Meritve. Vprašanja in odgovori za 3. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.

Σχετικά έγγραφα
Osnove elektrotehnike uvod

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Meritve. Vprašanja in odgovori za 2. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.

Tretja vaja iz matematike 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Pretvorniki, sestavni deli: ojačevalniki, filtri, modulatorji, oscilatorji, integrirana

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Vaje: Električni tokovi

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 29. maj 2008 SPLOŠNA MATURA

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Električno polje. Na principu električnega polja deluje npr. LCD zaslon, fotokopirni stroj, digitalna vezja, osciloskop, TV,...

Merjenje deformacij pomikov in sil. Metode

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Meritve. Vprašanja in odgovori za 1. kolokvij Gregor Nikolić

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Transformator. Izmenični signali, transformator 22.

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut

Navodila za laboratorijske vaje. Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj OSNOVE MERJENJA ELEKTRIČNIH VELIČIN

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola

INDUCIRANA NAPETOST (11)

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...

TEHNOLOGIJA MATERIALOV

8. Diskretni LTI sistemi

5.6 Ostale lastnosti feromagnetnih materialov

Elektrotehnika 1. ELEKTROSTATIKA

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Petek, 31. avgust 2007 / 180 minut

*M * ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Četrtek, 29. maj 2008 / 180 minut ( ) SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

Elektrotehnika in elektronika

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile

Merjenje deformacij in umerjanje dinamometra

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom

1. ENOTE IN ETALONI ELEKTRIČNIH VELIČIN

MERJENJE DEFORMACIJ IN UMERJANJE DINAMOMETRA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE. Št.

March 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen

Državni izpitni center. Izpitna pola 2. Četrtek, 2. junij 2016 / 90 minut

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Osnovni pojmi pri obravnavi periodičnih signalov

ANIZOTROPNI MAGNETNI SENZOR S SPREMENLJIVO UPORNOSTJO (ANISOTROPIC MAGNETORESISTIVE SENSOR)

Kotne in krožne funkcije

Modeliranje električnih strojev

OM3 (Obvezni modul 3) ELN, test2 Električne naprave

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

1. Trikotniki hitrosti

Elektrotehnika. Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL. Študijsko leto 2009/2010. Slavko Kocijančič

DELOVANJE TRANSFORMATORJA

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

ELEKTRONSKE KOMPONENTE

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Ponedeljek, 30. avgust 2010 / 180 minut ( )

Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc

Električni potencial in električna napetost Ker deluje na električni naboj, ki se nahaja v električnem polju, sila, opravi električno

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.

Stabilizirani usmernik 0-30 V, A

Uvod v senzorsko in merilno tehniko

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Transformatorji in dušilke

PROCESIRANJE SIGNALOV

MERITVE ZAPISKI PREDAVANJ

USMERNIKI POLVALNI USMERNIK:

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Električne lastnosti varikap diode

Metering is our Business

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta. Indukcijska plošča. Špela Jelinčič. Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike III

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Fazni diagram binarne tekočine

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni

Osnove sklepne statistike

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

0. Uvod v elektrotehniko

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1.2.5 Lastnosti merilnih naprav v informacijskem prostoru

Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost

LVTS. Tehnične meritve. Študijsko gradivo. Tehnične meritve. Predavanja. Avtor: Marko Hočevar

Transcript:

