Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk Fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 REJSKI PROGRAM A ČRNOBELO PASMO GOVEDI V SLOVENIJI Domžle, september 2010 Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Rejski progrm so priprvili: Univerz v Ljubljni Biotenišk fkultet Oddelek z zooteniko Groblje 3, 1230 Domžle Doc. dr. Mrij KLOPČIČ Viš. pred. mg. Mrko ČEPON Viš. pred. dr. Klemen POTOČNIK Prof.dr. Drgo KOMPAN Društvo rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji, Groblje 3, Domžle Kmetijsko gozdrsk zbornic Slovenije, Celovšk 135, Ljubljn KGS - vod Mursk Sobot, Štefn Kovč 40, 9000 Mursk Sobot KGS - vod Ptuj, Ormošk cest 28, 2250 Ptuj KGS - vod Celje, Trnoveljsk cest 1, 3000 Celje KGS - vod Krnj, Cest Iv Slvc 1, 4000 Krnj KGS - vod Ljubljn, Celovšk 135, 1000 Ljubljn KGS - vod Nov Goric, Pri rstu 18, 5000 Nov Goric KGS - vod Novo mesto, Šmielsk 14, 8000 Novo mesto, Kmetijski inštitut Slovenije, Hcquetov 17, 1000 Ljubljn GP z.o.o. - Govedorejsko poslovno združenje, Ljubljnsk c. 64, 1230 Domžle Pri priprvi posmezni poglvij so sodelovli: Prof.dr. Peter DOVČ, BF,Odd. z zooteniko, Groblje 3, Domžle, Mg. Mrjn DROBNIČ, Ministrstvo z kmetijstvo gozdrstvo in prerno Mg. Betk LOGAR, Kmetijski inštitut Slovenije, Hcquetov 17, Ljubljn Doc.dr. Jnko MRKUN, UL, Veterinrsk fkultet, Gerbičev 60, Ljubljn, Dr. Igor KLOBUČAR, UL, Veterinrsk fkultet, Gerbičev 60, Ljubljn, Ntš ŽUMER dr.vet.med., UL, Veterinrsk fkultet, Gerbičev 60, Ljubljn, Dr. Mrko COTMAN, UL, Veterinrsk fkultet, Gerbičev 60, Ljubljn, Prof.dr. Mrjn KOSEC, UL, Veterinrsk fkultet, Gerbičev 60, Ljubljn, Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 2
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 KAALO VSEBINE str. 1 UVOD 7 2 REJSKI CILJI A ČRNOBELO PASMO 9 2.1 OPIS PASME 9 Brv in pigmentcij 9 2.2 REJSKI CILJI 11 2.3 VELIKOST POPULACIJE 12 3 REJSKE METODE A ČRNOBELO PASMO 13 3.1 NAČIN REJE 13 3.2 REJSKE METODE V PODPORO SELEKCIJSKEMU PROGRAMU 14 Gospodrsko križnje 14 4 IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA 16 5 SELEKCIJSKI PROGRAM A ČRNOBELO PASMO 17 5.1 UVOD 17 5.2 NAČINI PREIKUŠANJA 19 Biološki test 19 Genski testi 19 Lstn preizkušnj bikov n testni postji (direktni li performnce test) 20 Lstn preizkušnj bikov v pogoji reje (»lterntivn vzrej«) 20 Preizkušnj reprodukcijske sposobnosti bikov po končni lstni preizkušnji n testni postji li v pogoji reje Preizkušnj sorodnikov v pogoji reje (lstnosti mlečnosti, reprodukcijske lstnosti, zdrvstveno stnje) 21 21 - Kontrol mlečnosti 21 - gotvljnje korektnosti oprvljnj kontrole mlečnosti 21 - Merilne prture pri kontroli mlečnosti 21 Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 3
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Spremljnje reprodukcijski in drugi lstnosti 22 Spremljnje, sprotn nliz in vrednotenje reprodukcijski prmetrov plemenjkov in plemenic 22 - Spremljnje Non Return NR% 22 - Spremljnje reprodukcijski prmetrov 23 - pis o zdrvju 23 - Spremljnje molznosti in temperment 23 Nvodil z delo lbortorijev z nlizo mlek 24 Spremljnje in ugotvljnje oploditvene sposobnosti semen 24 Ocenjevnje lstnosti zunnjosti 26 5.3 METODE IN NAČINI A IVREDNOTENJE PODATKOV BRANIH V PREIKUŠNJAH Ocenjevnje in rzvrščnje plemenski bikov po končni lstni preizkušnji 27 27 Metode z izvrednotenje podtkov zbrni pri kontroli mlečnosti 28 Prvil v primeru mnjkjoči rezulttov kontrole in/li bnormlni intervlov pri kontroli mlečnosti po metodi AT4 29 Izrčun lktcije 30 Dokumentcij v okviru kontrole mlečnosti 33 - Mesečni izpisi rezulttov kontrole 35 - Sumrni izpis rezulttov kontrole mlečnosti 36 - Občsni izpisi v okviru kontrole mlečnosti 37 Vrednotenje rezulttov ndkontrole 38 Metode z ocenjevnje genetski vrednosti 39 Struktur Skupneg selekcijskeg indeks 39 5.4 NAČINI ODBIRANJA IN PRINAVANJA 42 Odbir ženski živli črnobele psme govedi 42 Odbir moški živli črnobele psme govedi 43 Odbir in prjenje elitni živli 46 Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 4
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 - Izbor elitne živli ženskeg spol bikovske mtere 46 - Izbor elitne živli moškeg spol elitneg bik 47 Nčrt uporbe plemenjkov z dosegnje rejski ciljev 47 - Osemenjevnje 47 - Progrm rbe plemenjkov 48 - Izvjnje ztevnejši metod rzmnoževnj 50 6 RAVOJNE IN RAISKOVALNE STROKOVNE NALOGE A POTREBE POVEČANJA UČINKOVITOSTI IVAJANJA PROGRAMA 51 6.1 DELAVNICE 51 6.2 RAVOJNO RAISKOVALNE NALOGE 51 7 UKREPI A GOSPODARNEJŠO REJO DOMAČIH ŽIVALI 58 8 PREGLED, SPREMLJANJE IN NADOR DRAVSTVENEGA STANJA 60 9 AGOTAVLJANJE ŠIRJENJA GENETSKEGA NAPREDKA 61 10 UKREPI A AGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ŽIVALSKIH PROIVODOV 62 11 NAČIN OBJAVE PODATKOV 63 12 POGOJ A SODELOVANJE IN UPORABO STORITEV REJSKEGA PROGRAMA 64 13 PRAVILA A KONTROLO IN REGISTIRANJE POREKEL 65 14 INFORMACIJSKI SISTEM 66 14.1 VNOS IN PRENOS PODATKOV 66 14.2 LOGIČNE KONTROLE 67 14.3 VREDNOTENJE IN PRIPRAVA PODATKOV (SELEKCIJA IN TRANSFORMACIJA) 67 14.4. IPIS OOTEHNIŠKIH DOKUMENTOV 67 14.5 INTERPRETACIJA REULTATOV IN PODPORA ODLOČANJU 15 POSTOPKI IN METODE A VODENJE RODOVNIŠKE KNJIGE A ČRNOBELO PASMO 67 69 Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 5
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 16 POGOJI A PROMET S ČISTOPASEMSKIM PLEMENSKIM MATERIALOM 17 STROKOVNA PRAVILA A NAČIN REJE ČISTOPASEMSKIH PLEMENSKIH ŽIVALI ČRNOBELE PASME VKLJUČENIH V REJSKI PROGRAM 70 71 Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 6
