MODELI ZA IZRAČUN ODDALJENOSTI ISTOKANALNIH CELIC V CELIČNIH RADIJSKIH

Σχετικά έγγραφα
KONKURENČNE PREDNOSTI UVAJANJA TRIGONIRJA V UČNI PROCES MATEMATIKE IN FIZIKE

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Tretja vaja iz matematike 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Kotne in krožne funkcije

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

MODERIRANA RAZLIČICA

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

STANDARD1 EN EN EN

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

8. Diskretni LTI sistemi

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9



p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

PROCESIRANJE SIGNALOV

Trigonometrijske nejednačine

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Podloge za predavanja iz Mehanike 1 STATIČKI MOMENT SILE + SPREG SILA. Laboratori j z a m umerič k u m e h a n i k u

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE

PRIMJER 3. MATLAB filtdemo

1. Trikotniki hitrosti

1. Osnovne lastnosti radijske zveze

Snovanje optimalnega krmilnega sistema

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

ITU-R SM (2011/01)

Splošno o interpolaciji

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA

PRENOS SIGNALOV

ITU-R M.2084 ITU-R M.2084 (2006) (IALA) (IMO) (AIS) ITU-R M (VHF) (AIS) (SOLAS)

III VEŽBA: FURIJEOVI REDOVI

C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,

Reševanje sistema linearnih

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

! : ;, - "9 <5 =*<

TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA

Osnove elektrotehnike uvod

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

ΝΟΜΟΣ ΤΗΣ ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΤΗΤΑΣ : Οι ιδιότητες των χηµικών στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Gradniki TK sistemov

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 2 DIODA I TRANZISTOR

TRIGONOMETRIJSKE FUNKCIJE OŠTROG UGLA

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Ι ΙΟΤΗΤΕΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ. Παππάς Χρήστος Επίκουρος Καθηγητής

( , 2. kolokvij)

TROUGAO. - Stranice a,b,c ( po dogovoru stranice se obeležavaju nasuprot temenu, npr naspram temena A je stranica a, itd) 1, β

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Το άτομο του Υδρογόνου

POVRŠINA TANGENCIJALNO-TETIVNOG ČETVEROKUTA

ΠΕΡΙΟΔΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

- Geodetske točke in geodetske mreže

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Obrada signala

-! " #!$ %& ' %( #! )! ' 2003

ITU-R F (2011/04)

Kotni funkciji sinus in kosinus

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

τροχιακά Η στιβάδα καθορίζεται από τον κύριο κβαντικό αριθµό (n) Η υποστιβάδα καθορίζεται από τους δύο πρώτους κβαντικούς αριθµούς (n, l)

diferencialne enačbe - nadaljevanje

U N I V E R Z A V L J U B L J A N I Naravoslovnotehniška fakulteta 100 REŠENIH PROBLEMOV IZ FIZIKALNE KEMIJE ZA ŠTUDENTE GEOLOGIJE

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Predmetno poučevanje, matematika in računalništvo

Akvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa.

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

vezani ekstremi funkcij

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.

HONDA. Έτος κατασκευής

HARMONIZIRA- MOČ/MAGNETNO POLJE OBRATOVAL-

Transcript:

STRATEGJA BREZŽČNEGA RENOSA ODATKOV NA ODROČJU VARSTVA RED NARAVNM N DRUGM NESREČAM MODEL ZA ZRAČUN ODDALJENOST STOKANALNH CELC V CELČNH RADJSKH OMREŽJH Ljubljana, nvember 000 1

