ODKRIVAM SVOJE OKOLJE 3

Transcript

1

2 ODKRIVAM SVOJE OKOLJE 3 PriroËnik za uëitelje za predmet spoznavanje okolja za 3. razred devetletne osnovne πole dr. Ana Vovk Koræe, Milena Petauer, Vlasta Prevolπek, Danica alej Urednici: Barbara Lemeæ, Jelka PogaËnik Oblikovanje: Æare Kerin Ilustracije: Damjana Brumec Fotografije: Maks Deæman, Drago Mohor, Alenka Mohor MihajloviË, Bernarda Novak, Ana Vovk Koræe, Franci Zidar, Slavko Polak, Reuters picture archive, Fotodokumentacija Dela, Zdravko Petkovπek, Miran Trontelj, Marjan Baæato, Arhiv Tehniπke zaloæbe Slovenije in drugi Fotografija na naslovnici: Igor Modic Prelom: Janez Kotar / Studio Rokus Lektoriranje: Tea Mejak, Tina Kralj Zaloæba Rokus Klett, d.o.o. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobëitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice. Zaloæba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9b 1000 Ljubljana Telefon: (01) Telefaks: (01) BrezplaËni telefon: E-poπta: rokus@rokus-klett.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.3:502/504( ) ODKRIVAM svoje okolje 3. PriroËnik za uëitelje za spoznavanje okolja za 3. razred 9-letne osnovne šole [Elektronski vir] / Ana Vovk Korže... [et al.] ; ilustracije Damjana Brumec ; fotografije Maks Dežman... [et al.]. - Ljubljana : Rokus Klett, 2007 Dostopno tudi na: ISBN Vovk Korže, Ana

3 Vsebina I. O priroëniku... 5 II. Predstavitev uëbeniπkega kompleta Odkrivam svoje okolje III. Podrobnejπa razëlenitev vsebin v uëbeniku in delovnem zvezku... 8 IV. Notranja zgradba vsebin v uëbeniku in delovnem zvezku ODKRIVAM SVOJE OKOLJE 3 Naslovi poglavij 1. UËenje je zabavno Povezujejo nas skupni interesi Spoznavam poklice Hodim po sadovnjaku Kmetije so razliëne Æivljenje na vasi in v mestu Rad æivim v urejenem okolju Spoznavam Slovenijo S kolesom na pot Potujem in spoznavam Tudi jaz varujem okolje Kupim, kar potrebujem Segrevam in opazujem spremembe Vse se spreminja Koliko je ura Voda od izvira do morja Dihajmo Ëist zrak Gibanje v zraku in vodi Da bomo zdravi Pustni karneval Svetloba in senca Prisluhnem zvoku Iz malega zraste veliko Z rastlinami in æivalmi smo povezani Æivljenje rastlin in æivali Za deæjem posije sonce Na vrtu Ustanove Preteklost kraja Trænica je svet v malem Ali poznaπ strani neba Beremo zemljevid Æivljenje v parku Æivljenjska okolja Ali morda veπ V. Vsebina zgoπëenke VI. DidaktiËna igra VII. Literatura

4

5 I. O PRIRO»NIKU Z okoljskimi vsebinami se uëenci sreëujejo pri razliënih predmetih kakor tudi zunaj πole. Vendar uëenec pogosto ne zmore povezati teoretiënega poznavanja okolja s praktiënimi izkuπnjami, ker je razkorak med teorijo in prakso v πoli prevelik. Da bi takπne razkorake omilili in zmanjπali (ali celo odpravili), smo za predmet Spoznavanje okolja za prvo triado pripravili uëbeniπke komplete (prvi razred delovni uëbenik v dveh delih in priroënik, drugi razred uëbenik, delovni zvezek in priroënik ter tretji razred uëbenik, delovni zvezek in priroënik). PriroËnik je namenjen uëiteljem/uëiteljicam in jim pomaga pouëevati okoljske vsebine ob uëbeniku Odkrivam svoje okolje 3 in delovnem zvezku z enakim naslovom. Spoznavanje okolja za prvo triado temelji na dejavnostih, ki uëencem omogoëajo neposredno in izkustveno seznanjanje s prvinami okolja. Za uspeπno vodenje uëencev do okoljskih znanj so v priroëniku zbrane in razloæene dejavnosti s konkretnimi ponazoritvami. Vsebinska zasnova in vizualna podoba priroënika za spoznavanje okolja 3 sta zasnovani na konceptu priroënikov Odkrivam svoje okolje 1 in 2. Izkazalo se je, da je priroënik izredno pomemben pripomoëek za uëitelja/uëiteljico in da je oblikovan pregledno, da se ga dá neposredno uporabiti pri pripravi na izvedbo uëne ure. Dejavnosti, ki so bile v uëbeniku Odkrivam svoje okolje 1 in 2 navedene v glavi posamezne teme, so zdaj vkljuëene v priroënik, in sicer zato, ker otroci v 3. razredu æe berejo in bi jih dodaten tekst ob naslovu uëne teme motil. Vse dejavnosti, ki so namenjene doseganju operativnih uënih ciljev, so zbrane v podrobnejπi razëlenitvi vsebin v tabelarni obliki. Podrobnejπa razëlenitev vsebin je pripravljena za vsak teden posebej (35 tednov). Operativni cilji in primeri dejavnosti so prikazani za posamezno temo v uëbeniku in delovnem zvezku. Posamezna tema iz uëbenika je v priroëniku prikazana po naslednjih izhodiπëih: πtevilka in naslov uëne teme, stran uëne teme v uëbeniku in v delovnem zvezku; kratek tekstovni uvod v uëno temo, ki pojasnjuje njeno vsebinsko bistvo uëitelju, da se hitro seznani z obravnavano tematiko; cilji uëne teme izhajajo iz uënega naërta; dejavnosti za doseganje uënih ciljev so zbrane v pregledni obliki in predstavljene s konkretnimi primeri; posebej so predstavljene dejavnosti, ki se nanaπajo na delovni zvezek (ikona delovnega zvezka); vpogled v uëbenik je hitra vizualna orientacija o tem, kakπna je videti tema v uëbeniku; vpogled v delovni zvezek je prav tako namenjen hitri orientaciji v delovnem zvezku; vodilne besede so pomembne besede, ki se pri obravnavi posamezne teme veëkrat omenjajo in so zanjo bistvene; za posamezno uëno temo so navedeni potrebni pripomoëki; medtematska povezava je pri predmetu spoznavanje okolja zelo koristna (izpisani so naslovi tem s podobno vsebino); diferenciacija je vkljuëena pri nekaterih zahtevnejπih vsebinah; uëiteljeva beleæka je prostor, kamor uëitelj/uëiteljica ob posamezni uëni temi vnaπa lastna spoznanja. 5