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 1 UVOD Črnobel psm je specilizirn mlečn psm govedi. Gospodrn prirej mlek ztev delovno intenzivno rejo, istočsno p tudi genotip živli z veliko zmogljivostjo prireje. Prirej mlek je v zdnjem obdobju v Sloveniji v primerjvi s prirejo mes v doodkovnem smislu v prednostnem položju, kr vpliv tko n usmeritve rejcev kot posredno tudi n učinkovitost selekcijskeg del. Črnobel psm govedi izj iz Nizozemske in severozodne Nemčije (Frizij) in se je itro rzširil po sosednji pokrjin. Let 1873 so n Nizozemskem ustnovili prvo rodovniško društvo, in je bilo prvo orgnizirno društvo vse psem govedi (NRS). Let 1879 p so ustnovili še frizijsko rodovniško društvo (FRS). Do prve svetovne vojne so bili tip, konformcij in velikost črnobeleg goved v Evropi konstntni, po vojni p je bil v Evropi zželen mnjši in lžji tip krv, predvsem zrdi pomnjknj krme. rdi povečevnj stroškov reje in neugodnim rzmerjem med ceno mlek in koncentrtov je v šestdeseti leti ponovno prišlo do uveljvitve krv večjeg okvirj z večjo zmogljivostjo prireje. Obdobje od 1874 1887 let je bilo poznno pod imenom zlt dob uvžnj črnobeleg goved v Severno Ameriko, kjer so iz kombinirneg evropskeg črnobeleg goved selekcionirli izrzito mlečni tip teg goved. To govedo so poimenovli po deželi njeneg nstnk, torej olstein-frizijsko govedo. Let 1885 je v Severni Ameriki nstlo Ameriško združenje Holstein frizijskeg goved, ustnovljen je bil tudi rodovnišk knjig. rdi teg in zrdi že nvedeneg dejstv, d je v Evropi v šestdeseti leti ponovno prišlo do uveljvitve krv večjeg okvirj z večjo zmogljivostjo prireje, so v Evropo med leti 1960 in 1980 uvozili iz DA in Knde več kot 30.000 živli in preko 300.000 doz semen. Podobni trendi se ndljujejo tudi dnes. Širjenje črnobele psme v Sloveniji je bilo povezno z izgrdnjo družbeni frm z prirejo mlek sredi 50-i let pretekleg stoletj. Tip govedi črnobele psme je bil v zčetku, ker je prijl iz nkupov iz rzlični dežel, neizenčen. Od nekoliko lžjeg dnskeg tip do težjeg kombinirneg nemškeg tip. Uspei križnj evropske črnobele psme z meriško olstein-frizijsko psmo so spodbudili tudi nše rejce, d zčno delti v tej smeri. Prvi rezultti so bili iz osemenitev s semenom olstein bikov uvoženim iz Itlije. Seme je bilo uporbljeno n frm v Postojni in Poljč. Rezultti so bili zelo dobri, zto se je pristopilo križnju črnobele psme s olstein psmo. Uvoženi je bilo tudi več krv olstein psme iz Amerike in Izrel. osemenjevnje so se zčeli uvžti biki olstein psme, odbrni so bili tudi biki od njboljši uvoženi krv. S tem je bil podn osnovn smer reje črnobele psme ozirom pretpljnje s olsteinskimi biki iz Amerike. Temu nmenu je podrejen tudi rejski cilj. V Sloveniji združuje rejce črnobeleg goved»društvo rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji«, ki je prostovoljno združenje rejcev, strokovnjkov s področj Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 7
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 govedoreje in ljubiteljev te psme v Sloveniji. Društvo sodeluje tudi z drugimi gospodrstvi, ki redijo črnobelo psmo. Društvo je prvn oseb in smostojno odgovrj z svoje obveznosti do tretji oseb. Nmen Društv je združevnje rejce v skupnem nčrtnem delu z izboljševnje kkovosti govedi črnobele psme, izboljševnje gospodrnosti reje ter populrizcij psme. S svojim delom se Društvo vključuje v nčrt rzvoj govedoreje v Sloveniji. Društvo uresničuje svoje cilje in progrme z nslednjimi dejvnostmi: - s strokovnim izobrževnjem in obveščnjem svoji člnov, - s spodbujnjem člnov, d ktivno sodelujejo s strokovnimi službmi n področju govedoreje in drugimi kmetijskimi službmi ter orgnizcijmi, ki pomgjo pri gospodrjenju v reji in n kmetiji, - z orgnizirnjem promet s plemenskimi živlmi in reprodukcijskim mterilom iz čred svoji člnov in z njiove potrebe, - s spodbujnjem drugi dejvnosti, ki doprinšjo k npredku gospodrstev svoji člnov, - s seznnjnjem jvnosti o problemi in npredku govedoreje svoji člnov, - s sodelovnjem s sorodnimi orgnizcijmi v držvi in v tujini. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 8
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 2 REJSKI CILJI A ČRNOBELO PASMO 2.1 OPIS PASME Črnobel psm je specilizirn mlečn psm velikeg okvirj primrno selekcionirn n lstnosti, ki omogočjo gospodrno prirejo mlek. Omišičenost živli te psme govedi je v primerjvi z drugimi psmmi skromn, kr je posledic fiziološkeg in tudi genetskeg ntgonizm med lstnostmi mlečnosti n eni in lstnostmi mesntosti n drugi strni. Psm je poznn po veliki prireji mlek, veliki konzumcijski sposobnosti in rzmerom veliki zmogljivosti rsti. Je dobro prilgodljiv psm, sj jo redijo dejnsko v vse klimtski rzmer in n vse kontinenti. Odlično im izržene večino telesni lstnosti, ki so pomembne in potrebne z veliko prirejo mlek. Brv in pigmentcij: Pri psmi so možne številne vricije črne in bele brve in sicer od čisto črni živli do skorj čisto beli. Nvdno se po telesu izmenjujejo črne in bele lise. V primeru pojv omozigotov recesivneg gen z rdečo brvo so možne tudi kombincije v rdeče - beli brvi. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 9
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Ženske živli so v poudrjenem mlečnem tipu, itre rsti, velikeg okvirj in z veliko sposobnostjo zuživnj krme. Odrsle živli imjo višino vir nvdno 145 cm in več in dosegjo telesno mso preko 700 kg. Prevldujejo živli z dobro pripetimi vimeni in korektno stojo. Odlikuje ji sposobnost prilgjnj n rzlične klimtske pogoje. Moške živli imjo višino vir nvdno 155 cm in več in dosegjo telesno mso preko 1.100 kg. So itro rstne z dobrimi dnevnimi prirsti telesne mse. Tudi moške živli izržjo pripdnost leptosomnemu tipu govedi in so skromno omišičene. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 10
