LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF

Σχετικά έγγραφα
ELEKTRONSKE KOMPONENTE

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...

Osnove elektrotehnike uvod

Vaje: Električni tokovi

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

VAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

1. Trikotniki hitrosti

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

March 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 29. maj 2008 SPLOŠNA MATURA

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Osnovni pojmi pri obravnavi periodičnih signalov

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

TEHNOLOGIJA MATERIALOV

Električne lastnosti varikap diode

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

Električno polje. Na principu električnega polja deluje npr. LCD zaslon, fotokopirni stroj, digitalna vezja, osciloskop, TV,...

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE. Št.

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut

8. Diskretni LTI sistemi

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

PROCESIRANJE SIGNALOV

Elektrotehnika. Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL. Študijsko leto 2009/2010. Slavko Kocijančič

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Petek, 31. avgust 2007 / 180 minut

PRENOS SIGNALOV

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola

USMERNIKI POLVALNI USMERNIK:

5.6 Ostale lastnosti feromagnetnih materialov

INDUCIRANA NAPETOST (11)

Transformator. Izmenični signali, transformator 22.

Izmenični signali metode reševanja vezij (21)

Transformatorji in dušilke

*M * ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Četrtek, 29. maj 2008 / 180 minut ( ) SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

ELEKTRIČNI IN ELEKTROMEHANSKI PRETVORNIKI

Navodila za laboratorijske vaje. Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj OSNOVE MERJENJA ELEKTRIČNIH VELIČIN

Kotne in krožne funkcije

1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Meritve. Vprašanja in odgovori za 3. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.

Elektrotehnika in elektronika

Detektor ko vin. Ali ste si kdaj že le li, da bi na šli skri ti za klad? S A M O G R A D N J E / D e tek tor ko vin

1. ENOTE IN ETALONI ELEKTRIČNIH VELIČIN

Meritve. Vprašanja in odgovori za 2. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 2 DIODA I TRANZISTOR

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Mejna frekvenca bipolarnega tranzistorja

) produkta toka z vektorjem diferen razdalje v smeri. d - Sila je pravokotna na tokovni element in mag.polje

ELEKTRONIKA I zbirka vaj

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

CO2 + H2O sladkor + O2

Analiza nadomestnega vezja transformatorja s programskim paketom SPICE OPUS

Realizacija elektronskih sklopov. Napajanje M. Jankovec

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

ANIZOTROPNI MAGNETNI SENZOR S SPREMENLJIVO UPORNOSTJO (ANISOTROPIC MAGNETORESISTIVE SENSOR)

Izmenični signali. Dejan Križaj

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).

1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni

Učni komplet Franzis ''Preizkusi s Teslino energijo''

Izmenični signali kompleksni račun

FAKULTET PROMETNIH ZNANOSTI

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Merjenje deformacij in umerjanje dinamometra

POSTROJI ZA PRENOS IN TRANSFORMACIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE

Otpornost R u kolu naizmjenične struje

Regulacija manjših ventilatorjev

Visokofrekvenčno stikalo s PIN diodo

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta. Indukcijska plošča. Špela Jelinčič. Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike III

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : FRANZIS VERLAG UČNI PAKET TESLA - ENERGIJA. Št.

DELOVANJE TRANSFORMATORJA

VSŠ Velenje - Elektronska vezja in naprave

Moč s kompleksnim računom. ( cos( ϕ) sin( ϕ) { } { } S = U I, (19.3) Izmenični signali, kompleksna moč 19.

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem

ELEKTRONSKI ELEMENTI (ELE)

Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc

Transcript:

Ime in priimek: Šolsko leto: Datum: ASTNOSTI FEITNEGA ONČKA Za tuljavo s feritnim lončkom določite: a) faktor induktivnosti A in kvaliteto izdelane tuljave z meritvijo resonance nihajnega kroga. b) vrednosti enosmernega toka tuljave I pri katerem je (I ) enaka 90%, 50% in 10% induktivnosti 0. Določite tudi magnetno poljsko jakost H pri teh tokovih. 330 kω u g (t) 3400pF u k Slika 1: Vezje za resonančno meritev induktivnosti. Opis meritve: a) Feritni lonček F 18 11 na merilni ploščici ima na tuljavniku 150 ovojev bakrene žice. Ta lonček nima zračne reže, zato je občutljiv na enosmerne tokove, ki znižujejo efektivno induktivnost tuljave. Kondenzator in tuljavo morate povezati z vezno žico, ker na merilni ploščici nista spojena. Na merilni ploščici se poleg nihajnega kroga nahaja tudi tokov generator, s katerim nastavljamo enosmerni magnetilni tok skozi tuljavo. Celotna merilna shema vključno s tokovnim generatorjem je prikazana na sliki 4. Pri merjenju induktivnosti brez enosmernega predtoka, tega generatorja ne uporabljamo. esonančno frekvenco lahko odčitamo z generatorja, ko je nihajni krog resonanci. esonanco lahko najbolj zanesljivo ugotovimo, ko sta napetosti na krogu in generatorju v fazi. Oba kanala osciloskopa nastavimo na izmenični sklop AC, referenčna nivoja GND pa nastavimo na sredino zaslona osciloskopa. Funkcijski generator nastavimo na 1.5V PP vršne napetosti. V resonanci ni faznega zamika med napetostjo u g in u k, zato morata sovpadati prehoda obeh napetosti čez referenčno nivo (0V). Že pri manjših odstopanjih od resonančne frekvence lahko opazimo fazni zamik napetosti na krogu u k glede na napetost generatorja u g. Za proženje časovne baze osciloskopa uporabite napetost generatorja u g, ki je priključena na prvi kanal. Z drugim kanalom opazujte napetost na krogu u k (slika 1). Nastavitve osciloskopa in merilnih sond Signal Kanal Sklop Sonda Izvor-Source 1. kanal - u g u g 1 AC 1:10 Proženje Trigger Način-Mode Auto u k AC 1:10 Naklon-Slope (pozitiven) V resonanci postane impedanca kroga realna. Zato ni nobene fazne razlike med napetostjo generatorja in nihajnega kroga. Kvaliteta tuljave je dovolj visoka, da lahko pri izračunu induktivnosti zanemarite vpliv serijskih izgub na resonančno frekvenco f 0. 1

