REŠITVE 1 IZRAZI 1.1 PONOVITEV RA»UNANJA Z ALGEBRSKIMI IZRAZI 1.2 KVADRAT DVO»LENIKA 1.3 PRODUKT VSOTE IN RAZLIKE DVEH ENAKIH»LENOV
|
|
- Νίκανδρος Κουντουριώτης
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1
2 RŠIV IZRZI. PONOVIV R»UNNJ Z LGRSKIMI IZRZI enočlenik b d koeficient ) 0b b) d c) č) 0 b d) fg e), f) 0 b 6 ) b( c) b) ( + b) c) 6( ) č) ( ) d) b( + b ) ( ) = ) b) c) m n + č) 6 + b d) e) v + t f) c d g) b h) + b + i) j) ) 6 6 b) 6 c) č) 0b d) + e) f) b + b 6 g) + 0 h) + 9b + 9b i) + j) c cd + d ) + b b) + 6 c) m + m č) 6t d) b e), ) + + = 6 b) 0 = c) n 6n = 6 Število sivih ploščic Število belih ploščic Skupno število ploščic Kvdrt 9 Kvdrt 6 Kvdrt 9 6 Kvdrt Kvdrt 9 Kvdrt 6 6 Kvdrt Kvdrt n n (n ) n n ) o = 6 + b) p = = p = + 0 ) ( ) ( + ) = b) ( (b )) ( + b) = + b 9b. KVR VO»LNIK ) + + b) c) b + b + 9 č) d + d + 6 d) d + 6d + 6 e) c c + f) m m + 6 g) k k + h) + + i) 9 6n + n j) 0t + t k) o + ov + v l) b + b m) 9 6s + s n) v v + o) z + z + 6 p) + + r) ), b, c, č ) + + b) c) 9 + č) d 0d + 6 d) e) 6 b + 6b f) 9m 6mn + 6n g) k 60km + 6m h) z + cz + 9c i) + j) b + b k) + + l) 6 + m) 6 b + 9b ) + b) o = ( + ) = + c) p = ( + ) = d) ) ( + ) = + + b) ( ) = + c) (b ) = b b + 9 č) ( + ) = d) (6 + c) = 6 + c + c e) ( ) = 0 + f) ( + ) = ) + b) + 9 c) + č) + + b + b b d) 6 e) f) 6b b g) + ) 0 + = 0 b) + = c) + = č) b 9 = d) = b) olžin strnice Obseg Ploščin c) č),,,... d) 6,, 96 ), + 0,b + 0,09b b) 0,,6 +,6 c) 9 + č) 6 + d) 9b + b + 9 e) 9 6 m 9 mn + 9 n f) b + 9 b g) 9 9 h) + 6b 6b i) + ) ( ) b) ( + ) c) ( ) č) ( + ) d) (6v z) e) ( 9b) ) ( ) + ( + ) = + + b) ( ) = + 6 c) ( ) = ) (t ) = t b) (t ) = t t + ) b) + + c) 6b + 0b 9b + 6 č) z ) 99 = (00 ) = = 9 60 b) 999 = (000 ) = = c) 0 = (00 + ) = = 9 č) 00 = (000 + ) = = PROUK VSO IN RZLIK VH NKIH»LNOV ) b) c) b 9 č) d 6 d) c 6 e) m f) 00 k g) + h) n + 6 i) + t j) r p k) z ) b) 9 c) 9t 9 č) d 6 d) 9 6 e) 6 6b f) m n g) 9k 00m h) z + i) j) 9 k) 9b,č,e
3 ) 9 b) + 6 c) č) 9 + d) + e) z + 9 f) + g) b + h) m + 0m + i) 9 j) k), 0,09b l) 9 m) 6 n) 9 9b o) 9 6 m 9 n p) 6 9 m 9 n ) = 9 b) + = c) 9 = č) 6m m = 6 d) b + b = 6 e) 0 90 = ) ( )( + ) + () = b) ( + b)( b) = + 9b + c) ( + ) + ( 6 )( 6 + ) = č) ( ( ) ) ( + ( )) ( ( )) = + + o =, p = p = 6 ) o = b) p = 6 c) p = d = + Števec se zmnjšuje z zporedn lih števil, ki so enk in mnjš od.. RZSVLJNJ IZRZOV ) ( )( + ) b) ( )( + ) c) (b )(b + ) č) ( d)( + d) d) ( )( + ) e) (c d)(c + d) f) (m n)(m + n) g) (s r)(s + r) h) (k 6)(k + 6) i) ( )( + ) j) (0, 0,9) (0, + 0,9) k) (0, 0,) (0, + 0,) l) ( b)( + b) č, d, f ( + 9)( 9) ) ( ) b) ( ) ( + ) c) č) m d) b + b