2012 Meritve prašanja in odgovori za 3 kolokvij 16012012 1612012

Kazalo vsebine 1 35 Navedite nekaj temeljnih razlogov za uporabo merilnih transformatorjev 3 2 36 Skicirajte vezavo z vir napajanja in porabnik, kateremu merite napetost z voltmetr in napetostnim merilnim transformatorjem (tok z ampermetr in tokovnim merilnim transformatorjem) 3 3 37 kateri skupini so razdeljeni pretvorniki neelektričnih v električne veličine? 3 4 38 S katerimi pretvorniki lahko pretvorite temperaturo (mehansko silo) v električno veličino? 4 α = za periodično dušen sistem ( 0< s < 1) 5 39 Skicirajte graf poteka prehodnega pojava f( t ) analognega merilnega instrumenta, če se na primer merjeni tok poveča z 0 na 1 A 4 6 40 Kateri električni veličini je proporcionalen mehanski ment in odklon merilnega instrumenta z vrtljivo tuljavico? Zapišite tudi enačbo za M1 4 7 41 Razširitev tokovnega (ali napetostnega) merilnega območja instrumenta z vrtljivo tuljavico (izračun) 5 8 42 Katero vrednost toka v resnici izmeri instrument z vrtljivo tuljavico in polprevodniškim usmernik in katero želite najpogosteje ugotoviti pri merjenju izmeničnega toka (maks, sr, ef)? 5 9 43 Kakšen je osnovni potek skale instrumenta z vrtljivim želez (lin, kvadr)? Prikažite z odklonsko enačbo 6 10 44 Katero vrednost toka izmeri instrument z vrtljivim želez kadar merite enosmerni in katero, kadar merite izmenični tok (maks, sr, ef)? 6 11 45 Z enačbo za skupno mejo pogreška ep prikažite, kako vplivata pogreška merilnih transformatorjev na mejo pogreška pri merjenju delovne moči enofaznega porabnika z vatmetr? 6 12 46 Katere so osnovne izvedbe analognih elektronskih voltmetrov glede na namen uporabe in vrsto merilnega ojačevalnika? 6 13 47 Z analognim elektronskim voltmetr želite izmeriti višjo (ali nižjo) enosmerno (ali izmenično) napetost Kakšen ojačevalnik (enosmerni, izmenični) naj ima elektronski voltmeter? 7 14 48 Skicirajte vezje (chopper) za pretvorbo enosmernega v izmenični signal 7 15 49 Katere so prednosti digitalnih pred analognimi merilnimi instrumenti? 7 16 50 Iz katerih kponent je sestavljen digitalni voltmeter? Narišite, kako so povezane med sabo 8 17 51 Z blokovno shemo prikažite princip delovanja digitalnega števca električne energije 8 18 58 Za katera merjenja se uporablja ravnovesni in za katera odklonski merilni mostič? 9 19 59 Kateri parametri vplivajo na pogrešek merilnega mostiča? 9 20 60 Katera pogoja morata biti izpolnjena, da je izmenični merilni mostič v ravnovesju? 9 21 61 Katere veličine lahko izmerite z izmeničnim merilnim mostičem za realni kondenzator (ali realno tuljavo)? 10 22 62 Navedite izrazito lastnost ozira prednost kpenzacijskega merilnega vezja 10 23 63 Kateri parametri vplivajo na pogrešek kpenzatorja? 10 1

24 64 Katere pogoje je treba izpolniti, da je doseženo kpenzirano stanje izmeničnega kpenzacijskega vezja? 10 25 89 čem se razlikujeta statična in dinamična (kutacijska) magnetilna krivulja? 10 26 90 Kako bi posneli magnetilno krivuljo z enosmernim tok? 11 27 91 Kako bi posneli magnetilno krivuljo z izmeničnim tok? 11 28 92 Kako bi izmerili izgube P Fe v feragnetnem materialu? 11 29 93 Od katerih električnih in magnetnih veličin so odvisne izgube PFe v feragnetnem materialu? 11 30 94 Z odvisnostjo od katere veličine bi si pagali, da bi ločili izgube PFe v feragnetnem materialu na histerezne izgube PH in izgube P zaradi vrtinčnih tokov? 12 2

1 35 Navedite nekaj temeljnih razlogov za uporabo merilnih transformatorjev Merilne transformatorje uporabljamo za merjenje veličin, velikosti, ki presegajo merilna območja instrumentov s katerimi merimo želene veličine Pri meritvi z merilnimi transformatorji nato upoštevamo prestavo merilnega transformatorja, da dobimo realno vrednost merjene veličine Z njimi dosežemo galvansko ločitev instrumenta od merjene veličine, s katero zaščitimo instrument pred neželenimi velikimi spremembami merjene veličine na primarni strani transformatorja 2 36 Skicirajte vezavo z vir napajanja in porabnik, kateremu merite napetost z voltmetr in napetostnim merilnim transformatorjem (tok z ampermetr in tokovnim merilnim transformatorjem) P1(K) P2(L) S1(k) TT S2(l) A U ~ a(u) A(U) Z b(v) B() NT 3 37 kateri skupini so razdeljeni pretvorniki neelektričnih v električne veličine? Pretvorniki neelektričnih veličin v električne veličine so razdeljeni v skupino pasivnih in aktivnih pretvornikov Pri pasivnih pretvornikih neelektrična veličina povzroči spremembo ohmske upornosti, induktivnosti, kapacitivnosti ali katero drugo lastnost elementa, pri aktivnih pretvornikih pa se neelektrična veličina pretvori v električno napetost na osnovi indukcijskega, termoelektričnega, piezoelektričnega, fotoelektričnega ali kakšnega drugega delovanja, ki jo izmerimo in z znano fizikalno zvezo določimo podatke za neelektrično veličino 3

