) Hellerjevo metodo z razstavitvijo na ravne valove je moč prepisati tako, da lahko v enem zamahu najdemo več nivojev v okolici izbrane referenčne vrednosti k 0 (skalirna metoda, Vergini in Saraceno 1995) Poskusimo posplošiti skalirni pristop na metodo z integriranjem po robu Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 14

Posplošena skalirna metoda Razvijmo: [ A(k 0 ) + δka (k 0 ) + (δk)2 2 A (k 0 ) +... ] u = 0, Z upoštevanjem prvih dveh členov dobimo posplošen lastni problem A(k 0 )u 0 = ( δk 0 ) A (k 0 )u 0 Za izračun popravkov vpeljimo levi lastni vektor [A(k 0 )] v 0 = ( δk 0 ) [ A (k 0 ) ] v0 Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 15

Posplošena skalirna metoda nad. Premik valovnega števila ter lastni vektor razvijmo po majhnem parametru odmika od referenčne vrednosti δk = δk 0 + δk 1 +..., u = u 0 + u 1 +... Osnovno enačbo z leve pomnožimo z v 0 drugega reda dobimo in iz popravkov δk 1 = (δk 0) 2 2 v 0 A (k 0 )u 0 v 0 A (k 0 )u 0 Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 16

Posplošena skalirna metoda nad. 2 Težav še ni konec... Nepričakovane rešitve v sistemih z luknjami; izkaže se, da sistem enačb najde tudi rešitve zunanjega problema z Neumannovimi robnimi pogoji Rešimo enak problem samo za luknje sistema in zavržemo ustrezne rešitve v originalnem problemu Pazljivo glede mogočih resonanc zunaj sistema! Izbira kompleksne Greenove funkcije je še kako pomembna Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 17

Monza biljard Biljardi z enosmernim transportom (Horvat, Prosen 2004); Monza biljard (α = 1,q = 1/3, r = 1/3, a = 1/2, b = 1/3): r Α b 1 a q Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 18

Lastnosti Monza biljarda Dve neodvisni kaotični komponenti, ločeni z družino prečnih odbijajočih se orbit (Bunimovich) Sistem ima simetrijo na obrat časa; pričakujemo veliko skoraj degeneriranih nivojev in posledično kaotični Schnirelmannov vrh v porazdelitvi razmikov med sosednjimi nivoji Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 19

Spektralna statistika 1 0.8 0.6 W(S) 0.4 0.2 0 0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 4 S N=1773, N v =500 Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 20

Časovno odvisni problem Schrödingerjeva enačba i ψ t Unitarna evolucija (r, t) = 2 2m rψ(r, t) + V (r, t)ψ(r, t) ψ(r, t 2 ) = Ût 2,t 1 ψ(r, t 1 ) Naivni diferenčni pristopi v času povečujejo (eksplicitna shema) ali zmanjšujejo (implicitna shema) normo valovne funkcije Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 21

Metoda končnih elementov Za diskretizacijo Laplaceovega operatorja v poljubnih geometrijah je prikladna metoda končnih elementov, kjer v 2D izbrano območje razdelimo na trikotnike in vpeljemo piramidne bazne funkcije φ j : h=1 j ψ(r, t) = j f j (t)φ j (r) Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 22

Variacijski princip Po Galerkinu predstavimo operatorje v bazi φ j kot redke matrike T ij = V ij (t) = d 2 r φ i (r) 2 2m rφ j (r) d 2 r φ i (r)v (r, t)φ j (r) J ij = d 2 r φ i (r)φ j (r) Tako dobimo i Jf = (T + V(t)) f = H(t)f t Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 23

Reševanje časovno odvisnega problema Propagacija v času zahteva najmanj obrat matrike J Matrike povezujejo najbližje sosede; J nadomestimo z diagonalno aproksimacijo J (povezava s metodo končnih volumnov) i t Jf = H(t)f, Jii = j J ij g = J 1/2 f i t g = J 1/2 H(t) J 1/2 g = K(t)g Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 24

Reševanje časovno odvisnega problema nad. Propagacijo zapišimo kot g(t + t) exp(ik(t + t/2) t/ ) g(t) Izraz točen v času, če K K(t). Eksponent zapišemo kot konvergentno vrsto exp(ik t/ ) = j=0 (ik t) j j! j Največja lastna vrednost λ Kmax 2 m x 2 Zato t m x2 j max Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 25

Časovna slika: film Tipični razmik x = 0.02 Število množenj s K na iteracijo j max = 10 t = 10 5 = 1, m = 1/2 Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 26

Časovna slika: tok 25 20 15 10 5 J 0-5 -10-15 -20 0 20 40 60 80 100 t Numerično reševanje Schrödingerjeve enačbe p. 27