Bštjan Tavčar 1. CELČNA RADJSKA OMREŽJA ri eličnih radijskih mrežjih eltn bmčje, ki ga želim pkriti z radijskim signalm, razdelim na elie. ri tem je v penstavljeni idealni elični strukturi velikst in razpreditev vseh eli enaka. Obmčje psamezne elie pkriva ena bazna pstaja pstavljena pravilma v središču elie. Okrg vsake elie je razprejenih šest istkanalnih eli, t je eli ki delujej na isti frekveni. Minimalna ddaljenst med istkanalnimi eliami je dlčena z največjim dvljenim razmerjem med kristnim radijskim signalm elie in vst mtilnih signalv istkanalnih eli v klii. ri tem pravilma upštevam le mtilne signale najbližjih šestih istkanalnih eli, medtem k stale ddaljene elie zanemarim. Slika 1: enstavljena idealna elična struktura eličnega radijskega mrežja Razdalja med istkanalnimi eliami v eličnem radijskem mrežju je pmemben pdatek, saj nepsredn vpliva na ptrebn števil frekven v mrežju. Osnva za izračun minimalne dpustne razdalje med istkanalnimi eliami je mdel za izračun jaksti radijskega signala v prstru. V praksi se v ta namen uprabljaj različni mdeli. V strkvni literaturi se v ta namen zaradi enstavnsti mdela največkrat uprablja enstaven teretični mdel, ki je pisan pd tčk 3. Za izračun jaksti radijskega signala v sistemih zvez TETRA sta v tehničnem prčilu Evrpskega telekmunikaijskega inštituta za standardizaij ETR 300-1 z maja 1997 priprčena mdela HATA za pdeželsk in urban klje. Mdel HATA za pdeželsk klje je pisan pd tčk 4. Na snvi enstavnega teretičnega mdela in mdela HATA sta izpeljana mdela za nepsredni izračun ptrebne minimalne ddaljensti med istkanalnimi eliami v penstavljenem idealnem eličnem mrežju. V beh mdelih je upštevan krekijski faktr, ki upšteva dejansk ddaljenst ssednjih istkanalnih eli d rba mtene elie. Bštjan Tavčar, univ. dipl. inž. el., Ministrstv za bramb, Uprava RS za zaščit in reševanje

. RAZMERJE MED MOČJO KORSTNEGA SGNALA N VSOTO MOČ STOKANALNH NTERFERENČNH SGNALOV Razmerje med mčj kristnega signala C in vst mči istkanalnih interferenčnih signalv ne sme nikjer v elii preseči minimaln dvljen vrednst, ki še zagtavlja nrmaln delvanje radijskih pstaj. gju bm zadstili, če bm na rbu elie zagtvili minimaln dvljen razmerje vrednsti mči kristnega signala C in vste mči istkanalnih interferenčnih signalv. Mč kristnega signala na rbu elie je: C = L( R) 1.1 ri tem je mč kristnega ddajnika v elii. L (R) je slabljenje signala na razdalji R, ki je plmer elie. Vsta mči interferenčnih signalv na rbu elie je: = 6 i= 1 L( x ) i 6 = pri x 1 = x = = x 6 = D L ( D ) 1. ri tem je mč psameznega interferenčnega ddajnika in je p predpstavki enaka za vse ddajnike. L (xi) je slabljenje signala na razdalji x i, ki je ddaljenst psameznega interferenčnega ddajnika d izbrane tčke na rbu mtene elie. V enačbi sm upštevali le šest kliških intreferenčnih eli. Vpliv stalih interferenčnih eli lahk zaradi zanemarljivega vpliva zanemarim. Če predpstavim enak ddaljenst D vseh interferenčnih eli, se enačba mčn penstavi. Napak, ki sm j pri tem napravili bm dpravili s krekijskim faktrjem pri knčni enačbi. Slika : Dejanska in predpstavljena razpreditev interferenčnih eli 3

Razmerje med mčj kristnega signala C in vst mči istkanalnih interferenčnih signalv je: C = L ( D ) 6L( R) 1.3 zražen v deibelih je: C 10 lg = C R D [ db] [ db] = 10lg L( ) 10lg L( ) 10lg6 1.4 Nekaj primerv največjih dvljenih razmerja med mčj kristnega signala C in vst mči istkanalnih interferenčnih signalv : SREJEMNK C [db] [db] C [W]/ [W] Analgni FM sprejemniki, 5kHz širina kanala 8 db 6,3096 Analgni FM sprejemniki, 1,5kHz širina kanala 1 db 15,8489 Digitalni sprejemnik FDMA (TETRAOL) 15 db 31,68 Digitalni sprejemnik TDMA (TETRA) 19 db 79,438 4