4 38 S katerimi pretvorniki lahko pretvorite temperaturo (mehansko silo) v električno veličino? Temperaturo lahko pretvarjamo z uporovni elementi Poznamo upore z N (negativnim) in P (pozitivnim) tip temperaturnega koeficienta, torej NTK in PTK upore, katerim se ustrezno glede na spremembo temperature spreminja upornost Upornost se lahko spreminja kovinskim ali polprevodniškim material Mehansko silo bi lahko izmerili z merilnimi lističi na katerih se ob obremenitvi pojavi natezna napetost, piezo efekt, ob obremenitvi se na materialu pojavi inducirana napetost 5 39 Skicirajte graf poteka prehodnega pojava α = f( t ) za periodično dušen sistem ( 0< s < 1) analognega merilnega instrumenta, če se na primer merjeni tok poveča z 0 na 1 A Pri tem prehodnem pojavu, se kazalec instrumenta počasi umirja se iznihava α α0 1 A 0 A 1<s<0 6 40 Kateri električni veličini je proporcionalen mehanski ment in odklon merilnega instrumenta z vrtljivo tuljavico? Zapišite tudi enačbo za M1 Mehanski ment je proporcionalen produktu toka skozi tuljavico in magnetnega pretoka Sledi, da je: b M = 2F = inabb = inφ = iφ 2 1 0 t Odklon merilnega instrumenta z vrtljivo tuljavico, pa je proporcionalen kvocientu mehanskega menta in konstanto vzmeti Sledi, da je: φ i M α = = D D 0 1 4

7 41 Razširitev tokovnega (ali napetostnega) merilnega območja instrumenta z vrtljivo tuljavico (izračun) Ampermetru razširimo merilno območje z vzporedno vezanim upor, tako se po Kirchhoffovem zakonu tok razdeli na soupor in ampermeter Če imamo podan tok merilnega območja I, upornost ampermetra razširitev merilnega območja ampermetra: R A, tok katerega želimo meriti I, lahko izračunamo potreben soupor za A R S = IA R I I A A oltmetru razširimo merilno območje z zaporedno vezanim upor, na katerem se pojavi ustrezen padec napetosti za dosego merilnega območja napetosti, katero želimo meriti Če imamo podan tok skozi voltmeter I, upornost voltmetra R, napetost merilnega območja U ter napetost katero želimo meriti U, lahko izračunamo potreben predupor Sledi, da je: R P U U U I R = = I I 8 42 Katero vrednost toka v resnici izmeri instrument z vrtljivo tuljavico in polprevodniškim usmernik in katero želite najpogosteje ugotoviti pri merjenju izmeničnega toka (maks, sr, ef)? Ker instrument meri le enosmerne tokove, moramo izmenični signal usmeriti, to lahko storimo s polvalnim ali polnovalnim usmernik Zaradi mehanske vztrajnosti merilni instrument zavzame srednjo vrednost usmerjenega toka Za sinusno obliko velja: I sr = 2 Ief π Pri izmeničnih veličinah, najpogosteje želimo izvedeti efektivne vrednosti, zato mora biti skala instrumenta izpisana za efektivne vrednosti Praksa je ta, da je skala instrumenta prirejena za sinusne veličine, kar pa peni, da z takšnim instrument ne moremo meriti signale drugih oblik 5