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 2.2 REJSKI CILJI Osnov rejskeg cilj z črnobelo psmo je velik in gospodrn prirej mlek. To omogoč rej veliki (140-150 cm visoki), dolgi in obsežni živli z veliko konzumcijsko sposobnostjo z voluminozno krmo. Vime nj bo obsežno, izenčeno, dobro pripeto in od tl čimbolj dvignjeno, z izrženo centrlno vezjo ter prvilno rzporejenimi in oblikovnimi seski. Noge nj bodo tnke, s prvilno stojo, čvrstimi in trdimi prklji. Živli nj bodo sposobne velike prireje mlek in sposobne prilgjnju rzličnim nčinom reje ter rzličnemu okolju. Želimo veliko odpornost proti boleznim, dolgo življenjsko dobo, dobro plodnost, lke telitve, iter iztok mlek in veliko zmogljivost rsti. Mlečnost nj preseg 10.000 kg mlek s 4,2 % mlečne msti in 3,6 % skupni mlečni beljkovin. Telice nj odlikuje itr rst in zgodnj zrelost tko, d ob ustrezni oskrbi telijo v strosti 24 do 28 mesecev. Rejski cilj: mlečnost nd 10.000 kg % mščobe nd 4,2 % % beljkovin nd 3,6 % telesn ms 700 kg (650-750 kg) višin vir 140-150 cm noge tnke, s čvrstimi in trdimi ter dovolj visokimi prklji vime molznost ostle lstnosti obsežno, izenčeno, dobro pripeto in od tl dvignjeno, med 2,5 in 3,0 l/min mjno število somtski celic, zdrve in prilgodljive živli z dolgo življenjsko dobo, zdrvo vime življenjsk mlečnost 30.000 kg mlek in več dobr plodnost lke telitve miren temperment odličn persistenc velik zmogljivost rsti Glede n dejstvo, d je rejski cilj ekonomsk ktegorij ter glede n strukturo kmetijski zemljišč v Sloveniji, bo v bodoče zelo pomembno povečevti količino prirejeneg mlek iz voluminozne krme. To bomo lžje dosegli s povečevnjem konzumcijske sposobnosti živli, ki im običjno z posledico tudi povečevnje okvirj živli. Med povečevnjem okvirj in mlečnostjo p pri črnobeli psmi prv tko ostj pozitivn povezv. Povečevnje količine prirejeneg mlek iz voluminozne krme je pomembno tko z ekološkeg vidik prireje kot tudi z vidik z umno prerno vrnejšeg pridobivnj živlski proizvodov čim boljše kkovosti. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 11
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 V preglednici 1 prikzujemo število zključeni lktcij ter povprečno mlečnost in vsebnost mlek v stndrdni lktciji v obdobju 1970 do 2009. Iz podtkov je rzvidno, d se je fenotipsk mlečnost pri kontrolirni krv črnobele psme v tem obdobju povečl z 3.237 kg mlek ozirom v povprečju z 80 kg mlek letno. Preglednic 1: Povprečn mlečnost krv črnobele psme v stndrdni lktciji v leti 1970-2009 Leto Št. lkt. zklj. Mleko (kg) Ml. mšč., % Beljkovine, % 1970 3.017 4.010 3,79 1975 4.825 4.359 3,69 1980 7.560 4.862 3,79 1985 10.768 4.705 3,65 1990 11.623 5.489 3,66-1995 14.358 5.930 3,92 3,14 2000 17.164 6.633 4,05 3,28 2001 18.484 6.860 4,07 3,28 2002 21.970 6.914 4,11 3,28 2003 22.014 6.858 4,09 3,26 2004 26.275 6.976 4,11 3,27 2005 28.183 6.857 4,07 3,22 2006 28.737 6.978 4,02 3,20 2007 29.439 7.204 3,98 3,20 2008 30.048 7.247 3,98 3,21 2009 30.575 7.188 3,93 3,25 2.3 VELIKOST POPULACIJE Ocenjen velikost populcije črnobele psme v Sloveniji je okrog 75.000 živli. V zdnji leti je očiten trend povečevnj velikosti populcije črnobele psme. V letu 2009 je bilo že preko 38.000 prvi osemenitev krv in telic črnobele psme. V kontrolo proizvodni in drugi lstnosti je vključeni 31.000 krv. Struktur populcije črnobele psme govedi v Sloveniji je pričkovn, sj v rejsko delo rzen redki izjem ne posegmo z uporbo semen in zrodkov ločeni po spolu. Delež krv črnobele psme v celotni populciji krv molznic je 37,5 %. V preglednici 2 prikzujemo število ktivni živli črnobele psme po ktegorij in spolu. Skupno število živli črnobele psme se v zdnji tre leti giblje med 72.500 in 74.500. Delež živli črnobele psme v celotni populciji govedi v Sloveniji predstvlj okoli 16 %. Delež krv črnobele psme v celotni populciji krv (krve molznice in dojilje) predstvlj 20 %. Moški del populcije predstvljjo mošk telet v strosti do 12 mesecev. Delež te v celotni populciji predstvlj dobri 10 %. Biki črnobele psme v strosti 12 do 24 mesecev, ki se pitjo n kmetij predstvljjo dobri 7 % celotne populcije črnobele psme. Število bikov v strosti nd 2 leti je znemrljivo. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 12
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Plemenski biki: Glede n to, d vsko leto odberemo okoli 120 bikovski mter, ki ji nčrtno semenimo z elitnimi biki, vsko leto vlevimo n Testno postjo v Novi Gorici okoli 25 bikcev črnobele psme, ki so plod nčrtneg osemenjevnj bikovski mter. N Osemenjevlnem centru v Preski immo letno 15 do 20 mldi bikov in čkjoči oz. testirni bikov. Okoli 40 plemenski bikov črnobele psme p se letno uporblj z nrvni pripust. Preglednic 2: Število ktivni živli črnobele psme po ktegorij in spolu v leti 2007 do 2009 Leto Štev. telic Štev. bikov Štev. telet Plem. biki Štev. krv 12-24* >24* 12-24* >24* (<12*) (<12*) Skupj % ČB psme od celotne populcije govedi 2007 33.189 10.579 4.368 5.163 557 55 7.797 10.820 72.528 15,76 2008 33.306 10.776 4.455 4.520 468 49 7.572 11.351 72.497 15,83 2009 33.610 11.337 4.878 4.427 483 55 8.045 11.451 74.286 16,04 Vir: Rezultti kontrole mlek in mes Slovenij: 2007, 2008, 2009 (KIS) Predvidevmo, d se bo v priodnje nekoliko povečl tudi porb semen bikov mesni psem z gospodrsko križnje. To porbo ocenjujemo n 3.000 do 5.000 doz semen letno. 3 REJSKE METODE A ČRNOBELO PASMO 3.1 NAČIN REJE Glede n to, d je črnobel psm govedi specilizirn mlečn psm z zelo veliko zmogljivostjo z prirejo mlek, je z vidik večje gospodrnosti reje pričkovn rzmerom intenzivn rej živli te psme. vidik intenzivnosti reje rejski progrm ne postvlj omejitev. Pri reji p je potrebno upoštevti in spoštovti osnovne (veljvne) ekološke in etološke zteve, ki so določene v kmetijskem prvnem redu. Prv tko morjo nčini reje zgotvljti prirejo vrni živlski proizvodov, ki morjo biti vrni z umno prerno in čim boljše kkovosti. Pri reji črnobele psme govedi v Sloveniji so dovoljeni vsi konvencionlni nčini reje, z morebitne ostle nčine reje si mor rejec pridobiti dovoljenje priznne rejske orgnizcije z črnobelo psmo govedi v Sloveniji. Med konvencionlne nčine reje sodijo levsk rej (vezn in prost) ter okolju, čsu vegetcije ter pedološkim pogojem prilgojeni nčini proste reje n kmetijski zemljišči. N splošno morebitn rej čistopsemskeg črnobeleg goved v sistemi reje krv dojilj ni prepovedn, vendr je v tem primeru vpršljiv smiselnost vključitve tki rej v t rejski progrm, kjti morebitni tki rejci ne morejo izpolnjevti vse določil teg rejskeg progrm. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 13