6 II. Predstavitev u»beni kega kompleta Odkrivam svoje okolje 3 UËbenik in delovni zvezek za predmet Spoznavanje okolja 3 temeljita na konceptu aktivnosti uëencev. Delo ali aktivnost je æe od antike veljalo za dejavno stran Ëlovekovega bivanja. Zato so tudi pedagogi zlasti v novem veku menili, da je uëenec aktiven, kadar dela. Posledica vse veëje kompleksne dinamiënosti, nestabilnosti in riziënosti postindustrijske druæbe je nenehno uëenje posameznika, ki je potrebno zaradi njegovega dejavnega odzivanja na probleme in izzive sveta. UËenje poteka danes veësmerno. Ustvarjalno uëenje postaja pomembnejπe od spominskega in mehanskega. Zaradi naraπëajoëe kompleksnosti izkuπenj z vseh podroëij Ëlovekovega delovanja je potrebno celostno uëenje. UËenje bi moralo biti pravzaprav metodiëno v smislu pridobivanja znanja, kako (know how), in manj izkustveno v smislu vedeti, kaj. V okviru predmeta Spoznavanje okolja 3 je pozornost namenjena kompleksnosti, raznolikosti in prepletenosti dejavnikov, ki souëinkujejo v naravnem in druæbenem okolju. Avtorice podpiramo spontano otroπko raziskovanje bliænjega in bolj oddaljenega okolja ter samostojno odkrivanje prepletenosti in soodvisnosti med pojavi in procesi v okolju. Znanje, ki nastaja iz neposrednih izkuπenj v okolju, se pri pouku razπirja in poglablja. V spoznavanju okolja so zdruæene vsebine razliënih znanstvenih podroëij, in sicer naravoslovnih, tehniënih in druæboslovnih. Vsebine so zasnovane na temeljnih pojmih, ki se nadgrajujejo skozi celotno triado. Aktivno spoznavanje okolja temelji na: spoznavanju dejstev in oblikovanju pojmov o naravnem in druæbenem okolju; bogatenju lastnih izkuπenj in razvijanju πirπega spoznavnega podroëja o okolju; razvijanju spretnosti primerjanja, razvrπëanja, urejanja, merjenja, zapisovanja podatkov, napovedovanja, sklepanja, eksperimentiranja in sporoëanja. Posebna pozornost je namenjena obëutljivosti za dogajanje v naravnem in druæbenem okolju, to je zavedanju o pomembnosti Ëlovekovega premiπljenega ravnanja v odnosu do naravnega in druæbenega okolja. Ob pomoëi uëbenika in delovnega zvezka bo uëitelj dosegel temeljne cilje pouka, in sicer: spoznavanje samega sebe in drugih; pridobivanje spoznanja, da se ljudje in druæba ves Ëas spreminjajo; odkrivanje in spoznavanje æive in neæive narave, njene raznolikosti, povezanosti in spremenljivosti; odkrivanje in spoznavanje znaëilnosti domaëe pokrajine in Ëlovekovega æivljenja v njej; razvijanje spoznanja o Ëlovekovem spreminjanju okolja; razvijanje sposobnosti za lastno raziskovalno delo; uvajanje v pridobivanje, obdelavo in uporabo podatkov in informacij s pomoëjo informacijske tehnologije; zmožnost gradnje preprostih tehniënih predmetov; spoznavanje zvez med tehniënimi principi in naravoslovnimi zakonitostmi in pridobivanje znanja in veπëin grafiënega sporoëanja. Temeljni standardi znanja predmeta spoznavanje okolja so v uënem naërtu v naslednjih tematskih sklopih: JAZ V DRUÆBI PRETEKLOST JAZ IN NARAVA JAZ IN ZDRAVJE POGLEDAM NAOKROG KAJ ZMOREM NAREDITI OBLIKOVNA ZASNOVA U»BENIKA: vsebuje 35 vsebinskih sklopov (za vsak teden po enega), posamezen vsebinski sklop je prikazan na dveh straneh, grafiëno-slikovni del je opremljen s kratkimi razlagami, ki uëencem pojasnjujejo vsebino, v tretjem razredu devetletke je pozornost namenjena dejavnosti otrok, ti naj bi sami sklepali o posledicah doloëenih dogajanj, temu so namenjene fotografije ali ilustracije poskusov in fotografije realnega okolja. 6

7 OBLIKOVNA PODOBA DELOVNEGA ZVEZKA Naslovi tematskih sklopov v delovnem zvezku so enaki kot v uëbeniku. Vsebuje 35 vsebinskih sklopov, v vsakem so od dve do πtiri naloge. VkljuËeni so razliëni tipi nalog: interpretiranje slikovnega gradiva, sklepanje ob napisanih trditvah, izdelovanje preglednic, grafov, dopolnjevanje besedil, risanje preprostih predmetov, povezovanje podobnih in razliënih dejstev, primerjanje po razliënih kriterijih. Skupne znaëilnosti uëbenika in delovnega zvezka so bogata in raznovrstna grafiëna oprema, sodobni interpretacijski pristopi in æivljenjsko uëenje. 7

8 III. Podrobnej a raz»lenitev vsebin v u»beniku in delovnem zvezku Preglednica kaæe tedensko razporeditev uënih enot, naslove tem v uëbeniku in delovnem zvezku, operativne cilje, ki izhajajo iz uënega naërta, in primere dejavnosti, ki so namenjene doseganju operativnih ciljev. 8

9 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 1. Viri znanja Pomen znanja Razporeditev Ëasa U»ENJE JE ZABAVNO doæivljajo in spoznavajo pomen znanja za kakovost æivljenja vedo, da se najveë lahko nauëijo v πoli (in z lastno dejavnostjo, od drugih ljudi, iz knjig, medijev) spoznajo, da je za uspeπno uëenje nujno pravilno razporediti Ëas spoznajo pomen znanja za razvoj Ëloveπtva znajo uporabljati vsakdanje pripomoëke in naprave za prenos in sprejem informacij (radio, TV, video, telefon, kasetofon, raëunalnik, zgoπëenka) poimenujejo razliëne vire znanja primerjajo razliëne naëine razporeditve Ëasa za uspeπno uëenje naredijo urnik πolskega dela in razporedijo prosti Ëas povezujejo lastne dejavnosti s pridobivanjem znanja U»ITELJEVA BELEÆKA: 9

10 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 2. Æivim v razliënih skupnostih Medsebojna pomoë RazliËne organizacije POVEZUJEJO NAS SKUPNI INTERESI spoznajo nujnost sodelovanja in medsebojne strpnosti med ljudmi vedo, da vsak Ëlovek æivi v doloëeni skupnosti in da nihëe ne more æiveti sam vedo, da je dobro, Ëe si ljudje med seboj pomagajo razumejo, kaj je solidarnost razvijajo Ëut solidarnosti spoznavajo razliëne skupnosti pripovedujejo o lastnih izkuπnjah, kako pomagajo drugim ali kako so bili deleæni pomoëi naπtevajo primere, ko sta potrebni medsebojna pomoë in solidarnost spoznavajo razliëne organizacije in njihov pomen U»ITELJEVA BELEÆKA: 10

11 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 3. Poklic in konjiëek Moj prosti Ëas Utrjevanje SPOZNAVAM POKLICE spoznavajo, da moramo ljudje v svojem æivljenju nujno poëeti nekatere dejavnosti znajo razlikovati med delom kot nujno dejavnostjo in prostoëasno dejavnostjo vedo, kaj je poklic oz. katere poklice opravljajo njegovi starπi, sorodniki, sosedi ali druæinski prijatelji pogovarjajo se o delu in nagnjenjih za doloëen poklic opisujejo nekatere poklice pogovarjajo se o prostoëasnih dejavnostih prepoznavajo poklice v bliænji okolici U»ITELJEVA BELEÆKA: 11

12 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 4. Sadovnjak kot æivljenjski prostor Sadovnjak v razliënih letnih Ëasih KoπËiËasto in peëkato sadje HODIM PO SADOVNJAKU spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih ta æivijo dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaëilnih okoljih ter æivalih in rastlinah v njih spoznavajo ponavljajoëe se spremembe (vreme, letni Ëasi) in spremembe, ki jih povzroëa Ëlovek spoznavajo spreminjanje snovi na zraku, sonëni svetlobi in v vodi na uënem sprehodu spoznajo sadovnjak kot æivljenjski prostor naπtevajo sadna drevesa in poimenujejo njihove dele razvrπëajo sadje na koπëiëasto in peëkato ter po drugih lastnostih U»ITELJEVA BELEÆKA: 12

13 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 5. Na kmetiji Obdelovalne povrπine Æivali na kmetiji KMETIJE SO RAZLI»NE spoznajo æivljenje in delo na kmetiji prepoznajo razliëne obdelovalne povrπine spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih ta æivijo spoznajo æivljenje in delo na kmetiji poimenujejo obdelovalne povrπine in poljπëine spoznavajo æivali na kmetiji U»ITELJEVA BELEÆKA: 13