3. ENOSTAVEN TEORETČN MODEL ZA ZRAČUN JAKOST RADJSKEGA SGNALA Enstaven teretični mdel za izračun jaksti radijskega signala na sprejemniku s(x) v dvisnsti d mči ddajnika, višine ddajnika h in sprejemnika h s in razdalje med njima x lahk zapišem z enačb: hhs s ( x) = = L( x) x.1 Slabljenje signala L (x) iz zgrnje enačbe je: ( ) x L x = hhs. Če izraz za slabljenje signala. vstavim v enačb 1.3 dbim enačb za razmerje med mčj kristnega signala C in vst mči istkanalnih interferenčnih signalv v dvisnsti d plmera elie R in ddaljensti d istkanalne intrferenčne elie D. L ( D ) = 6L( R) C = D 4 6R 4.3 Od td lahk izračunam ptrebn ddaljenst interfrenčnih eli D. D = 4 6 R.4 Vst mči interferenčnih signalv v izbrani tčki izračunam p enačbi: 6 = = L ( D ) f ( D ).5 zračunana ddaljenst vsebuje napak, ki sm j vnesli s penstavitvij enačbe 1. in j je ptrebn krigirati. V ta namen namest predpstavljene ddaljensti interferenčnih eli d izbrane tčke na rbu mtene elie D izračunam dejanske ddaljensti interferenčnih eli, x 1, x, x 6 v dvisnsti d kta α, ki predstavlja dmik pazvane tčke na rbu mtene elie d izhdišča, ki je v liniji z en izmed interferenčnih eli. x 1 = D + (DR + R )(1 s( α )) x = D + (DR + R )(1 s(60 α )) x 3 = D + (DR + R )(1 s(10 α )) x 4 = D + (DR + R )(1 s(180 α)) x 5 = D + (DR + R )(1 s(10 + α)) x 6 = D + (DR + R )(1 s(60 + α)).6 5

Slika 3: Gemetrija za izračun interferenčnih signalv Vst mči interferenčnih signalv v izbrani tčki izračunam p enačbi: = = f( D, α ).7 L( x ) i( D) Vsta mči interferenčnih signalv je največja pri ktih 0 0, 60 0, 10 0,, t je v tčkah na rbu mtene elie, ki s v liniji z en izmed interferenčnih eli. Z izenačitvij izrazv.5 in.7 dbim pvezav med D in D in s tem vrednst krekijskega faktrja. 6 L 6 = D D = D kf kf = L = ( x ) D ( D ) i 1 i( D) = 0,896645.8 6

Enačba za prav vrednst ddaljensti med rbm mtene elie in interferenčnim ddajnikm je: D = 4 6 R 0,896645.9 Slika 4: Gemetrija med mtenim in interferenčnim ddjnikm Razdalja med mtenim in interferenčnim ddajnikm razdalja med istkanalnimi eliami v mrežju K je: K C = R + 4 6 R 0,896645.10 Faktr pnvitve frekvene je: K C a = = 1+ 4 6 0,896645.11 R Števil ptrebnih frekven je: a N =.1 3 7

Enačba za izračun medsebjne ddaljensti istkanalnih eli v mrežju je dkaj enstavna. Temelji na preprstem mdelu slabljenja radijskega signala enačba.1, ki ima dve bistveni pmanjkljivsti: Mdel ni dvisen d frekvene, kar se v praksi izkaže za napačn. Meritve s pkazale, da je slabljenje signala dvisn d frekvene signala: n s ( x) f pri n 3 Mdel predvideva pri pdvjitvi višine sprejemne antene zmanjšanje slabljenja radijskega signala za 6 db. Meritve pa kažej, da je t pvečanje kli 3 db. S ( x,h ) S( x, h ) s s hs = h s = 4 6dB Mdel lahk služi le grbi eni slabljenja radijskega signala v prstru. st velja za enačb.10 za izračun medsebjne ddaljensti istkanalnih eli v mrežju. 8