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 3.2 REJSKE METODE V PODPORO SELEKCIJSKEMU PROGRAMU Pri črnobeli psmi se uporbljjo rejske metode, ki poleg že nvedeneg omogočjo čimbolj gospodrno prirejo in čim večji genetski npredek z tiste proizvodne in druge lstnosti, ki so pomembne tudi z okolju čimbolj prilgojeno rejo. Osnov rejskeg del je prvilen izbor živli z oblikovnje nslednji genercij. Rejsko delo je določeno s selekcijskim progrmom, ki potek po štiri pote. odbiro stršev z oblikovnje nove genercije vplivjo rejci po dve pote: - oče či in - mti či, kr teoretično predstvlj 15 20 % skupneg genetskeg npredk. Rejsk orgnizcij s svojim delom preko selekcijskeg progrm p po pote: - mti sin in - oče sin, kr teoretično doprinese 80 85 % k skupnemu genetskemu npredku. Metode z zgotvljnje genetskeg npredk, pri kteri v veliki meri sodelujejo rejci in doprinšjo k večjemu genetskemu npredku: Biološki in genski testi; Lstn preizkušnj n testni postji, Lstn preizkušnj v pogoji reje, Preizkušnj sorodnikov n testni postji, Preizkušnj sorodnikov v pogoji reje, Preizkušnj n osnovi podtkov, zbrni v klvnic, Ocenjevnje zunnjosti, Nčrtovnje prjenj oz. osemenjevnj. Pri vse nvedeni rejski metod rejci priznne rejske orgnizcije z črnobelo psmo govedi v Sloveniji tvorno sodelujejo v skldu z ndljnjimi določili teg rejskeg progrm. Pri preizkušnj n testni postj morjo zgotvljti vlevljnje živli n testne postje, pri preizkušnj v pogoji reje p morjo omogočti oprvljnje preizkušnj priznnim orgnizcijm z oprvljnje preizkušnj v pogoji reje. Enko velj tudi z testirnje mldi bikov. Pomeni, d so rejci priznne rejske orgnizcije z črnobelo psmo govedi v Sloveniji dolžni vsem primernim bikcem, ki so rezultt nčrtneg prjenj bikovski mter in elitni očetov, omogočiti izvedbo lstne preizkušnje v skldu s tem rejskim progrmom. Vs t določil veljjo v obsegu, kot g v ndljevnju določ t rejski progrm. GOSPODARSKO KRIŽANJE Pri krv, ki imjo slbše plemenske vrednosti li probleme s plodnostjo, se lko poslužimo gospodrskeg križnj z nmenom orniti krve v biološki funkciji reprodukcije. Gospodrsko križnje z mesnimi psmmi li kterimi drugimi psmmi je smiselno tudi z vidik dosegnj boljši ekonomski Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 14
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 rezulttov n rčun večji prirstov in boljše kkovosti mes (križnci z mesnimi psmmi) li mlek (večj vsebnost beljkovin). Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 15
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 4 IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA Osnovo izvjnj selekcijskeg progrm predstvlj identifikcij in registrcij živli, ki je prvo oprvilo pri vski novo rojeni živli. ORGANIACIJA Ministrstvo z kmetijstvo, gozdrstvo in prerno R Slovenije je pod svojim okriljem ustnovilo Službo z identifikcijo in registrcijo živli (SIR), ki skrbi tudi z oznčevnje in registrcijo govedi. To področje del urej Prvilnik o oznčevnju in registrciji goved (Ur. l. RS, št.16/2003). S tem je zgotovljen urdni ncionlni sistem identifikcije in registrcije vse govedi v Sloveniji. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 16
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 5 SELEKCIJSKI PROGRAM A ČRNOBELO PASMO 5.1 UVOD Selekcij temelji n ktivni populciji krv, ki se redijo v čred, ki so vključene v rejski progrm z črnobelo psmo v Sloveniji. Izmed te krv se n osnovi plemenski vrednosti oprvi izbor potencilni bikovski mter, ki se ji pregled, oceni lstnosti zunnjosti in preveri iztok mlek. Potencilne bikovske mtere, ki ustrezjo vsem kriterijem, so izbrne z bikovske mtere (120 do 140 živli). nji se priprvi nčrt prjenj z elitnimi biki. Moške potomce iz nčrtneg prjen se vključi v lstno preizkušnjo n testni postji li v pogoji reje, kjer se spremlj dnevni prirst, ocenjuje se lstnosti zunnjosti, preverijo se plemenske vrednosti stršev in oploditven sposobnost (25 do 30 bikcev n leto). Njboljši bikci dobijo sttus mldeg bik in se preselijo n osemenjevln središč ter se vključijo v osemenjevnje. Mldi biki, ki so rezultt embrio trnsfer, morjo poleg identifikcijske oznke dobiti tudi krtico»et«. S semenom vskeg mldeg bik, ki dobi pozitivno veterinrsko oceno, se nključno osemenjujejo krve po prvi telitvi do porbe 1.500 doz semen. Biki, ki nimjo vrunskeg genetskeg potencil ter n osnovi drugi kriterijev, se vključijo v nrvni pripust. Bike, ki ne izpolnjujejo pogojev z plemenske bike se izloči. Mldim bikom, od kteri se 1.500 doz semen porbi z umetno osemenjevnje v populciji, se spremni sttus v čkjoče bike. Čkjočim bikom se jemlje seme, ktereg se srnjuje v doz. Ko se po posmeznemu biku ustvri zlog 10.000 doz, se g lko izloči iz osemenjevlneg centr. log semen čk, d se n potomci oprvi biološki test in potomke pričnejo s proizvodnjo. vse lstnosti, ki ji predpisuje t rejski progrm, se izrčunjo plemenske vrednosti in n podlgi te vrednosti, se bike rzvrsti v ktegorije: pozitivno testirn plemenski bik z umetno osemenjevnje in biki, ki niso primerni z umetno osemenjevnje v slovenski populciji črnobele psme. Med pozitivno testirnimi plemenskimi biki dobijo njboljši izmed nji sttus elitni bikov, kteri seme se uporblj z oplojevnje bikovski mter. Nčini preizkušnj, ocenjevnj ter odbirnj in priznvnj živli so opisni v ndljevnju teg rejskeg progrm in v prilog k temu rejskemu progrmu. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 17