14 TEDEN U»NA ENOTA NASLOV TEME V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 6. Æivljenje na vasi in v mestu Razlike med vasjo in mestom ÆIVLJENJE NA VASI IN V MESTU spoznajo razliëne tipe naselij spoznajo razlike med vasjo in mestom opisujejo in primerjajo znaëilnosti mest in vasi nekoë in danes ob slikovnem gradivu spoznavajo pomen naselij Utrjevanje U»ITELJEVA BELEÆKA: 14

15 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 7. Urejena uëilnica Skrb za urejeno okolje LoËeno zbiranje odpadkov RAD ÆIVIM V UREJENEM OKOLJU razvijajo Ëut za varovanje in vzdræevanje okolja vedo, da moramo grajeno okolje vzdræevati zavedajo se potrebnosti in pomembnosti skrbi za okolje spoznajo, kako lahko sami skrbimo za okolje razumejo in opiπejo naëine in skrb za ohranjanje urejenega okolja v domaëem kraju in bliænji okolici vedo, da pri delu nastajajo odpadki, za katere je treba poskrbeti, in da nekatere odpadke lahko znova uporabimo opisujejo, kako lahko sami skrbijo za urejeno okolje spoznajo, da za vsak prostor nekdo skrbi, in ugotavljajo, kakπna je njihova vloga v skrbi za urejeno okolje pogovarjajo se o loëenem zbiranju odpadkov in ponovni predelavi U»ITELJEVA BELEÆKA: 15

16 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 8. Æivim v Sloveniji Raznolikost Slovenije Simboli slovenske dræavnosti SPOZNAVAM SLOVENIJO spoznajo, da æivimo v dræavi Sloveniji spoznajo, da Slovenija leæi v Evropi in meji na Italijo, Avstrijo, Madæarsko in Hrvaπko vedo, da v Sloveniji æivijo Slovenci, ki imajo svoj jezik (slovenski) vedo, da v Sloveniji æivijo tudi pripadniki drugih narodov (Italijani, Madæari idr.) spoznajo, da smo ljudje, dræave, celine med seboj povezani in soodvisni opiπejo lego Slovenije in poimenujejo sosednje dræave ob karti naπtevajo znaëilnosti Slovenije ob slikovnem in zvoënem gradivu prepoznajo simbole slovenske dræave U»ITELJEVA BELEÆKA: 16

17 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 9. Vrste prometa Promet onesnaæuje okolje Utrjevanje S KOLESOM NA POT poznajo razliëna prometna sredstva in objekte ter njihovo vlogo v prometu (kolo, motor, avto, avtobus, tovorno vozilo, vlak, letalo, ladja itd.) in okolju spoznajo, da promet onesnaæuje zrak, vodo, prst (Ëe je moæno, izberemo za pot sredstvo, ki manj onesnaæuje okolje, na pot se odpravimo peπ, s kolesom, z vlakom) poimenujejo in opisujejo prometna sredstva razvrπëajo prometna sredstva glede na vrsto prometa izvedo, da so bila prometna sredstva v preteklosti drugaëna opisujejo, kako promet onesnaæuje okolje U»ITELJEVA BELEÆKA: 17

18 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 10. Potujem naokrog S Ëim potujemo in zakaj Utrjevanje POTUJEM IN SPOZNAVAM spoznajo vzroke za potovanja poznajo razliëna prometna sredstva ter njihovo vlogo v prometu (kolo, motor, avto, avtobus, tovorno vozilo, vlak, letalo, ladja itd.) in okolju πirijo spoznavanje o drugaënih povrπinskih oblikah se pogovarjajo, da ljudje potujemo z razliënimi prometnimi sredstvi spoznajo vzroke za potovanje vedo, da potujejo ljudje, æivali in tovor U»ITELJEVA BELEÆKA: 18

19 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 11. Onesnaæevalci okolja Varovanje okolja»ista voda poskus TUDI JAZ VARUJEM OKOLJE spoznajo, kako ljudje vplivajo na naravo in kako lahko prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja spoznajo najpomembnejπe okoljske probleme in naëine reπevanja nekaterih okoljskih problemov spoznajo, da promet onesnaæuje zrak, vodo, prst (Ëe ni nujno, izberemo za pot sredstvo, ki manj onesnaæuje, gremo peπ, s kolesom, z vlakom) spoznajo, kako lahko sami skrbimo za okolje vedo, da je voda lahko onesnaæena, Ëeprav tega ne vidijo pogovarjajo se o onesnaæevalcih okolja spoznavajo naëine varovanja okolja in kako lahko sami skrbijo za okolje naredijo poskus o Ëistosti vode U»ITELJEVA BELEÆKA: 19

20 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 12. Izdelki, potrebni za æivljenje V trgovini Izdelek iz odpadne embalaæe izdelam sam KUPIM, KAR POTREBUJEM vedo, da ljudje proizvajajo dobrine, ki so potrebne za æivljenje vedo, da ob proizvodnji nastajajo tudi odpadki uporabljajo razliëna gradiva, orodja, obdelovalne postopke in zvezo med lastnostjo gradiv in naëini obdelave; preoblikujejo, reæejo, spajajo spoznajo nekatere pasti potroπniπtva vedo, da denar dobimo v zamenjavo za opravljeno delo spoznajo denar nekaterih sosednjih dræav spoznajo, da smo ljudje, dræave, celine med seboj povezani in soodvisni seznanijo se s tem, da ljudje izdelujejo izdelke, ki so potrebni za æivljenje spoznajo plaëilna sredstva in izvedo, da za opravljeno delo dobimo plaëilo razmiπljajo, kako lahko sami zmanjπajo πtevilo odpadkov pri nakupovanju izdelajo avto ali robota iz odpadne embalaæe U»ITELJEVA BELEÆKA: 20

21 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 13. Lastnosti snovi so razliëne Lastnosti snovi pri segrevanju poskusi Utrjevanje SEGREVAM IN OPAZUJEM SPREMEMBE spoznavajo spreminjanje snovi pri segrevanju opisujejo lastnosti snovi pred segrevanjem in po njem napovedujejo spremenjene lastnosti po segrevanju in po ponovnem ohlajanju (za nekatere snovi) ugotavljajo lastnosti snovi pred segrevanjem in po njem opisujejo lastnosti vode pri segrevanju in ohlajanju izvedo, da se tudi Ëloveπko telo segreva in ohlaja izvajajo poskuse U»ITELJEVA BELEÆKA: 21

22 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 14. Spreminjanje snovi na zraku Spreminjanje snovi v vodi Okraski iz slanega testa izdelam sam VSE SE SPREMINJA spoznavajo spreminjanje snovi na zraku, sonëni svetlobi in v vodi vedo, da se nekatere snovi na zraku, soncu ali v vodi spremenijo vedo, da je voda lahko onesnaæena, Ëeprav tega ne vidijo ugotavljajo, da se snovi na zraku in son- Ëni svetlobi spreminjajo izvedo, da se snovi v vodi spreminjajo izdelajo okraske iz slanega testa U»ITELJEVA BELEÆKA: 22

23 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 15.»asovni potek dogodkov v enem dnevu Koliko je ura Ura izdelam sam KOLIKO JE URA spoznavajo Ëasovni potek pojavov, merjenje Ëasa delijo dan na ure, ure na minute merijo kratkotrajne dogodke znajo Ëasovno opredeliti svoje dejavnosti pogovarjajo se o zaporedju dogodkov v enem dnevu odëitavajo Ëas na uri spoznavajo vrste ur pogovarjajo se o dolæini trajanja dogodkov izdelajo preprosto uro U»ITELJEVA BELEÆKA: 23