9 43 Kakšen je osnovni potek skale instrumenta z vrtljivim želez (lin, kvadr)? Prikažite z odklonsko enačbo Instrument z vrtljivim želez deluje na principu dveh lističev (mirujoč in gibljiv listič), ki se nahajata v tuljavi skozi katero teče nek tok, ki ga merimo Lističa se v magnetnem polju namagnetita istosmiselno, kar povzroči odboj (saj se istoimenska pola odbijata) in se gibljiv listič in s tem povezan kazalec odklonita Merjeni tok je tako proporcionalen odklonu Odklonska enačba instrumenta je: α = 1 2 Ief D 2 L α L Z oblikovanjem lističev se skuša doseči, da je izraz Ief konstanten, potem je skala, ki je v α principu kvadratična, linearizirana, le na začetku ostane skala nekoliko nelinearna 10 44 Katero vrednost toka izmeri instrument z vrtljivim želez kadar merite enosmerni in katero, kadar merite izmenični tok (maks, sr, ef)? Instrument z vrtljivim želez ne glede na obliko izmeničnega toka meri efektivno vrednost toka I Tak instrument uporabljamo za merjenje enosmernih in izmeničnih tokov ter napetosti ef 11 45 Z enačbo za skupno mejo pogreška ep prikažite, kako vplivata pogreška merilnih transformatorjev na mejo pogreška pri merjenju delovne moči enofaznega porabnika z vatmetr? Na mejo pogreška vplivata mejni relativni pogrešek Watt-metra e W, mejni relativni kotni pogrešek tokovnega transformatorja e ξ in mejni relativni pogrešek prestave tokovnega transformatorja e TT ( ξ ) e = ± e + e + e P TT W 12 46 Katere so osnovne izvedbe analognih elektronskih voltmetrov glede na namen uporabe in vrsto merilnega ojačevalnika? Osnovne izvedbe analognih elektronskih voltmetrov so: Enosmerni elektronski voltmeter z enosmernim ojačevalnik Enosmerni elektronski voltmeter z izmeničnim ojačevalnik Izmenični elektronski voltmeter o Z enosmernim ojačevalnik o Z izmeničnim ojačevalnik 6

13 47 Z analognim elektronskim voltmetr želite izmeriti višjo (ali nižjo) enosmerno (ali izmenično) napetost Kakšen ojačevalnik (enosmerni, izmenični) naj ima elektronski voltmeter? Pri merjenju z elektronskim voltmetr: 1) isoka enosmerna napetost; a Enosmerni elektronski voltmeter b Enosmerni ojačevalnik 2) Nizka enosmerna napetost; a Enosmerni elektronski voltmeter b Izmenični ojačevalnik 3) isoka izmenična napetost; a Izmenični elektronski voltmeter b Enosmerni ojačevalnik 4) Nizka izmenična napetost a Izmenični elektronski voltmeter b Izmenični ojačevalnik 14 48 Skicirajte vezje (chopper) za pretvorbo enosmernega v izmenični signal Uvh Uvh 15 49 Katere so prednosti digitalnih pred analognimi merilnimi instrumenti? Digitalni merilni instrumenti imajo v primerjavi z analognimi kar nekaj prednosti Te so: velika točnost, dobra ponovljivost, velika občutljivost, visoka hitrost merjenj, enostavnejše in hitrejše odčitavanje merilnih rezultatov, enostavnejša avtatizacija merjenj, enostavna obdelava, prenos in prikaz merilnih rezultatov 7

16 50 Iz katerih kponent je sestavljen digitalni voltmeter? Narišite, kako so povezane med sabo Digitalni voltmeter je sestavljen iz; vhodnega vezja, analogno digitalnega (AD) pretvornika, referenca (povezana na AD pretvornik), krmilno vezje (povezano z vhodnim, DA pretvornik in izhodnim vezjem), izhodno vezje, številčni prikaz, GPIB/RS povezava UX hodno vezje Analogno digitalni pretvornik (AD) Bit 0 Digitalni izhodi Bit n Izhodno vezje 1 2 56 9 GPIB/RS referenca Krmilno vezje 17 51 Z blokovno shemo prikažite princip delovanja digitalnega števca električne energije 0 U1 U2 U3 9 10 P2(L) 1 S2(l) 3 p1 R RP C 8 TT R1 A(U) P1(K) S1(k) a(u) X p2 R Uizh u f f f/n 11 4 5 7 B() NT b(v) R 6 2 p3 1 - TT tokovno merilni transformator 2 - NT napetostni merilni transformator 3 - Impulzni množilnik 4 - Integrator in seštevalnik 5 - Pretvornik napetosti v frekvenco 6 - Kontrola impulzov 7 - Delilnik frekvence 8 - Ojačevalnik signala za tarifni preklop 9 - štetje in prikazovanje 10 -štetje in prikazovanje 11 - Odcep za daljinski prenos 8