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Slik 1: Sem selekcijskeg progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Osnov z izvjnje selekcijskeg progrm predstvljjo rzlične preizkušnje identificirni in registrirni živli, n osnovi kteri lko živlim ocenimo genetske vrednosti z lstnosti, kot ji predpisuje t rejski progrm. Izvedb selekcijskeg progrm se konč z nčrtnim prjenjem in pričkovnim genetskim npredkom ter s pričkovno večjo gospodrnostjo reje. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 18
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 5.2 NAČINI PREIKUŠANJA Nvedeni so nčini preizkušnj, s kterimi spremljmo lstnosti mlečnosti, plodnosti, zunnjosti in rstnosti. Pri spremljnju proizvodni in drugi lstnosti ter podtkov rzlični preizkušnj se srečujemo z zelo rzličnimi informcijmi. Prvo skupino podtkov tvorijo stlni (nespremenljivi) podtki o živli, drugo skupino tvorijo podtki o celotni kronologiji žive živli (npr. premiki, odstvitev, zkol, ), tretjo podtki o prireji in drugi preizkušnj ter četrto informcije o izrčunni vrednosti. rdi zelo rzlični vrst podtkov v PRILOGI 2 prilgmo Strokovn prvil in opis metod z merjenje in ocenjevnje proizvodni in drugi lstnosti ter metod z npovedovnje genetski vrednosti z čistopsemsko plemensko govedo v Sloveniji - Prvil in metode z merjenje in ocenjevnje proizvodni in drugi lstnosti v govedoreji (vtorji: Čepon M. in sod., 2006) ter Strokovn prvil in opis metod z izvjnje nekteri nlog rejski progrmov pri govedu (vtorji: Perpr T. in sod., 2010). V strokovni prvili so podrobneje opisni preizkusi po kteri izvjmo rejsk oprvil. Biološki test Osnovni cilj izvjnj biološkeg test je predvsem preprečevnje širjenj genetski npk oz. nezželeni lstnosti zunnjosti v populciji in pri oblikovnju nslednji genercij. to pri biološkem testu posvečmo posebno pozornost morebitnim prirojenim npkm in lstnostim zunnjosti. V ocenjevnje mor biti vključeno čim večje število živli, sj se običjno pojvljjo prirojene npke, kteri nosilci so recesivni geni z zelo mjno frekvenco v populciji. Podrobnejš prvil o izvedbi»biološkeg test«so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Genski testi Genske metode z preverjnje porekl živli se uporbljjo v primeru sum, d živl ne ustrez podtkom, ki so zpisni n zooteniški dokumenti. Prv tko se t metod uporblj v primeru spor. V posebni primeri se lko uporblj kot nčin določnj eneg li obe stršev. preverjnje in potrditev porekl čistopsemski plemenjkov, ki se ji uporblj z oplojevnje krv in telic v skldu s potrjenim rejskim progrmom, se uporbljjo Strokovn prvil (Čepon in sod., 2006) opisni genski metod. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 19
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Genski metode se uporbljjo tudi z genotipizcijo lokus z kpp kzein. Genotipizcij lokus z kpp kzein je obvezn z vse čistopsemske plemenjke, ki se ji uporblj z osemenjevnje krv in telic, ki so vključene v t rejski progrm. rzmom molekulrne genetike itro nršč količin genomski informcij tudi z domče živli, ki ji uporbljmo z kmetijsko proizvodnjo. V Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) je opisn tudi uporb genske dignostike, ki je že uporbn v prksi in jo vključujemo v t rejski progrm. Poleg v Strokovni prvili opisni genski testov, pri plemenski biki črnobele psme izvjmo tudi genski test n CVM. S tem testom poskušmo preprečiti vnos genski npk, ki povzročjo gospodrsko škodo v nši čred. CVM je oznk z Complex Vertebrl Mlformtion, kr pomeni prirojeno kompleksno vretenčno nomlijo, ki se održ pri novorojeni teleti črnobele psme. T so nenormlno rzvit, prednje in zdnje okončine so nezdostno rzvite z nezmožnostjo rzteznj določeni sklepov kot posledic fibroze kit ter fscij. Anomlije rbtenice, ki je izmličen, se kžejo v degenerciji rbteničneg knl v vrtnem in prsnem delu. godi se celo, d pride do nomlije src. Tk telet se rodijo v večini primerov mrtv li poginejo kmlu po rojstvu, lko so predčsno rojen li p pride do bortus v kterem koli obdobju brejosti. Izvor te mutcije vodi do eneg skupneg prednik, bik z imenom Ivnoe Bell. Ker gre z recesivno dedno npko, velj previdnost pri osemenjevnju potencilni nosilk npke CVM z biki nosilci te mutcije Lstn preizkušnj bikov n testni postji (direktni li performnce test) Glvni nmen je oceniti plemensko vrednost potencilni plemenski bikov z odstrnitvijo vse možni virov ne-genetske vribilnosti. Cilj lstne preizkušnje n testni postji je čim bolj objektivn ocen genetski rzlik med posmeznimi živlmi v preizkušnji, ki prijjo iz rzlični čred. T cilj poskušmo doseči s preizkušnjo živli v čimbolj izenčeni in stndrdizirni pogoji reje, ostle sistemtske in nključne vplive p poskušmo vključiti v model. Podrobnejš prvil o izvedbi Direktneg test so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Lstn preizkušnj bikov v pogoji reje (»lterntivn vzrej«) Glvni nmen je oceniti plemensko vrednost potencilni plemenski bikov z odstrnitvijo vse možni virov ne-genetske vribilnosti. Cilj lstne preizkušnje v pogoji reje je enk kot z lstno preizkušnjo n testni postji. T cilj poskušmo doseči s preizkušnjo živli v čimbolj izenčeni in stndrdizirni pogoji reje, ostle sistemtske in nključne vplive p poskušmo vključiti v model. Podrobnejš prvil o izvedbi»lterntivneg test«so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 20