24 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 16. Voda kot æivljenjski prostor Voda v razliënih letnih Ëasih Voda od izvira do izliva OD IZVIRA DO MORJA spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih ta æivijo dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaëilnih okoljih ter æivalih in rastlinah v njih spoznavajo ponavljajoëe se spremembe (vreme, letni, Ëasi ) in spremembe, ki jih povzroëa Ëlovek seznanijo se s tem, da je voda vir æivljenja spremljajo porabo pitne vode izvedo, da voda v naravi nenehno kroæi spoznajo æiva bitja v vodi in ob njej spoznajo pojme v povezavi z reko od izvira do izliva U»ITELJEVA BELEÆKA: 24

25 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 17. Zrak je vsepovsod Lastnosti zraka poskusi Utrjevanje DIHAJMO»IST ZRAK spoznajo lastnosti zraka vedo, da je zrak povsod okoli nas, da je lahko onesnaæen in πkoduje zdravju znajo naπteti nekaj dejavnikov, ki onesnaæujejo zrak izvedo, da je zrak vsepovsod okoli nas spoznajo, da æiva bitja porabljajo zrak za æivljenje spoznajo lastnosti zraka pogovarjajo se o onesnaæevalcih zraka U»ITELJEVA BELEÆKA: 25

26 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 18. Gibanje v zraku Gibanje v vodi Utrjevanje GIBANJE V ZRAKU IN VODI spoznajo, da na gibanje lahko vplivamo napovedujejo spremembo gibanja glede na zunanji vpliv, doloëijo spremenljivko, ki vpliva na gibanje spoznajo gibanje teles v vodi in zraku povezujejo hitrost gibanja in obliko ter velikost telesa spoznajo gibanje teles v zraku in ga opisujejo spoznajo gibanje teles v vodi in ga opisujejo pripovedujejo o lastnih obëutkih gibanja v vodi in v zraku U»ITELJEVA BELEÆKA: 26

27 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 19. Bil sem bolan Zdravljenje in okrevanje Kako ohranim svoje zdravje DA BOMO ZDRAVI seznanijo se s prepreëevanjem bolezni, s pogostimi boleznimi, z zdravljenjem, nego in okrevanjem spoznajo, da nekatere bolezni povzroëajo zelo majhna bitja (mikrobi) spoznajo, da bolezni, ki jih povzroëajo mikrobi, lahko razπirjajo ljudje in æivali spoznajo, da obstajajo nekatere bolezni, ki jih ljudje lahko dobijo le enkrat, in da mnoge bolezni lahko prepreëujemo z zaπ- Ëitnim cepljenjem pogovarjajo se o boleznih, prepreëevanju bolezni in zdravljenju izvedo, da bolezni povzroëajo mikrobi, πirijo jih pa ljudje in æivali izvedo, da bolezni prepreëujemo s cepljenjem, jih zdravimo doma ali v bolniπnici se pogovarjajo o ohranjanju zdravja U»ITELJEVA BELEÆKA: 27

28 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 20. RazliËni prazniki Pustovanje v Sloveniji in po svetu Pustna πema velikanka izdelam sam PUSTNI KARNEVAL πirijo spoznanja o razliënih praznovanjih spoznavajo pestrost razliënih praznovanj doma in po svetu (osebna, lokalna, verska, dræavna, mednarodna) spoznajo, da so nekateri prazniki povezani z bojem za doloëene pravice pogovarjajo se o razliënih praznikih in praznovanjih spoznajo pustno praznovanje v Sloveniji in po svetu spoznajo otrokove pravice izdelajo masko iz papirja in blaga U»ITELJEVA BELEÆKA: 28

29 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 21. Lastnosti sonëne svetlobe poskusi Oko Ëutilo za vid SVETLOBA IN SENCA spoznajo lastnosti sonëne svetlobe vedo, da svetlobo zaznamo z vidom, da je oko Ëutilo za vid spoznajo lastnosti sonëne svetlobe izvajajo poskuse s svetlobo izvedo, da je oko Ëutilo za vid Utrjevanje U»ITELJEVA BELEÆKA: 29

30 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 22. Zvoki so razliëni Uho Ëutilo za zvok Kitara iz gumic izdelam sam PRISLUHNEM ZVOKU spoznajo izvore zvoka in Ëutila za sprejemanje vedo, da zvok nastaja, ko se telesa tresejo vedo, da je uho Ëutilo za zvok spoznajo izvore zvoka izvajajo poskuse z zvoki izvedo, da je uho Ëutilo za zvok izdelajo kitaro iz gumic U»ITELJEVA BELEÆKA: 30

31 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 23. PriËakujemo dojenëka Razmnoæevanje æivali in rastlin Utrjevanje IZ MALEGA ZRASTE VELIKO spoznajo, kako otrok nastane, se razvija v materi, se rodi in raste odkrivajo, kako se razmnoæujejo druga æiva bitja spoznavajo sebe ter si oblikujejo predstave o tem, kako ljudje æivijo, rastejo, se hranijo, premikajo in uporabljajo svoja Ëutila razvijajo sposobnosti za grafiëno komuniciranje v naravoslovju in tehniki spoznajo, kako otrok nastane in se razvija berejo histogram in odgovorijo na vpraπanja seznanijo se z razmnoæevanjem drugih æivih bitij U»ITELJEVA BELEÆKA: 31

32 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 24. Prilagoditev æivih bitij v okolju Povezanost æivih bitij med seboj Vsi potrebujemo hrano Z RASTLINAMI IN ÆIVALMI SMO POVEZANI spoznajo, kako so æivali, rastline in ljudje povezani med seboj in z neæivo naravo spoznajo, da se æiva bitja po smrti razgradijo spoznajo, da imajo rastline, æivali in Ëlovek lastnosti, ki jim pomagajo æiveti v njihovih okoljih spoznajo, da so se æiva bitja prilagodila okolju, v katerem æivijo seznanijo se s povezanostjo æivih bitij med seboj in z neæivo naravo sestavijo preproste prehranjevalne verige U»ITELJEVA BELEÆKA: 32

33 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 25. Æivljenjske razmere Æivljenjska doba æivih bitij Utrjevanje ÆIVLJENJE RASTLIN IN ÆIVALI spoznajo, da æiva bitja potrebujejo za æivljenje hrano, vodo in zrak, da morajo izloëati ter da potrebujejo okolje, v katerem lahko æivijo spoznajo, da potrebujejo rastline za æivljenje tudi svetlobo ter snovi, ki so v prsti ali vodi vedo, da hrana oskrbuje telo z energijo in s snovmi za rast in vzdræevanje telesnih delov, neprebavljivi deli hrane pa se izloëijo spoznajo, da ljudje æivijo dlje kot veëina drugih æivali, toda vsa æiva bitja umrejo povedo, kaj potrebujejo æiva bitja za æivljenje spoznavajo æivljenjske dobe æivih bitij vedo, da vsa æiva bitja umrejo izvedejo poskuse U»ITELJEVA BELEÆKA: 33

34 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 26. Vremenski pojavi Oblike padavin Vetrovna vreëa ZA DEÆJEM POSIJE SONCE spoznajo vremenske pojave veter in padavine povezujejo hitrost vrtenja vetrnice z moëjo vetra po smeri vetrokaza doloëijo smer vetra spoznavajo padavine razvijajo sposobnosti za grafiëno komuniciranje v naravoslovju in tehniki opisujejo vremenske pojave in doæivljanje vremena izvajajo meritve temperature naπtejejo in opisujejo oblike padavin in izdelajo deæemer opazujejo smer in hitrost vetra U»ITELJEVA BELEÆKA: 34

35 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 27. Vrt kot æivljenjski prostor Vrt v razliënih letnih Ëasih Poskusi NA VRTU spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih ta æivijo dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaëilnih okoljih ter æivalih in rastlinah v njih spoznavajo ponavljajoëe se spremembe (vreme, letni, Ëasi ) in spremembe, ki jih povzroëa Ëlovek na uënem sprehodu spoznajo vrt kot æivljenjski prostor poimenujejo zelenjavo in njene dele spoznajo koristne in πkodljive æivali na vrtu seznanijo se z delom na vrtu v razliënih letnih Ëasih izvedejo poskus U»ITELJEVA BELEÆKA: 35