Induktivnost izračunamo iz znanega izraza za resonanco nihajnega kroga: 1 1 1 ω = ( π f) = = C C C( π f) V gornji enačbi je f frekvenca signala v resonanci. Faktor induktivnosti za dani feritni lonček izračunamo iz izmerjene induktivnosti in števila ovojev (n=150). = A n Iz meritve maksimalne napetosti nihajnega kroga v resonanci določimo tudi kvaliteto tuljave oziroma serijsko upornost S v nadomestnem vezju. Na sliki sta narisani ekvivalentni nadomestni vezji tuljave z izgubami. V paralelnem nihajnem krogu raje uporabljamo za tuljavo model s paralelno upornostjo P, ki se sicer uporablja za tuljave z visokimi izgubami. Za eno frekvenco lahko vedno poiščemo ekvivalentno serijsko upornost S, s katero natančneje modeliramo feritno tuljavo na širšem frekvenčnem področju. jωî U (1) () Î Î S U ' P U P S Î Î U jω' Slika : Kazalčni diagram pretvorbe serijskih izgub v paralelne. Frekvenco generatorja nastavite tako, da sta U ˆ g in Uˆk v fazi (prehod čez ničlo). Nato nastavimo še amplitudo generatorja, da je vršna napetost na nihajnem krogu U k pp =1V (CH ). Tedaj odčitamo z osciloskopom vršno napetost generatorja U gpp (CH 1). Iz napetosti U gpp in U kpp najprej izračunamo k, nato P in dalje kvaliteto Q P ter S. k Ukpp 1 1 1 = = (3) U U g pp k pp P k vh Iz dobljenih rezultatov izračunate p. Pretvorba temelji na ekvivalenci impedanc pri določeni frekvenci. Uporabljena je tudi poenostavitev, ki velja za dovolj visoke kvalitete. 1 1 1 S + jω = + S ω jω S P ( ω ) ω P = Q = = ω P Slika 3 kaže nadomestno vezje, ki velja v resonanci. V merilnem nihajnem krogu je uporabljen kvaliteten kondenzator (ACOTONICS 1 8 poliester, tgδ 10-4 ), zato je celotna paralelna ohmska upornost nihajnega kroga k enaka vzporedni vezavi ekvivalentne izgubne upornosti tuljave S (4) 1 http://www.arcotronics.com/download/dcfilm.php?id=14

P in vhodne upornosti osciloskopa vh =10 MΩ. V resonanci sta reaktanci X in X C po absolutni vrednosti enaki. KATEK STIK u g CH1 CH Slika 3: Priključitev merilnega vezja vaje a.). u g (t) C p u k vh f = f 0 u g (t) k u k Slika 4: Nadomestno vezje paralelnega nihajnega kroga v resonanci Slika 5: Tok in napetost v fazi v resonanci nihajnega kroga. b) Feritni lonček brez reže je zelo občutljiv za enosmerni magnetilni tok, ki premakne delovno točko feritnega materiala iz ničelne točke na magnetilni krivulji B(H), kar povzroči zmanjšanje diferencialne permeabilnosti μ Δ (glej sliko 5). Pri meritvah induktivnosti z majhnimi signali se 3

spreminjanje μ Δ odraža kot spreminjanje induktivnosti v odvisnosti od enosmernega magnetilnega toka. Tok skozi tuljavo pošiljamo s tokovnim generatorjem, ki je sestavljen iz PNP tranzistorja, emitorskega upora in napetostnega delilnika. S potenciometrom v delilniku nastavljamo napetost na bazi tranzistorja, in s tem emitorski in kolektorski tok. Zaradi visoke notranje upornosti tokovnega generatorja je sprememba kvalitete paralelnega nihajnega kroga zanemarljiva. Za zahtevane relativne vrednosti induktivnosti izračunajte nove resonančne frekvence. Na funkcijskem generatorju nastavite novo frekvenco in jo izmerite z osciloskopom. Povečajte tok tokovega generatorja s potenciometrom, dokler ne dosežete resonance nihajnega kroga. Tok merite z ampermetrom. Magnetno poljsko jakost v feritu izračunate z upoštevanjem efektivne dolžine magnetne silnice v feritu, ki jo za uporabljeni feritni lonček podaja proizvajalec: le = 6mm. 330 kω 8 Ω u g (t) 3400pF 1 kω 10 V 680 Ω Slika 6: Vezje za meritev induktivnosti v odvisnosti od enosmernega predtoka. Kratek stik Ampermeter CH1 u g CH 10V potenciometer Slika 7: Priključitev merilnega vezja vaje b.) 4

B α H tgα = μ Δ Slika 8: Magnetilna krivulja mehkomagnetnega materiala - ferita. Slika 9: Meritev toka pri 0.9. Slika 10: Meritev toka pri 0.5. Slika 11: Meritev toka pri 0.1. 5

a) Induktivnost in kvaliteta ezultati: f 0 U g pp [V] k [MΩ] P [MΩ] S [Ω] esonanca A Q b) Odvisnost induktivnosti od enosmernega magnetilnega toka [mh] f 0 [Hz] I [ma] H [A/m] 0,9 0,5 0,1 6