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Preizkušnj reprodukcijske sposobnosti bikov po končni lstni preizkušnji n testni postji li v pogoji reje Preizkušnj reprodukcijske sposobnosti se nnš in oprvlj pri vse biki po končni lstni preizkušnji n testni postji li v pogoji reje. Po končni lstni preizkušnji se vskemu biku, pred vključitvijo v progrm rzmnoževnj, pregledjo tudi njegove sposobnosti z rzplod n podlgi pregledov. Podrobnejš prvil o Preizkušnji reprodukcijski sposobnosti bikov pokončni lstni preizkušnji n testni postji li v pogoji reje so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Preizkušnj sorodnikov v pogoji reje (lstnosti mlečnosti, reprodukcijske lstnosti, zdrvstveno stnje) Kontrol mlečnosti Kontrolo prireje mlek v čred krv črnobele psme izvjmo po metodi AT4, ki je s strni ICAR-j dovoljen metod. Kontrol mlečnosti se v celoti izvj v skldu z ktulnimi ICAR nvodili (www.icr.org). Podrobnejš prvil o izvedbi kontrole mlečnosti so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). gotvljnje korektnosti oprvljnj kontrole mlečnosti zgotvljnje korektnosti oprvljnj kontrole mlečnosti predvidevmo dve stopnji preverjnj del kontrolorjev. Prvo stopnjo imenujemo»ndzor«, kjer gre z dolžnost priznne orgnizcije z izvjnje kontrole, d oprvlj interni ndzor nd delom svoji sodelvcev. Drug stopnj p je»ndkontrol«v smislu, kot jo ztev ICAR. Podrobnejš prvil o gotvljnju korektnosti oprvljnj kontrole mlečnosti so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Merilne prture pri kontroli mlečnosti ugotvljnje nmolžene količine mlek in jemnje vzorcev se smejo uporbljti smo tiste merilne prture, ki ji je potrdil Mednrodni komite z kontrolo proizvodnje (ICAR, 2010). Pooblščen Orgnizcij z kontrolo v držvi člnici ICAR-j je odgovorn z redn preverjnj uporbljeni merilni prtur z mleko. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 21
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Merilne nprve, ki so lst rejcev in ji uporbljjo kontrolorji z kontrolo proizvodnosti, obrvnvmo enko kot tiste, ki so lst priznne orgnizcije z izvjnje kontrole mlečnosti. Če meriln nprv ni brezibn in ni bil umerjen, je ne smemo uporbljti z urdno kontrolo mlečnosti. merilnimi nprvmi je treb rvnti v skldu z nvodili izdelovlc merilne nprve. Uporb in ndzor korektnosti delovnj merilni prtur je opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010) ter v ktulni ICAR nvodili (www.icr.org). Spremljnje reprodukcijski in drugi lstnosti Nvodil z spremljnje reprodukcijski lstnosti v čred se nnšjo n črede vključene v kontrolo prireje mlek (krve molznice). pis o osemenitvi mor biti npisn n kmetiji oz. pripustni postji n dn osemenitve li pripust. Velj le potrdilo, ki je npisno s strni osebe, ki je osemenjevnje li pripust izvedl. T oseb mor imeti koncesijo z osemenjevnje li im odobreno pripustno postjo z govedo. Priporočljivo je, d je pri osemenjevnju n potrdilu o osemenjevnju pri rejcu pritrjen osemenjevln slmic. Podrobnejš nvodil o spremljnju reprodukcijski in drugi lstnosti so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Spremljnje, sprotn nliz in vrednotenje reprodukcijski prmetrov plemenjkov in plemenic Spremljnje Non Return - NR% Non Return - NR% (delež krv, ki se ne vrnejo ponovno v osemenjevnje) je lko indirektni pokztelj plodnosti. Je delež krv ozirom telic, ki se niso ponovno osemenjevle ozirom pripuščle v določenem obdobju (24, 56, 60-90 dni). N omenjeni prmeter vpliv več fktorjev vključno s čredo, osemenjevlci, strostjo krv, sezono ter direktnimi in indirektnimi vplivi bik semen. Lko p vplivjo tudi drugi fktorji, ki niso direktni vzrok z netočno vrednost NR%, kot je n primer slb identifikcij živli, neodkrivnje pojtve, netočn evidenc, idr. NR% je rezultt vsj dve dogodkov: n eni strni koncepcije ob osemenitvi (oploditve) in n drugi sposobnosti obrejitve po oploditvi. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 22
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Spremljnje reprodukcijski prmetrov uspešno in gospodrno rejo je pomembno sprotno spremljnje reprodukcijski prmetrov v čredi in tudi širše, v celi populciji črnobeleg goved. Prmetre plodnosti bomo stndrdizirti tko, d bodo tudi mednrodno primerljivi. to bomo nvedene prmetre sprotno nlizirli in ovrednotili po ktulni določili ICAR (2003). Servisni intervl (SI); obdobje od porod do prve osemenitve Servis period (SP); obdobje od prve do uspešne osemenitve Poporodni premor (PP); obdobje od telitve do uspešne osemenitve Dob med telitvm (DMT); obdobje med dvem telitvm Indeks osemenitev IO Spremljnje težvnosti telitev (n osnovi ocenjeni plemenski vrednosti) o oče telet o oče krv (čere) Spremljnje delež živli zdrvljeni/izločeni zrdi plodnostni motenj. pis o zdrvju rdi svoje pomembnosti in vpliv n gospodrnost prireje postj spremljnje zdrvstveneg stnj vse pomembnejše. V primeri, ko spremljnje zdrvstveneg stnj živli predpisuje potrjen rejski progrm, postne zpis o zdrvju obvezen, spremljti p je potrebno njmnj lstnosti, kot ji predpisujejo t nvodil. Spremljnje zdrvstveneg stnj živli ni tip preizkušnje, ki bi se oprvljl ob točno določenem trenutku, temveč se spremlj v celotnem življenju živli. Vsk dogodek v zvezi s spremembo zdrvstveneg stnj živli je potrebno vpisti (dokumentirti) v njkrjšem možnem čsu, ko dogodek nstne oz. ob zčetku zdrvljenj, v vskem primeru p njksneje s prvo redno kontrolo n kmetiji. Podrobnejš nvodil o spremljnju zdrvstveneg sttus krv moznic so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Spremljnje molznosti in temperment Spremljnje molznosti (iztok mlek) in temperment živli oprvlj oseb, ki oprvlj kontrolo mlečnosti (kontrolor) in je z t oprvil ustrezno usposobljen. Spremljnje obe lstnosti temelji n nketnem vpršnju, n ktereg odgovrj imetnik živli. Spremljnje molznosti in temperment živli se oprvlj dvkrt pri vski krvi v čsu prve lktcije in sicer ob drugi (2) in tretji (3) zporedni oprvljeni kontroli. Molznost se ocenjuje z ocenmi od 1 do 5, posmezne ocene pomenijo: Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 23