36 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 28. Ustanove v mojem kraju Pomen ustanov Utrjevanje USTANOVE spoznajo, da so za æivljenje ljudi v dolo- Ëenem kraju potrebne nekatere ustanove razumejo in opiπejo naëine in skrb za ohranjanje urejenega okolja v domaëem kraju in bliænji okolici spoznajo ustanove in njihov pomen opisujejo delovanje posameznih ustanov spoznajo poklice v razliënih ustanovah U»ITELJEVA BELEÆKA: 36

37 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 29. Æivljenje v preteklosti Zgodovinski viri Utrjevanje PRETEKLOST KRAJA spoznavajo pomen naπe dediπëine spoznavajo in vrednotijo spremembe v svojem kraju vedo, da so s krajem povezane nekatere znane osebe spoznavajo æivljenje v preteklosti in ga primerjajo z danaπnjim ugotavljajo spremembe v svojem kraju spoznajo, da preteklost odkrivajo razliëni zgodovinski viri izdelajo ljudsko glasbilo U»ITELJEVA BELEÆKA: 37

38 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 30. Ponudba na trænici PlaËujemo z denarjem Napitek TRÆNICA JE SVET V MALEM spoznajo trænico in ponudbo na njej spoznajo pomen denarja razlikujejo med osnovnimi vrednostmi denarja (bankovci, kovanci) spoznajo denar nekaterih sosednjih dræav spoznajo, da smo ljudje, dræave, celine med seboj povezani in soodvisni obiπëejo trænico in spoznavajo ponudbo na njej poimenujejo sadje iz drugih deæel spoznavajo pomen in vrednost denarja pripravijo napitek U»ITELJEVA BELEÆKA: 38

39 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 31. Orientacija po soncu Strani neba Kam pada senca ALI POZNA STRANI NEBA spoznavajo nebo in obzorje ter glavne smeri spoznajo navidezno dnevno gibanje Sonca znajo opisati pot Sonca po nebu, poveæejo gibanje Sonca z dnevom in noëjo v svojem kraju znajo doloëiti vzhod in zahod na odprtem prostoru opazujejo Sonce na nebu in njegovo gibanje poimenujejo glavne smeri neba opazujejo obliko in velikost sence U»ITELJEVA BELEÆKA: 39

40 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 32. Zemljevidi so razliëni Riπem zemljevid Utrjevanje BEREMO ZEMLJEVID πirijo spoznavanje o drugaënih povrπinskih oblikah spoznajo razliëne vrste skic in zemljevidov znajo povedati, Ëemu so zemljevidi namenjeni riπejo preproste skice, obiskane kmetije, vasi in trænice ter oblikujejo legende spoznavajo razliëne vrste naërtov in zemljevidov ter njihov pomen berejo razliëne zemljevide s pomoëjo legende riπejo preproste skice, naërte ali zemljevide U»ITELJEVA BELEÆKA: 40

41 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 33. Park kot æivljenjski prostor Park v razliënih letnih Ëasih Utrjevanje ÆIVLJENJE V PARKU spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih ta æivijo dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaëilnih okoljih ter æivalih in rastlinah v njih spoznavajo ponavljajoëe se spremembe (vreme, letni, Ëasi) in spremembe, ki jih povzroëa Ëlovek razvijajo sposobnosti za grafiëno komuniciranje v naravoslovju in tehniki na uënem sprehodu spoznajo park kot æivljenjski prostor poimenujejo rastline in æivali v njem seznanijo se z delom v parku v vseh letnih Ëasih U»ITELJEVA BELEÆKA: 41

42 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 34. Æivljenjska okolja v Sloveniji Æivljenje v razliënih okoljih Primerjava razliënih æivljenjskih okolij ÆIVLJENJSKA OKOLJA spoznavajo æiva bitja ter okolja, v katerih ta æivijo dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaëilnih okoljih ter æivalih in rastlinah v njih spoznavajo ponavljajoëe se spremembe (vreme, letni, Ëasi) in spremembe, ki jih povzroëa Ëlovek spoznajo, da imajo rastline, æivali in Ëlovek lastnosti, ki jim pomagajo æiveti v njihovih okoljih spoznajo gore, kraπke jame, vinograd in polje kot æivljenjski prostor poimenujejo in primerjajo rastline in æivali v razliënih æivljenjskih okoljih opisujejo prilagoditve æivih bitij na æivljenjsko okolje U»ITELJEVA BELEÆKA: 42

43 NASLOV TEME TEDEN U»NA ENOTA V U»BENIKU IN OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI DELOVNEM ZVEZKU 35. Prenos informacij Prikazovanje in branje podatkov Utrjevanje ALI MORDA VE spoznajo razliëne naëine prenosa in obdelave informacij znajo uporabljati vsakdanje pripomoëke in naprave za prenos in sprejem informacij (radio, TV, video, telefon, kasetofon, raëunalnik, CD) razvijajo sposobnosti za grafiëno komuniciranje v naravoslovju in tehniki znajo shraniti podatke in informacije na razliëne medije znajo prebrati obdelane in shranjene podatke in informacije iz tabel in histogramov in obratno pogovarjajo se o razliënih naëinih prenosa informacij izdelajo tabelo in nariπejo graf razvrπëajo podatke po razliënih merilih U»ITELJEVA BELEÆKA: 43

44 IV. Notranja zgradba vsebin v u»beniku in delovnem zvezku 1. U»ENJE JE ZABAVNO str. 4/4 Hiter razvoj postavlja pred nas vse veëje zahteve. Svojim uëencem poskuπamo dati ËimveË koristnega znanja. Posredovanje znanja je odvisno od opremljenosti uëilnice, tehniëne opreme in predvsem od modernih pristopov pouëevanja. UËenje je bistven sestavni del æivljenja, πe zlasti v otroπtvu. UËne vsebine lahko poveæemo z zgodbami, s praktiënim delom in interdisciplinarnim pristopom. UËenje pri pouku spoznavanja okolja naj bo povezano z novimi doæivetji in s skrivnostmi narave, z okoljskimi dejavnostmi, igrami in lastnim pripovedovanjem. UËenec naj zaëuti, da se uëi iz razliënih situacij in da uëenje ni vezano zgolj na uëilnico ali njegovo sobo. OmogoËimo mu, da bo z veseljem sprejemal nove informacije in do njih razvijal lasten odnos. Dopustimo mu, da se sam odloëa, kdaj in na kakπen naëin bo spoznaval okolje. Lastna ustvarjalnost ima v procesu uëenja neprecenljivo vrednost. Cilji uëne teme: doæivljajo in spoznavajo pomen znanja za kakovost æivljenja; vedo, da se najveë lahko nauëijo v πoli (prek lastne dejavnosti, od drugih ljudi, iz knjig in medijev); spoznavajo, da je za uspeπno uëenje nujno pravilno razporediti Ëas. Primeri dejavnosti za uresniëevanje uënih ciljev: poimenujejo razliëne vire znanja; primerjajo razliëne naëine razporeditve Ëasa za uspeπno uëenje; naredijo urnik πolskega dela in razporedijo prosti Ëas; povezujejo lastne dejavnosti s pridobivanjem znanja. Poimenujejo razliëne vire znanja. UËence vzpodbudimo, da pripovedujejo o tem, od koga so se Ëesa nauëili (od starπev, bratov, bliænjih sorodnikov), in ob slikovnem gradivu v uëbeniku primerjajo razliëne moænosti uëenja. Preberejo besedilo o Maji in Æanu ter pripovedujejo o njunih naëinih uëenja. S pomoëjo slikovnega gradiva v uëbeniku in delovnem zvezku poimenujejo razliëne vire znanja. UËenci razvrπëajo vire znanja po priljubljenosti in ugotavljajo, kateri so jim najbliæji in zakaj. Reπijo vajo v delovnem zvezku, tako da k trem fotografijam pripiπejo razliëne dejavnosti, ki jih opravljajo otroci. UËitelj povpraπa uëence, kaj poëenjajo na igriπëu, v razredu in v naravi, ter se pogovarja z njimi o tem, ali se uëijo tudi zunaj uëilnice. Primerjajo razliëne naëine razporeditve Ëasa za uspeπno uëenje. UËenci spoznajo, da je za uspeπno uëenje nujno pravilno razporediti Ëas. Opiπejo urnika tedenske in meseëne razporeditve Ëasa v uëbeniku in ju primerjajo ter ugotavljajo, zakaj je treba razporediti Ëas. Iz lastnih izkuπenj pripovedujejo, kaj so poëeli v razliënih delih dneva in v razliënih letnih Ëasih, lani in podobno, s Ëimer utrjujejo tudi Ëasovno predstavo. Naredijo urnik πolskega dela in razporedijo prosti Ëas. Ob pomoëi uëitelja, ki jih seznani z dejavnostmi, ki jih bodo opravljali v πoli, skupaj sestavijo urnik πolskega dela. V urnik vpiπejo tudi dejavnosti, ki jih opravljajo ob sobotah in nedeljah ter po pouku, za nasvet lahko vpraπajo starπe ali odrasle osebe, ki posredno vplivajo na Ëasovno porazdelitev otrokovega Ëasa. Povezujejo lastne dejavnosti s pridobivanjem znanja. Pomen znanja za kakovost æivljenja spoznavajo na primeru lastnega urnika. UËenci ugotavljajo, kako imajo razporejen Ëas (dopoldan in popoldan, dnevi v tednu) in katere dejavnosti opravljajo med tednom. Razmiπljajo o Ëasu in dejavnostih, ko se uëijo in pridobivajo nova znanja. 44