rimer: redlagana idealna elična struktura mrežja temelji na predpstavljenih eliah plmera 5 km, višina vseh ddajnikv je 50 m, mč ddajnikv je 0 W. zračunane s mči elektrmagnetnega plja v prstru na višini 1.5 m, p mdelu, ki temelji na enačbi: hhs s = (W) 3.1 d pri kateri je: - mč ddajnika (W) s - mč signala pri sprejemniku (W) h - višina ddajnika (m) h s - višina sprejemnika (m) d - razdalja med ddajnikm in sprejemnikm (m) Slika 5: redpstavljena elična struktura mrežja s eliami plmera 5 km ri izračunu je upštevan minimaln dvljen razmerje (10lg( C / ) med kristnim signalm in šestimi mtilnimi signali istkanalnih eli, ki pri TETR znaša 19 db zirma C / ki znaša 79,433. Minimalna razdalja med središčema dveh istkanalnih eli je izračunana p enačbi: 9

K C = R + 4 6 R kf = 4, 38 km 3. K - razdalja med središčema istkanalnih eli (km) R - plmer elie (km) C - mč kristnega signala (W) - mč mtilnega signala (W) kf - krekijski faktr = 0,896645 (/) zračun je narejen na predpstavki, da s parametri vseh eli enaki. zračunana minimalna razdalja med istkanalnima eliama je 4,38 km. K C a = = 1 + 4 6 0,896645 = 4,88 3.3 R Števil ptrebnih frekven je: a N = = 7,9 N = 9 3.4 3 Na tej pdlagi je mžn dlčiti minimaln ptrebn števil duplesnih parv v mrežju, ki b predpstavki, da je v vsaki elii uprabljen sam en dupleksni par, znaša 9. Omrežje s eliami plmera 5 km je predvidma primern za rčne radijske pstaje. Jakst plja na rbu elie je 58 dbuv/m, kar ustreza jaksti signala na sprejemniku radijske pstaje -67,44 dbm. Minimalna ptrebna jakst signala na sprejemniku radijske pstaje je -11 dbm statičn in -103 dbm dinamičn. Jakst plja pri bazni pstaji je b predpstavki, da je mč rčne pstaje W, 48 dbuv/m, kar ustreza jaksti signala na sprejemniku bazne pstaje -77,44 dbm. Minimalna ptrebna jakst signala na sprejemniku bazne pstaje je -115 dbm statičn in -106 dbm dinamičn. 10