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 1 zelo počsen iztok; 2 počsen iztok; 3 normlen iztok; 4 iter iztok; 5 zelo iter iztok; Molznost vse krv vključeni v kontrolo mlečnosti se spremlj n nveden nčin. Molznost bikovski mter in potencilni bikovski mter p je potrebno dejnsko objektivno izmeriti, tko kot to določ potrjen rejski progrm (glej pogl.»izbor bikovski mter«). Temperment se ocenjuje z ocenmi od 1 do 5, posmezne ocene pomenijo nslednje: 1 zelo nemirn; 2 nemirn; 3 povprečen temperment; 4 mirn; 5 zelo mirn; Temperment se n opisn nčin spremlj vzporedno in pri tisti krv, pri kteri spremljmo molznost. Nvodil z delo lbortorijev z nlizo mlek Podrobnejš nvodil z delo lbortorijev so opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Smo delo lbortorijev z nlizo mlek mor potekti v skldu z ktulnimi ICAR nvodili (www.icr.org), ktereg člnic je tudi Slovenij. Spremljnje in ugotvljnje oploditvene sposobnosti semen V lbortorijski pregled semen je vključeno: določnje gostote semenčic v vzorcu, njiove gibljivosti, morfološke znčilnosti biokemijske znčilnosti. nlizo semen se je v zdnjem obdobju kot njbolj objektivn pokzl rčunlnišk nliz semen s pomočjo spermo nliztorj. S pomočjo rčunlniške nlize se lko določ gostoto oz. koncentrcijo semen in gibljivost semenčic. Gostoto semen se lko določ tudi spektrofotometrično, elektronsko in s števnimi kmricmi. Ejkult in doz z umetno osemenitev mort izpolnjevti določene minimlne pogoje z oploditveno sposobnost. Pri Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 24
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 oceni gibljivosti semenčic v ejkultu se ocenjuje msovno li posmično gibnje semenčic. Pri msovnem gibnju ocenjujemo intenzivnost vlovnj z ocenmi od 1 do 5. ocenjevnje posmezne gibljivosti progresivneg gibnj semenčic je rzviti več metod: subjektivn ocen ocenjevlc pod fznokontrstnim mikroskopom rčunlnišk nliz. Posmično gibljivost semenčic rutinsko določmo pod fznokontrstnim mikroskopom pri 100 do 200-krtni povečvi n ogreti predmetnici pod pokrito kpljico. Po lstni presoji ocenjevlec določi prmetre gibljivosti (progresivn gibljivost, moten gibljivost in negibljivost) in ji izrzi v odstotki. N subjektivnost presoje vpliv tudi povprečn itrost in nčin gibnj semenčic v vzorcu. Ob dejstvi, d je to njcenejš in njenostvnejš metod, je tudi močno subjektivneg znčj in ni znesljiv z npovedovnje oploditvene sposobnosti. objektivno oceno gibljivosti semen je potrebn: točnost, ponovljivost in nepristrnskost metode, kr p nm nudi rčunlniško podprt nliz semen (CASA computer ssisted semen nlysis). Prednost rčunlniško podprte nlize je tudi v številu nlizirni vzorcev, ki je mnogo večje kot v primeru, če vzorce nlizir ocenjevlec po lstni presoji. Pri interpretciji rezulttov nliz ejkult in semen, nmenjeneg z osemenjevnje, bomo upoštevli predpisne normtive in nčine izkoriščnj plemenjk ozirom semen tko, d predvidevmo njoptimlnejši rezultt plodnosti. Nmen preiskve osemenjevlni doz je preprečiti gospodrsko škodo, ki bi se dogodil, če bi v uporbo prišlo seme slbše kvlitete. Študije, ki so bile oprvljene v okviru dejvnosti Interbull- n populciji 1.426.224 itlijnski olstein frizijski krv v obdobju 1990 1995 prikzujejo sttistično znčilen vpliv n NR% tudi osemenjevlneg središč, ki priprvlj seme (ttp://wwwinterbull.slu.se/bulletins/bulletin18/pper35.pdf), kr potrjuje, d je pregled semen potreben in uprvičen. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 25
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Ocenjevnje lstnosti zunnjosti Ocenjevnje izrženosti lstnosti zunnjosti je en od preizkušnj sorodnikov v pogoji reje. V zdnji nekj leti se psemske zveze držv povezujejo v mednrodne psemske zveze. Te zveze imjo z eneg od ciljev poenotiti sistem opisovnj telesni lstnosti z vse držve člnice mednrodne psemske zveze. T postopek imenujejo rmonizcij, pričel p se je uvjti let 1997, zto se imenuje tudi sistem 97. Pri tem sistemu so določene lstnosti obvezne (stndrdne), nekj p ji je definirni kot opcijske lstnosti. Slednje lko držv člnic mednrodne psemske zveze poljubno vključi v ncionlni sistem opisovnj, stndrdne lstnosti p je dolžn vključiti v sistem opisovnj. Držve, ki imjo uskljene sistem opisovnj telesni lstnosti, imjo možnost z mednrodno primerjvo plemenski vrednosti bikov v okviru INTERBULL-centr. Ocenjevnje lstnosti zunnjosti potek v skldu z ICAR nvodili (www.icr.org). Podrobnejši nčin ocenjevnj telesni lstnosti in klsifikcije je opisn v strokovni publikciji»linearno OCENJEVANJE KRAV ČRNOBELE PASME«vtorj Mrij Klopčič in Arie Hmoen, 2010. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 26