45 Pogled v uëbenik: Iz urnika izpiπejo dejavnosti, ki jih opravljajo najpogosteje, in ugotavljajo, katere so njihove dopoldanske in popoldanske tedenske dejavnosti. Nato v urniku obkroæijo tiste dejavnosti, ob katerih se uëijo, in sklepajo, ali se uëijo le v πoli ali tudi doma. Vaja je pomembna zato, ker uëenec ob njej spozna, da se lahko uëi ob razliënih dejavnostih kjer koli in kadar koli. 1 U»ENJE JE ZABAVNO Imenuj glasbila, na katera igrajo otroci. Igraπ na katero tudi ti? Doma pogosto listam atlase. V πoli vsak dan izvem kaj novega. Po televiziji najraje gledam otroπke oddaje in se zabavam. Atlase pregleduje tudi moja mama. Na plavalnem teëaju se uëim plavati. Na medmreæju je veliko podatkov. Najraje grem v naravo in prisluhnem pticam, πumenju potoka in tiπini. Posluπaj, kako igram. V πoli tudi raziskujemo. Tako uëenje je zanimivo, hkrati pa nam pomaga, da stvari bolje razumemo. Poglejta, stiropor plava na vodi. Zakaj? Dejavnosti si ponavadi razporedimo. Se Æan in Maja uëita le v πoli? 4 Kako in kje se ti najraje uëiπ? Razporedi si jih πe ti. V delovnem zvezku je æe pripravljena tabela. 5 Pogled v delovni zvezek: 1 U»ENJE JE ZABAVNO 1. Opazuj slike in v prazne okvirëke vpiπi, kaj prikazujejo. Kako se uëenci v teh okoljih uëijo? 2. Razporedi Ëas za uëenje in igro. V tabelo vpiπi dneve od ponedeljka do nedelje ter vpisuj, kaj poëneπ posamezni dan dopoldan in kaj popoldan. DAN DOPOLDNE POPOLDNE ponedeljek 3. Iz tabele izpiπi dejavnosti, ki jih opravljaπ najpogosteje. 4. V zgornji tabeli obkroæi, kdaj se uëiπ. Se uëiπ le v πoli ali tudi doma? 4 5 Vodilne besede: znanje, uëenje, lastne dejavnosti, informacije, razporeditev Ëasa, urniki. PripomoËki: slikovno gradivo, urniki. Medtematska povezava: Spoznavam poklice, Æivljenje na vasi in v mestu, Spoznavam Slovenijo, Ustanove, Ali morda veπ... U»ITELJEVE BELEÆKE: 45

46 2. POVEZUJEJO NAS SKUPNI INTERESI str. 6/6 Ljudje æivimo v razliënih skupnostih, kjer se druæimo, se dogovarjamo in si pomagamo. V zaëetnem delu usmerimo pozornost na poëutje, razpoloæenje v socialnih sistemih, kot so druæina, oddelëna skupnost, πolska skupnost itd. Posebej poudarimo medsebojne odnose, medsebojno sodelovanje in pomen pravil v vseh oblikah skupnosti, saj smo ljudje med seboj povezani in odvisni drug od drugega. V nadaljevanju pa naj se uëenci seznanijo s pomenom sodelovanja in medsebojnih odnosov med ljudmi v πirπem pomenu, ne glede na oddaljenost, barvo koæe ali jezik. Pozornost posvetimo tudi humanitarnemu delu. Spodbujanje teh dejavnosti je tudi eden od naπih ciljev. Gre za ozaveπëanje naπega ravnanja v Ëisto vsakdanjih okoliπëinah, s katerimi se vsi sreëujemo: odstopiti sedeæ starejπemu, ponuditi roko, pomoë, zaπëititi mlajπega itd. Pri tem naj prevladuje vzgojni vidik in osebno doæivetje posameznika, pri Ëemer naj uëenci spoznajo, da so dobri medsebojni odnosi in medsebojno sodelovanje pogoj za kakovostno æivljenje v vseh oblikah skupnosti. Cilji uëne teme: spoznajo nujnost sodelovanja in medsebojne strpnosti med ljudmi; vedo, da vsak Ëlovek æivi v doloëeni skupnosti; vedo, da je dobro, Ëe si ljudje med seboj pomagajo; razumejo, kaj je solidarnost; razvijajo Ëut solidarnosti. Primeri dejavnosti za doseganje uënih ciljev: spoznavajo razliëne skupnosti; pripovedujejo o lastnih izkuπnjah, kako pomagajo drugim, in o tem, ali so bili deleæni pomoëi; naπtevajo primere, ko je potrebna medsebojna pomoë in solidarnost; spoznavajo razliëne organizacije in njihov pomen. Spoznavajo razliëne skupnosti. UËenci s pomoëjo vodenega pogovora, slikovnega gradiva ali videofilma spoznavajo razliëne skupnosti in se pogovarjajo o njih ter o poëutju, o medsebojnih odnosih in o pomenu pravil v posameznih skupnostih. Ugotavljajo naj tudi, da imajo v teh skupnostih tudi sami razliëne vloge. V delovnem zvezku zapiπejo, s kom se najraje igrajo, gledajo televizijo in kdaj so najraje sami. Svoje odgovore tudi utemeljujejo. Pripovedujejo o lastnih izkuπnjah, kako pomagajo drugim, in o tem, ali so bili deleæni pomoëi. Iz lastnih izkuπenj pripovedujejo o svojih dobrih delih ali o tem, ali so bili sami deleæni pomoëi. Organiziramo pomoë ljudem iz okolice, za katere vemo, da jo potrebujejo.»e imamo moænost, skupaj z uëenci obiπëimo dom za ostarele. Z vodstvom doma se dogovorimo in ostarelim pripravimo kakπno dramatizacijo, jim preberemo pesmi, zgodbe, razstavimo likovne izdelke itd. Naπtevajo primere, ko je potrebna medsebojna pomoë in solidarnost. UËenci naπtevajo primere, ko ljudje potrebujejo medsebojno pomoë (poæari, prometne nesreëe, potresi, poplave, vojne itd.). Povedo, ali so sami doæiveli take izkuπnje in ali so sami kdaj komu pomagali. (Na primer: pomoë ljudem, ker jim je zgorela hiπa, poplavljeno stanovanje, udar strele, nakup Unicefovih voπëilnic za pomoë bolnim otrokom itd.). Primere medsebojne pomoëi in solidarnosti uëenci spremljajo tudi v Ëasopisih. Ustrezno fotografijo nalepijo v delovni zvezek. Spoznavajo razliëne organizacije in njihov pomen. Z uporabo razliënega slikovnega gradiva poimenujejo organizacije, ki jih æe poznajo, in spoznavajo tudi nove (RdeËi kriæ, Zveza prijateljev mladine, Unicef, Unesco). Ugotavljajo njihov pomen.»e imamo moænost, z uëenci obiπëemo nekatere za delovanje kraja pomembne organizacije, da se seznanijo z njimi (RdeËi kriæ, gasilsko druπtvo, policijska postaja itd.). Spoznajo naj delo gasilcev, ki je zelo raznoliko. Spodbudimo tiste uëence, ki so vkljuëeni v gasilsko organizacijo, da sami predstavijo njihovo dejavnost. 46 V delovnem zvezku oznaëijo trditve, ki opisujejo delo gasilcev.