4. STATSTČN MODEL HATA ZA ZRAČUN JAKOST RADJSKEGA SGNALA Evrpski telekmunikaijski inštitut za standardizaij priprča pri sistemih TETRA uprab statističnega mdela HATA, za razgiban pdeželsk bmčje, za izračun jaksti radijskega signala pri sprejemniku s(x) v dvisnsti d mči ddajnika, višine ddajnika h in sprejemnika h s, frekvene signala f in razdalje med njima x, ki ga lahk zapišem z enačb: s( x) = 69.55 6.16 lg( f ) + 13.8 lg( h ) + (1.1lg( f ) 0.7) h (1.56 lg( f ) 0.8) (44.9 6.55 lg( h )) lg( x) + 4.78(lg( f )) 18.33lg( f ) + 40.94 10 s [ db] 4.1 Slabljenje signala L (x) iz zgrnje enačbe je: L ( x) = 69.55 + 6.16 lg( f ) 13.8 lg( h ) (1.1lg( f ) 0.7) h + (1.56 lg( f ) 0.8) + (44.9 6.55 lg( h ))lg( x) 4.78(lg( f )) + 18.33lg( f s ) 40.94 + 10 [ db] 4. Če izraz za slabljenje signala 4. vstavim v enačb 1.3 dbim enačb za razmerje med mčj kristnega signala C in vst mči istkanalnih interferenčnih signalv v dvisnsti d plmera elie R in ddaljensti d istkanalne intrferenčne elie D. 10lg C [ db] [ db] = (44,9 6,55lg( h ))lg( D ) (44,9 6,55lg( h ))lg( R) 10 lg(6) [ db] = 4.3 C Od td lahk izračunam ptrebn ddaljenst interfrenčnih eli D. D (44,9 6,55 lg( h )) lg( R) + C 44,9 6,55 lg( h [ db] [ db] ) + 10 lg 6 = 10 4.4 Vst mči interferenčnih signalv v izbrani tčki izračunam p enačbi: = L f + 10lg 6 = 4.5 ( D ) ( ) [ db] D zračunana ddaljenst vsebuje napak, ki sm j vnesli s penstavitvij enačbe 1. in j je ptrebn krigirati. V ta namen namest predpstavljene ddaljensti interferenčnih eli d izbrane tčke na rbu mtene elie D izračunam dejanske ddaljensti interferenčnih eli, x 1, x, x 6 v dvisnsti d kta α enačbe.6, ki predstavlja dmik pazvane tčke na rbu mtene elie d izhdišča, ki je v liniji z en izmed interferenčnih eli. Vst mči interferenčnih signalv v izbrani tčki izračunam p enačbi: = ( xi ( D)) i= 1 10 lg(10 ) = 6 L f ( ) [ db] D,α 4.6 Vsta mči interferenčnih signalv je največja pri ktih 0 0, 60 0, 10 0,, t je v tčkah na rbu mtene elie, ki s v liniji z en izmed interferenčnih eli. 11

Z izenačitvij izrazv 4.5 in 4.6 dbim pvezav med D in D in s tem vrednst krekijskega faktrja. L 10lg 6 = 10 lg(10 ) db D = D 6 L ( xi ( D)) i= 1 ( ) [ ] D ( h ) Krekijski faktr je dvisen višine ddajnika h. zračunane vrednsti krekijskega faktrja za višine ddajnika d 30 d 1000 m s v spdnji tabeli. h kf h kf 30 0,857764100365 500 0,9034966616454 40 0,856757507899573 550 0,90544988703863 50 0,8603981003601 600 0,907741918513 100 0,8738616136483 650 0,9088734684477 150 0,879837579414 700 0,9104014583690 00 0,88530114446789 750 0,9118685157845 50 0,8896981465680 800 0,9131637047474 300 0,89319988975773 850 0,9144183783833 350 0,89689198357177 900 0,91560450380094 400 0,89897144897088 950 0,91677067934576 450 0,901354158769394 1000 0,9177964547681 ribližek krekijskega faktrja za bmčje višin d 50 d 500 m lahk izračunam iz spdnjega plinma. kf 4.7 kf 6 9 3 1 4 0.834011+ 0.00063564h 3.053810 h + 6.847910 h 5.5751110 h = 4.8 velja pri: 50m h 500m kf 0,91 0,9 0,89 0,88 0,87 0,86 0,85 50 100 150 00 50 300 350 400 450 500 h Graf 1: Krekijski faktr kf (črna linija) in približek krekijskega faktrja (rdeča linija) v dvisnsti d višine ddajnika h 1