18 58 Za katera merjenja se uporablja ravnovesni in za katera odklonski merilni mostič? Ravnovesni oz Wheatsonov mostič se uporablja za merjenje neznane upornosti Poznamo dve osnovni izvedbi mostiča in sicer; točnejšo, kjer je razmerje dveh uporov konstantno, ravnovesje mostiča pa dosežemo s tretjim nastavljivim upor, uporovno dekado, četrti upor je nam neznan upor oz merjenec (Indekse uporov lahko določimo sami ali jih razberemo iz nastale situacije) Drugi tip merilnega mostiča je manj točen, pri katerem pa je zraven merjenega upora en upor stalen, ravnovesje mostiča pa dosežemo s spreminjanjem razmerja drugih dveh uporov (npr kalibrirana uporovna žica) Odklonskih merilnih mostičev za razliko od ravnovesnih ne uravnovešamo rednost, ki jo prikazuje indikator je sorazmerna z merjeno veličino Te mostiče uporabljamo za zvezno merjenje spremenljivih uporov (uporovni lističi, termetri, ipd) Zelo pogosto se tega tipa mostiči uporabljajo za merjenje neelektričnih veličin, torej za pretvorbo neelektrične veličine v električno 19 59 Kateri parametri vplivajo na pogrešek merilnega mostiča? Merilnemu mostiču lahko določimo tudi občutljivost, kar je eden izmed zelo pembnih podatkov, saj je z njo tesno povezana najmanjša možna zaznava spremembe merjene upornosti, s tem pa je tudi določena meja pogreška Meja pogreška je tudi odvisna od merjene upornosti, tako je potrebno glede na njeno vrednost določiti ostale elemente mostiča Spodnja meja mostiča je ejena z vplivi upornosti povezav, zgornja pa z občutljivostjo ničelnih indikatorjev 20 60 Katera pogoja morata biti izpolnjena, da je izmenični merilni mostič v ravnovesju? Pri izmeničnih merilnih mostičih je za dosego ravnovesja nujno potrebno izpolniti dva ravnovesna pogoja in sicer; doseči moramo ravnovesje po vrednostih in po faznih kotih ravnovesju je, sledi: I = 5 0 Z Z 1 Z3 = ZZ = ZZ Z 2 4 1 4 2 3 Če izrazimo impedance z realnimi in imaginarnimi kponentami, dobimo: Sledita ravnovesni enačbi: ( R + jx ) ( R + jx ) = ( R + jx ) ( R + jx ) 1 1 4 4 2 2 3 3 RR X X = RR X X 1 4 1 4 2 3 2 3 RX + RX = RX + RX 1 4 4 1 2 3 3 2 Če impedance izrazimo v eksponentni obliki, je ravnovesna enačba: j 1 j 4 j 2 j 3 Z e ϕ Z e ϕ = Z e ϕ Z e ϕ 1 4 2 3 Sledita ravnovesni enačbi: 9

ZZ = ZZ 1 4 2 3 ϕ + ϕ = ϕ + ϕ 1 4 2 3 21 61 Katere veličine lahko izmerite z izmeničnim merilnim mostičem za realni kondenzator (ali realno tuljavo)? Wienov merilni mostič nam ogoča merjenje kapacitivnosti kondenzatorjev in izgubnega kota tanδ x Sheringov merilni mostič nam služi predvsem za merjenje kakovostnih transformatorjev oz njihove izolacije Maxwellov merilni mostič nam ogoča merjenje induktivnosti tuljave in izgubni faktor tanδ x Maxwell-Wienov merilni mostič nam ogoča merjenje karakteristik tuljav in kondenzatorjev ter Z resonančni mostičem lahko merimo induktivnost, kapacitivnost in tudi frekvenco 22 62 Navedite izrazito lastnost ozira prednost kpenzacijskega merilnega vezja Najbolj izrazito pembna lastnost kpenzacijskega vezja je ta, da v stanju kpenzacije s kpenzacijskim vezjem ne obremenjujemo merjenec 23 63 Kateri parametri vplivajo na pogrešek kpenzatorja? Na negotovost oz pogrešek e k enosmernega kpenzacijskega vezja vplivajo elementi v vezju ter ničelni indikator katerega izberemo 24 64 Katere pogoje je treba izpolniti, da je doseženo kpenzirano stanje izmeničnega kpenzacijskega vezja? Pri kpenziranju neznane izmenične napetosti moramo kpenzacijo izvesti z znano napetostjo, ki se z neznano ujema po vrednosti, obliki, frekvenci in fazi 25 89 čem se razlikujeta statična in dinamična (kutacijska) magnetilna krivulja? a) Pri snemanju statične magnetilne krivulje materiala uporabljamo balistični galvaneter (merilnik elektrine Q, Coulb meter) Na material na primer oblike obroča, toroida namestimo dve navitji Na eno navitje priključimo balistični galvaneter, s katerim merimo količino nabrane elektrine Q s počjo katere izračunamo magnetno poljsko jakost Skozi drugo navitje s počjo enosmernega vira poženemo tok, katerega nastavljamo s počjo stikal preko uporov, katerega merimo z ampermetr Tok skozi meritev zvišujemo S počjo meritve toka, število ovoji in srednjo dolžino silnic izračunamo magnetno poljsko jakost H Če bi želeli videti potek magnetilne krivulje, bi 10