47 Pogled v uëbenik: 2 POVEZUJEJO NAS SKUPNA NAGNJENJA Rad imam urejeno okolje, zato pomagam pri ËiπËenju. V πoli se imenitno poëutim. Radi si pomagamo. Manja je povabila Klemna na Ëistilno akcijo. Zakaj rad hodiš πolo? Pri kroæku smo izdelovali letala. Ljudje æivimo v razliënih skupnostih, kjer se druæimo, se dogovarjamo in si pomagamo. Katere skupnosti poznaπ? Zakaj se nekateri soπolci vëlanijo v gasilsko druπtvo? Nekatere organizacije pomagajo ljudem v stiski. Zakaj nekateri ljudje in otroci potrebujejo pomoë? Kako lahko ti pomagaπ drugim? 6 Klemen s starπi rad igra monopoli. Kadar ljudem, ki so v teæavah, pomagamo, smo z njimi solidarni. 7 Pogled v delovni zvezek: 2 POVEZUJEJO NAS SKUPNI INTERESI 1. V obroëke vpiπi imena soπolcev, s katerimi se najraje igraπ. Zakaj se radi igrate skupaj? 2. Delo gasilcev je pestro in zahtevno. S kljukico oznaëi pravilne trditve. Gasilci: Gasijo poæare. Zdravijo ponesreëence. Pomagajo ob naravnih nesreëah, kot so poplave in potresi. V kriæiπëih usmerjajo promet. Iz zmeëkane avtomobilske ploëevine reπujejo ponesreëence. 3. Pod sliki vpiπi, katera organizacija pomaga ljudem, ki jih je prizadel potres, in katera pri razdeljevanju hrane. S kom najveëkrat gledaπ televizijo? Vpiπi imena. Kaj najrajši gledate? 4. Vzemi Ëasopis in v njem poiπëi fotografijo o naravni nesreëi. Prilepi jo. Opremi jo z napisom, kje se je to zgodilo (preberi naslov slike v Ëasopisu). Kdaj si najraje sam? Opiπi, kako se takrat poëutiπ. 6 7 Vodilne besede: druæina, oddelëna skupnost, πolska skupnost, organizacija, sodelovanje, pomoë, solidarnost, nesreëa, RdeËi kriæ, gasilsko druπtvo, Unicef, Unesco. PripomoËki: slikovno gradivo, Ëasopisi. Medtematska povezava: Spoznavam poklice, Ustanove. U»ITELJEVE BELEÆKE: 47

48 3. SPOZNAVAM POKLICE str. 8/8 Z besedo poklic oznaëujemo podroëje dela in dejavnosti, ki jih opravlja Ëlovek in po veëini pomenijo vir za njegovo preæivljanje. V starejπih druæbenih ureditvah ni bilo mogoëe prosto izbirati poklica, danes pa je izbira poklica popolnoma individualna odloëitev posameznika. Vendar πe obstajajo dræave, kjer na izbiro otrokovega poklica vplivajo starπi. UËenci spoznavajo, da Ëlovekova nagnjenja, æelje in sposobnosti pomembno vplivajo na izbiro poklica. Seznanijo se z razlikami med poklici in pomagamo jim utrditi spoznanje, da je za uspeπno opravljanje poklica potrebna volja do dela. Pri pogovoru o poklicih je treba posebno paziti na to, da jih ne predstavljamo spolno stereotipno ter da uëencev in uëenk ne spravimo v neroden in neprijeten poloæaj. Poklicev nikakor ne smemo vrednotiti. Poudarek naj bo na raznolikosti del in poklicev. UËenci predstavijo tudi svoje hobije in poveæemo jih s poklici. Cilji uëne teme: spoznavajo, da moramo ljudje v svojem æivljenju nujno poëeti nekatere dejavnosti; znajo razlikovati med delom kot nujno dejavnostjo in prostoëasno dejavnostjo; vedo, kaj je poklic ali katere poklice opravljajo njihovi starπi, sorodniki, sosedi ali druæinski prijatelji. Primeri dejavnosti za uresniëevanje uënih ciljev: pogovarjajo se o delu in nagnjenjih za doloëen poklic; opisujejo nekatere poklice; pogovarjajo se o prostoëasnih dejavnostih; prepoznavajo poklice v bliænji okolici. Pogovarjajo se o delu in nagnjenjih za doloëen poklic. UËitelj organizira pogovor o poklicih na osnovi prinesenega materiala: uëence prosi, naj prinesejo razliëne pripomoëke (πkarje, glavnik, poveëevalno steklo, bel plaπë, mornarsko Ëepico ipd.), ob katerih se pogovarjajo o poklicih. UËenci iz poznavanja svoje bliænje okolice sklepajo, kaj delajo njihovi starπi, sorodniki ali znanci, in spoznanja povezujejo s poklici. Izraæajo lastna nagnjenja za doloëen poklic ter pripovedujejo o tem, kaj æelijo postati. V delovnem zvezku dopolnijo govorne oblaëke, tako da iz konteksta delno posredovanih misli otrok poskuπajo ugotoviti, kaj si le-ti æelijo postati. Zapiπejo naj osebna sklepanja, uëitelj pa v pogovoru utemelji posamezen poklic. Opisujejo nekatere poklice. Uporabijo slikovno gradivo v uëbeniku in opisujejo prikazane poklice. UËenci poimenujejo poklice na πoli, uëitelj jih spomni na znano zgodbo in naπtejejo poklice, ki so omenjeni v njej; uëence pozovemo, naj posluπajo radio ali TV in si zapiπejo poklice. Vzpodbudimo jih, naj si zapiπejo raznovrstne poklice. V delovnem zvezku opiπejo sliko, ki prikazuje gradnjo hiπe, in razmiπljajo o poklicih ljudi, ki sodelujejo pri tej dejavnosti. V delovnem zvezku reπijo tudi nalogo, ob kateri razmiπljajo o prijetnih in manj prijetnih straneh uëiteljskega poklica, in se ob tem pogovarjajo z uëiteljem, postavljajo vpraπanja. UËitelj uëenecem odgovarja konkretno in s primeri, tako dobijo uëenci pravilno predstavo o prednostih in slabostih uëiteljskega poklica. Pogovarjajo se o prostoëasnih dejavnostih. Ob uëbeniku uëencem predstavimo nekatere druge dejavnosti (ukvarjanje z glasbo, plesom, modeliranjem, zbiranjem starega denarja, igranjem), uëenci opisujejo slike in povedo, katere dejavnosti veselijo tudi njih. Spoznajo, da so nekateri poklici lahko tudi konjiëki ali hobiji. UËenci pripovedujejo, v katere dejavnosti so vkljuëeni, in navajajo razloge, zakaj so se vkljuëili vanje. Prepoznavajo poklice v bliænji okolici. PriporoËljivo je, da uëitelj organizira ogled npr. trgovine in uëenci neposredno spoznajo poklice ljudi, ki so tam zaposleni. Poklice spoznavajo kompleksno, npr. kakπno obleko zahtevajo doloëeni poklici, kaj se trgovci pogovarjajo s kupci, kaj je v doloëenem poklicu prijetno in kaj manj prijetno. 48