Enačba za prav vrednst ddaljensti med rbm mtene elie in interferenčnim ddajnikm je: (44,9 6,55 lg( h )) lg( R) + C [ db] [ db] + 10 lg 6 44,9 6,55lg( h ) D = 10 kf( h ) 4.9 Razdalja med mtenim in interferenčnim ddajnikm razdalja med istkanalnimi eliami v mrežju K je: (44,9 6,55 lg( h )) lg( R) + C [ db] [ db] + 10 lg 6 44,9 6,55 lg( h ) K = R + 10 kf( h ) 4.10 Faktr pnvitve frekvene je: K a = 4.11 R Števil ptrebnih frekven je: a N = 4.1 3 Enačba za izračun medsebjne ddaljensti istkanalnih eli v mrežju ni tak enstavna kt enačba.10. Temelji pa na velik bljšem mdelu slabljenja radijskega signala HATA za razgiban pdeželsk bmčje. Zat lahk pričakujem tčnejše rezultate, kt pri enačbi.10. Enačba 4.10 je bila izpeljana na pdlagi mdela HATA za razgiban pdeželsk bmčje vendar j lahk uprabim tudi pri mdelu HATA za urban bmčje. V tem primeru lahk pričakujem srazmern nižje vrednsti kristnega signala in interferenčnih signalv, medtem k se njihv medsebjn razmerje hranja. 13

rimer: redlagana idealna elična struktura mrežja temelji na predpstavljenih eliah plmera 5 km, višina vseh ddajnikv je 50 m, mč ddajnikv je 0 W. zračunane s mči elektrmagnetnega plja na višini 1,5 m, p mdelu, HATA za razgiban pdeželsk bmčje ki temelji na enačbi: = 69.55 6.16 lg( f ) + 13.8 lg( h ) + (1.1lg( f ) 0.7) h (1.56 lg( f ) 0.8) s (44.9 6.55 lg( h )) lg( R) + 4.78(lg( f )) 18.33lg( f ) + 40.94 10 s [ db] 5.1 pri kateri je: - mč ddajnika (dbm) s - mč signala pri sprejemniku (db) h - višina ddajnika (m) h s - višina sprejemnika (m) d - razdalja med ddajnikm in sprejemnikm (km) f - frekvena ddajnika (MHz) Slika 6: redpstavljena elična struktura mrežja s eliami plmera 5 km ri izračunu je upštevan minimaln dvljen razmerje ( C [db] [db]) med kristnim signalm in šestimi mtilnimi signali istkanalnih eli, ki pri TETR znaša 19 db. Minimalna razdalja med središčema dveh istkanalnih eli je izračunana p enačbi: 14

K = R + 10 (44.9 6.55lg( h ))lg( R) + C 44.9 6.55 lg( h ) [ db] [ db] + 10lg 6 kf = 31,67 km 5. K - razdalja med središčema istkanalnih eli (km) R - plmer elie (km) C - mč kristnega signala (dbm) - mč mtilnega signala (db) h - višina ddajnika (m) kf krekijski faktr (/) linm za izračun približka krekijskega faktrja: kf 6 9 3 1 4 0.834011+ 0.00063564h 3.053810 h + 6.847910 h 5.5751110 h = 5.3 velja pri: 30m h 500m zračun je narejen na predpstavki, da s parametri vseh eli enaki. zračunana minimalna razdalja med istkanalnima eliama je 31,67 km. Na tej pdlagi je mžn dlčiti minimaln ptrebn števil duplesnih parv v mrežju, ki b predpstavki, da je v vsaki elii uprabljen sam en dupleksni par, znaša 13. K a = = 6,33 5.4 R Števil ptrebnih frekven je: a N = = 13,37 N = 13 5.5 3 Omrežje s eliami plmera 5 km je predvidma primern za rčne radijske pstaje. Jakst plja na rbu elie je 46,31 dbuv/m, kar ustreza jaksti signala na sprejemniku radijske pstaje -79,14 dbm. Minimalna ptrebna jakst signala na sprejemniku radijske pstaje je -11 dbm statičn in -103 dbm dinamičn. Jakst plja pri bazni pstaji je b predpstavki, da je mč rčne pstaje W, 36,31 dbuv/m, kar ustreza jaksti signala na sprejemniku bazne pstaje -89,14 dbm. Minimalna ptrebna jakst signala na sprejemniku bazne pstaje je -115 dbm statičn in -106 dbm dinamičn. 15

Zgdvina zgdvina dkumenta nvember 000 prva različia (v1.0) Osnutek za razprav januar 001 prva različia (v1.0) različia za bjav na internetu Mdeli3.d Mdeli3.d 16