opravilo mnogo meritev in izračunov točk magnetne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka, s počjo katerih bi izrisali grafični potek krivulje b) Pri snemanju dinamične magnetilne krivulje uporabljamo ponovno dve navitji Na prvo navitje priključimo izmenično napajanje, ampermeter s katerim merimo tok skozi zaporedno priključen upor navitju Tok skozi ta upor je proporcionalen magnetilnemu toku s katerim lahko izračunamo magnetno poljsko jakost Na drugo navitje (ti indukcijsko navitje) je priključen zaporedni RC člen Z osciloskop v x-y delovanju merimo na x odklonski plošči padec napetosti na uporu na prvem navitju, kateri je ne pozabimo proporcionalen magnetni poljski jakosti, na y odklonski plošči pa merimo napetost na kondenzatorju, katera predstavlja gostoto magnetnega pretoka Če povzamemo, je razlika med snemanjem statične in dinamične magnetilne krivulje v merjenju veličin in načinu prikaza Pri statični merimo tok skozi prvo navitje in na drugem navitju količino nabrane energije, z nezmožnostjo direktnega prikaza magnetilne krivulje, pri dinamični meritvi pa merimo padec napetosti na uporu na primarnem navitju ter na sekundarnem navitju napetost na kondenzatorju z direktnim prikaz magnetilne krivulje na osciloskopu ali drugem podobnem inštrumentu z zmožnostjo x-y delovanja Tukaj je vredno eniti tudi, da je dinamična meritev histerezne zanke netočna in primerna predvsem za hitra kontrolna merjenja 26 90 Kako bi posneli magnetilno krivuljo z enosmernim tok? Z enosmernim tok, bi posneli magnetilno krivuljo s počjo snemanja statične magnetilne krivulje, kjer uporabljamo enosmerni vir napetosti in merimo tok skozi prvo navitje, ter na drugem (ti indukcijskem) navitju nabrano količino elektrine 27 91 Kako bi posneli magnetilno krivuljo z izmeničnim tok? Z izmeničnim tok, bi posneli magnetilno krivuljo s počjo snemanja dinamične magnetilne krivulje, pri kateri uporabljamo izmenični vir napetosti in merimo padec napetosti na zaporedno veznemu uporu prve tuljave ter na drugi tuljavi inducirano napetost na kondenzatorju zaporednega RC člena 28 92 Kako bi izmerili izgube P Fe v feragnetnem materialu? S počjo Epstein-ovega aparata, Watt-metra, olt-metra in Amper-metra bi izmerili moč, ki se troši na vzorcu feragnetnega materiala katerega merimo izgube 29 93 Od katerih električnih in magnetnih veličin so odvisne izgube PFe v feragnetnem materialu? Izgube v feragnetnem materialu pri frekvenci f = 0 predstavlja le ohmska upornost vodnika (histerezne izgube) Če frekvenco povečujemo se pričnejo poleg ohmskih izgub pojavljati še izgube izmenične kponente in sicer izguba zaradi vrtinčnih tokov v materialu, ki se pa veča kvadratično s frekvenco 11

30 94 Z odvisnostjo od katere veličine bi si pagali, da bi ločili izgube PFe v feragnetnem materialu na histerezne izgube P H in izgube P zaradi vrtinčnih tokov? Izgube v feragnetnem materialu lahko ločimo na PH histerezne in P izgube vrtinčnih tokov Ločili bi ju na način, da bi; izmerili izgube pri različnih frekvencah in pri enaki magnetni gostoti in faktorju oblike ter izračunali izgube po enačbi: PFe = PH + P = kh f + k f 2 Nato bi enačbo izrazili v obliki: P f Fe = k + k f H Razmerje P Fe f ugotovili vrednost koeficienta bi vnesli v diagram v odvisnosti od frekvence in z ekstrapoliranjem 1 na k H, koeficient k pa bi ugotovili iz naklona premice f = 0 Hz k a = b 1 ekstrapolácija -e ž (á) knjiž prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del 12