49 Ko se uëenci seznanijo z razliënimi poklici, razmiπljajo tudi o tem, kaj veseli njih, in to zapiπejo v delovni zvezek. Nato jim dopustimo, da poskusijo povezati dejavnosti s poklicem, in jih tako skuπamo pripeljati do spoznanja, da je za vsak poklic potrebno doloëeno znanje. Pogled v uëbenik: 3 SPOZNAVAM POKLICE Ob sluæbi in πoli se ukvarjamo πe z drugimi dejavnostmi. Opiπi jih. Opazuj prodajalke in prodajalce v trgovini. Kaj poënejo? Kako so obleëeni? Za uspeπno opravljanje poklica ali druge dejavnosti potrebujemo znanje, izkuπnje in veselje do dela ali konjiëka. O Ëem se pogovarjaπ z njimi? Za poklic opernega pevca je treba imeti doloëene sposobnosti. Katere? KonjiËek lahko preraste v poklic. Poimenuj πe katero dejavnost, ki je lahko ali konjiëek ali poklic. Oglej si opero po televiziji ali v opernem gledaliπëu. Kdo se odloëi za poklic opernega pevca? Primerjaj ta poklic s poklicem prodajalca. S katerimi dejavnostmi se ti in tvoji soπolci ukvarjate v prostem Ëasu? 8 9 Pogled v delovni zvezek: 3 SPOZNAVAM POKLICE 1. Poglej slike in preberi besedila. Vpiπi na Ërto, kaj bi radi postali otroci, ko odrastejo. 2. Poimenuj in zapiπi poklice ljudi, ki sodelujejo pri gradnji hiπe. Poklice vpiπi v okvirëke. Z mikrofonom bom hodil po ulici in spraπeval ljudi, kaj o Ëem mislijo. Rad bi postal 3. Opazuj uëitelja/uëiteljico pri delu. Kaj dela? Kaj je v tem poklicu prijetno? Kaj pa manj prijetno? Vpiπi v tabelo. NatanËno riπem mostove, stolpnice, naërte hiπ. Æelim si postati Rad OdloËil sem se, da bom uëitelj. Kaj je v tem poklicu prijetno? Kaj je v tem poklicu manj prijetno? 4. Kateri poklic te veseli? Napiπi v spodnje obroëe vsaj tri besede in z njimi izrazi to, kar resniëno rad delaπ. Kateri poklici zahtevajo opravila, ki si jih napisal? 8 9 Vodilne besede: poklic, znanje, delo, prostoëasne dejavnosti (konjiëek, hobi). PripomoËki: slikovno gradivo, garderoba nenavadnih poklicev npr. mornarska Ëepica, pripomoëki za doloëen poklic, kot npr. komplet πkarij, glavnikov, sponk za lase za frizerski poklic. Medtematska povezava: UËenje je zabavno, Ustanove, Æivljenje na vasi in v mestu. U»ITELJEVE BELEÆKE: 49

50 4. HODIM PO SADOVNJAKU str. 10/10 Sadovnjaki so se v zadnjih letih precej spremenili zaradi uvajanja preizkuπenih sort sadja v plantaæno proizvodnjo ter zaradi novih in proti πkodljivcem bolj odpornih sort. Intenzivna pridelava sadja s kemijskim poseganjem v naravno rast in razvoj rastlin ter æivali je povzroëila opustoπenje naravnega prehranjevalnega procesa. Otroke je treba navajati na vzdræevanje harmonije med naravo in Ëlovekom. Rastlinska pestrost pogojuje æivalsko, zaradi æuæelk v sadovnjaku gnezdijo tudi ptice, kot so sinice, kosi, πoje, srakoperji, Ërnoglavke, svoj dom pa tam najdejo tudi glodavci, krti, podlasice in druge æivali. Æivalske in rastlinske vrste skrbijo druga za drugo in druga drugi omogoëajo æivljenjske pogoje. Ptice so za sadovnjak neprecenljive vrednosti, ker se hranijo s πkodljivci. Umetna gnojila v sadovnjaku πkodujejo æuæelkam, ki æivijo v njem, in s katerimi se hranijo ptice. UËenec naj bi z opazovanjem uvidel povezavo med rastlinami in æivalmi v naravnem sadovnjaku ter zaznal πkodljive posledice pretirane kemizacije pridelave sadja (plantaæni sadovnjaki so ograjeni z mreæo, ne omogoëajo vstopa æivalim, drevesa so nasajena v ravnih vrstah in vsa podobno visoka). Cilji uëne teme: spoznajo æiva bitja ter okolja, v katerih æivijo; dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o znaëilnih okoljih ter rastlinah in æivalih v njih; spoznajo ponavljajoëe se spremembe (vreme, letni Ëasi) in spremembe, ki jih povzroëa Ëlovek; spoznajo spreminjaje snovi na zraku, sonëni svetlobi in v vodi. Primeri dejavnosti za uresniëevanje uënih ciljev: na uënem sprehodu spoznajo sadovnjak kot æivljenjski prostor; spoznajo opravila v sadovnjaku med letom; razvrπëajo sadje na koπëiëasto in peëkato ter po drugih lastnostih. Na uënem sprehodu spoznajo sadovnjak kot æivljenjski prostor. UËitelj organizira krajπi sprehod skozi sadovnjak. UËenci opazujejo rastline in æivali v njem. Seznanijo se s plantaænim sadovnjakom in ugotavljajo, kako se tak sadovnjak razlikuje od naravnega. Tako vidijo posledice Ëlovekovega vpliva na oblikovanje tega æivljenjskega prostora. UËenci opisujejo sadna drevesa in bliænjo okolico. V delovni zvezek nariπejo rastline in æivali, ki so jih opazili v sadovnjaku, ter jih opiπejo. UËenci so ustvarjalni in naj sadovnjak z rastlinami in æivalmi nariπejo, kot ga opazijo s svojimi oëmi. Spoznajo opravila v sadovnjaku med letom. UËenci æe na uënem sprehodu opazijo razliëne vrste sadnih dreves. Le-te poimenujejo; Ëe je treba, pomaga uëitelj. S pomoëjo slik v uëbeniku in opazovanja poimenujejo tudi dele drevesa in se seznanijo z æivljenjem pod zemljo v sadovnjaku. Pazimo, da uëenec pravilno poimenuje sadna drevesa. Ob slikovnem gradivu spoznajo podobo sadovnjaka v vseh letnih Ëasih. RazvrπËajo sadje na koπëiëasto in peëkato ter po drugih lastnostih. UËenci prinesejo v πolo razliëne vrste sadja in jih med seboj primerjajo. Sadje opisujejo po videzu. Nato sadje razpolovijo in ugotavljajo njegove notranje«lastnosti (okus, barva sadnega mesa in videz). Sadje razvrπëajo na koπëiëasto in peëkato ter utemljijo razlike med skupinama. Poleg loëevanja sadja na peëkato in koπëiëasto loëijo sadje tudi po barvi, okusu, obliki, videzu in reπijo vajo v delovnem zvezku. PriporoËljivo je, da uëitelj organizira reπitev vaje, tako da prinese zabojnik in koπarice, uëenci pa nato razvrπëajo sadje, ki so ga prinesli od doma, po doloëenih lastnostih in rezultate vpiπejo v delovni zvezek. 50