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 5.3 METODE IN NAČINI A IVREDNOTENJE PODATKOV BRANIH V PREIKUŠNJAH Ocenjevnje in rzvrščnje plemenski bikov po končni lstni preizkušnji Ocenjevnje in rzvrščnje plemenski bikov po končni lstni preizkušnji se lko oprvi šele po zključku preizkušnje. Referenčn lstnost je povprečni dnevni prirst telesne mse v 200 dne, izržen v g/dn. Telesno mso n 165. in 365. dn strosti izrčunmo z interpolcijo ob upoštevnju zdnjeg tetnj pred in prveg po dnevu, z ktereg izrčunvmo telesno mso. Vsko telesno mso izrčunmo kot povprečje dve telesni ms določeni v dve zporedni dne. Podrobnejši opis izvedbe lstne preizkušnje je podrobneje opisn v Strokovni prvili (Čepon in sod., 2006) in (Perpr in sod., 2010). Metod izrčun: S zčetn strost (165 dni) KS končn strost (365 dni) M zčetn telesn ms v kg, dejnsk li izrčunn z interpolcijo KM končn telesn ms v kg, dejnsk li izrčunn z interpolcijo Povprečni dnevni prirst, g/dn (KM M) 1000 / (KS S) PRAVILNIK o UPORABI PLEMENJAKOV (licencirnje bikov) V čred, ki so vključene v rejski progrm črnobele psme, se prkticir umetno osemenjevnje z biki, ki ji potrdi Republišk komisij li nrvni pripust z licencirnimi plemenskimi biki ustrezne plemenske vrednosti. Ocenjevnje in rzvrščnje plemenski bikov po končni lstni preizkušnji oprvi s strni priznne rejske orgnizcije z črnobelo psmo govedi pooblščen komisij z odbiro bikov z osemenjevnje in nrvni pripust. Kriteriji, ki ji mor pooblščen komisij upoštevti, so nslednji: Psemske znčilnosti; Izvrednotene mere in ocene lstnosti zunnjosti ( povprečj); Izvrednoten dosežen dnevni prirst ( povprečj); Aktulne ocene genetski vrednosti prednikov bik (kriteriji iz rodovniške knjige); Vpliv bik n stopnjo sorodstv v populciji črnobele psme; Reprodukcijske sposobnosti bik; N osnovi upoštevnj kriterijev pooblščen komisij rzvrsti bike v nslednje ktegorije: kol, neprimerni z pleme; Nrvni pripust, primerni z nrvni pripust; Osemenjevnje, odbrni kot potencilni biki z osemenjevnje; Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 27
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 Metode z izvrednotenje podtkov zbrni pri kontroli mlečnosti Dob lktcije 1) Dob lktcije je omejen z zčetkom in koncem lktcije. 2) Lktcij se zčne: z dnem, ko živl teli (dn po telitvi je prvi dn lktcije) pri prezgodnji prekinitvi brejosti in znni obrejitvi štejemo, d se nov lktcij zčne, če je bil živl brej več kot polovico normlne brejosti. Pri krv mlečni psem štejemo z normlno brejost 280 dni. Nov lktcij se v tem primeru zčne pri bortusu po 160. dnevu brejosti. Če obrejitev ni znn, je p poznn predodn telitev ter je od telitve do bortus pretekl dob dljš od 75 % normlne brejosti (210 dni po telitvi), se z bortusom zčne nov lktcij. kkršnkoli telitev izven prej nšteti mej, je zbeležen kot prekinitev brejosti / bortus / in ne prekine lktcije. z krve mlečni psem trj običjn dob brejosti 280 dni. če je prv kontrol oprvljen v prvi 4 dne po zčetku lktcije, se kontrol pri te krv ne oprvi (kontrolor ne zbeleži količine nmolženeg mlek in tudi ne odvzme vzorcev mlek) 3) Lktcij se konč: z dnem, ko živl prene proizvjti mleko in presuši (ne molzemo je več vsk dn), li živl je sesn n kterikoli kontrolni dn, rzen pri prvi kontroli (med 15. in 51. dnevom), li n dn kontrole, ko molznic proizvede»minimum stndrdne količine mlek«, ki znš pri krv molznic mnj kot 3 kg mlek n dn li mnj kot 1 kg mlek n molžo. če živl v lktcijskem obdobju ne presuši, se lktcij konč z zdnjim dnem pred zčetkom nove lktcije, če dtum presušitve ni ntnko znn, g ocenimo li p z dn presušitve vzmemo 15. dn po zdnji kontroli. če n dn kontrole ni podtk o mlečnosti živli zrdi njene odsotnosti li bolezni, to ne šteje z prekinitev lktcije. 4) Pri živli, ki so po telitvi dljši čs sesne, lktcije ne moremo izrčunti, lko p izrčunmo proizvodnjo z molzno obdobje (MP). Molzno obdobje se zčne prvi dn po prenenju sesnj in konč kot je določeno z lktcijsko obdobje. 5) Proizvodnjo izrčunvmo lko v določenem čsovnem obdobju. V tem primeru se proizvodnj veže n poslovno li koledrsko leto. četek noveg obdobj je dn po koncu prejšnjeg. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 28
Rejski progrm z črnobelo psmo govedi v Sloveniji Biotenišk fkultet, Oddelek z zooteniko v sodelovnju z Društvom rejcev govedi črnobele psme v Sloveniji in Kmetijsko gozdrsko zbornico Slovenije, 2010 6) Če nvjmo proizvodnost v molznem obdobju (MP) li v določenem čsovnem obdobju (letu, ), mormo to jsno in ntnčno nvesti pri nvjnju podtkov. Prvil v primeru mnjkjoči rezulttov kontrole in/li bnormlni intervlov pri kontroli mlečnosti po metodi AT4 1. Dnevni zpis o prireji mlek mor vsebovti količino nmolženeg mlek v kilogrmi, odstotek mščob in odstotek beljkovin. Če kteri od podtkov mnjk li celo vsi, zpis obrvnvmo kot mnjkjoči. ttp://www.icr.org/documents/rules%20nd%20regultions/guidelines/guidelines_2009.pdf 2. Mnjkjoči zpisi (izjeme) se dovolijo smo v primeri: odsotnost kontrolorj (dopust, bolezen kontrolorj) enkrt letno podtek kontrole izven dopustni mej (glej Preglednic 3) bolezen, poškodb, zdrvljenje, pojtev kontrolirni živli nesreč, ktstrof (rzlog mor biti nveden) ni oprvljen kontrol zrdi drugi vzrokov (udeležb krv n rzstvi, prestvitve živli v drugo čredo npr. plninsk pš, idr.) 3. Podtki o dnevni kontroli morjo biti znotrj določeni mej (preglednic 3). V primeru, d temu ni tko, se obrvnvjo kot mnjkjoči podtki. Preglednic 3: Meje z dnevno kontrolo Dnevni zpis Minimum Mksimum Mleko, kg 3,0 99,9 Mlečn mščob, % 1,5 9,0 Beljkovine, % 1,0 7,0 4. Pri živli, ki jo molzemo n dn kontrole, se dnevn kontrol oprvi v vskem primeru. Četudi rejec opozori, d je živl boln, poškodovn, zdrvljen, li je v obdobju pojtve. Ugotovljene vrednosti ob kontroli (količin in vsebnost) morjo biti uporbljene pri izrčunu lktcijske kontrole, rzen če je mlečnost mnjš kot 50 % prejšnje mlečnosti, li mnj kot 60 % predvidene mlečnosti. V tkem primeru lko velj celoten niz dnevni testni vrednosti z mnjkjočeg. 5. Ocen mnjkjoči vrednosti dnevni testirnj je lko izrčunn z uporbo interpolcijski postopkov li z uporbo bolj prefinjeni in ntnčni postopkov, ki ji je odobril ICAR. 6. Pri kterikoli metodi ICAR mor intervl med dvem zporednim kontrolm rutinsko zpolniti vrednost v sprejemljivem rzponu. To prvilo ne velj z kontrole ob zčetku in koncu lktcije. Avtorji progrm: Mrij Klopčič, Mrko Čepon, Klemen Potočnik, Drgo Kompn 29