e) ( ) f) ( )( + 9) = ( 6); v = ( + 6) li obrtno = ( )( + ) ) Več rešitev, npr. ( ) ( ) ( + ) ( + ) ( + ) ( + ) b) o = + o = + o = c) p = p = p =. LGRSKI ULOMKI ) + ; + c) n + n d) c d (c d) ; c d (d c) ) b) b b ; b b č) (m + n) ; (m + n) (m n) (n m) e) (p + r) p + r b) ) 0 b) c), + č) d) 0, e) f) ) 9 c) 0cde 6e d) (b + ) ( + b) (b + ) b) b b č) m n m n ) b) c) ( + ) ( + ) ) z b) ( + ) c) 6mn č) ( + ) d) ( + ) ( ) e) f) ( ) ), b) b b, b c) m m, 9 m d) 9v t, f) 9m n c dm n, 6c d c dm n h), ( ) ( ) ( ) j) (b + ) (b ) (b + ), 9 (b ) (b ) (b + ) k) ( ) ( + ) ( ), ( + ) ( + ) ( ) l) (b ) (b ), c (b ) m) ( ), ( ) n) ( ) ( ) ( + ), ( + ) ( ) ( + ) o) ( ) ( ), 6 ( ) ) č) f) ( b) i) + č) 0b b, b b e) 0, 0 g) 6 b c, b c i) b c ( ) ( ) ( ), ( ) ( ) ( ) b) c) b d) b e) g) ) + b) č) 9 9 d) (m + ) f) g) + b b i) m 6n m + 6n j) h) ( ) ( + ) c) + z e) h) +.6 R»UNNJ Z LGRSKIMI ULOMKI ) b č) d c f) 6 i) z ) 6 č) b f) ( + ) g) b) b d) g) j) k) b) 0b 6 c) 0 e) h) ( + ) ( + ) ( ) c) p r d) 6 e) 0 + h)
4 RŠIV ) č) 0 f) i) b l) c bc o) + ) + č) + + f) z 0z i) + l) b b 9 b o) ) n ; n ; n = b) d) d + c cd g) b + d j) 6 0 m) b) d) + b b b g) j) m) + c) + e) h) + k) + n) + c) e) + b) n n ; n ; n = c) (n + ) ; n ; n = č ) b) ( ) c) č) b d) e) + + = = 0 Smostojno rziskovnje. ŠPL S PRIZKUSI h) k) 6 n) + ) b) b 0b + c) č) c d d) 6 9b e) b ) (b + ) b) ( ) c) c (cd ) č) ( 9)( + 9) d) (6 b)(6 + b) d, f, g e) (b )(b + ) ) b) = ) pozitiven li nim predznk (t) b) 6 (t) ) o = c b) p = c d ) = ( ) (t) b) = 6 (t) c) 0 (( ) + (6 )) = (t) ) b) c) m 0 m č) b + d) 9 N». LINRN N» e) c c ) kg b) 0, kg ). nčb je linern, ker im spremenljivk, ki nstop ) v njej, potenčno stopnjo. b) Število je rešitev enčbe, ker imt pri tej vrednosti b) spremenljivke obe strni enčbe enki vrednosti. c) Število 0 ni rešitev enčbe, ker imt pri tej vrednosti b) spremenljivke obe strni enčbe rzlični vrednosti. č) Vrednost leve strni enčbe je -, desne p. Nlogo je smiselno rešiti z vstvljnjem zporednih nrvnih števil z vrednost spremenljivke, zčenši z nič. Seved je mogoče nlogo rešiti tudi s povsem drugčno izbiro zporedj vrednosti spremenljivke. ) = b) = c) = č) = ) Vrednosti leve strni nrščjo z, vrednosti desne strni p z. b) Rešitev enčbe je. Vrednost leve in desne strni enčbe je. c) Mnjkjoče število je. Nobeno število iz množice U ni rešitev dne enčbe. Število. + =. Rešitev enčbe je število. ) nčbi st ekvivlentni, kdr imt enki rešitvi. b) nčbi st ekvivlentni, ker je rešitev obeh enčb število. ) = b) = c) = č) = 6 d) = e) = f) = 9 g) = h) = i) = j) = k) = l) = 0 m) = 0 n) = o) = 6 p) = r) = + s) = š) = 9 ) = b) = c) = č) = nčb c ni ekvivlentn ostlim. =. RŠIV LINRN N» ) = b) = ; v U nim rešitve c) { } č) =,; v U nim rešitve ) = b) = ; v U nim rešitve ) = 0 b) = c) = ; v ni rešljiv č) = ; ; v ni rešljiv d) = 0 e) = ; v ni rešljiv ), b) c),, ) = b) c) = č) { } d) e) { } f) = g) = kvivlentne so: in c; b in d ter č in e. ) Linern enčb lhko im eno rešitev, lhko im neskončno mnogo rešitev (identitet) li p nim rešitve. b) Ne. = = ; b =. N» Z OKLPJI ) = b) = c) = 0 č) { } d) = e) = f) = g) = 6 h) = ) = 6 b) = c) = č) = d) = e) = f) = g) = h) = i) = j) = k) = 0 l) = m) = ) = 6 b) = c) = č) = 0 ) = b) = c) = č) = d) =
5 ) = 6 b) = ) R = {, } b) R = {, 0,} c) R = {, } č) R = { 6, 6} d) R = { 9, 9} e) R = { 6, 6} f), = = 6 = ) R = {, } b) R = {, }. N» Z ULOMKI ) = b) = 0 c) = č) = d) = e) = f) = g) = h) = 0 i) = j) = k) = l) = 0 m) = 9 ) = b) = c) = č) { } d) = e) = f) = 9 g) = 0 h) = i) = l) = j) = 6 ) = b) = č) = d) = f) = g) = 0. NN» k) = 0 c) = e) = ) b) 6 c) č) ) ; je en od rešitev b) 0,; ni en od rešitev ) Neenčb ni rešljiv. b) ) p = ( + ) b) = p c) = 0 ) = ; ; 0 b) = c + ; c c) = 0 ; č) = ; ; d) = ( + ); ; ) b c ; če je 0 b) v v t. NLOG O ŠVILIH o število je. o število je. Število. Število. o število je. ) S številom. (9 + ) = 9 b) o je število. + = c) o število je 6. 6 = č) o so števil, in. + ( + ) + ( + ) = 0 o število je. Prv je imel Špel. S številom 9. ) o število je. + = b) o število je. + = c) Prišteti morš število. + = č) o število je. + o so števil, in. o so števil,, 9 in 0. o so števil 0, in. o so števil, 6, in 0. o st števili in. o so števil 9, in. Število. o število je 9. Pri številu. Pri številu. Pri številu. o število je. Z število. o število je..6 IZRŽNJ NZNNIH KOLI»IN ) F = s ; s = F b) b = o c; c = o b c) U = PI; I = U P č) O = P pl ; pl = P O d) P pl ; pl = P O e) p f ; f = p e f) m = W ; v = v W 60 pi 60 p g) α = ; r = i m πr πα V h) v = v t ; t = V RR j) R = R R ; R = RR R R Q l) m = c ( ; = Q ) mc + F r m) r = ; F F = ) r = 9 cm ) c =, cm F r r i) r = p π k) v = P πr πr b) r = 0 πα I b) c = P b + b ) = c; c b) = 6m + ; m c) = z; z ) = 6 ; 0, b) = ; c) = ; ; č) = ; ; d) = 9 ; e) = ; 0; f) = ;. NLOG O SROSI Mrko je str let. Mti je str let, hči p let. Mti je str 6 let, oče p 0 let. Čez dve leti. Čez let. Sin je str 6 let, mti p 0 let. Peter je str let, n p let. Pred leti. Čez let. Metk je str leti, Jnko p 6. Čez 6 let. Jk je str let, in p 6 let. Kj je str 0 let. Simon je str let, Peter let, mti p 0 let. Čez 0 let. Ne, ker se bost ob postrl z leti, torej bo imel Jure let, mti p let (. )..9 NLOG IZ GOMRIJ = cm, b = cm in c = cm. = cm, b = cm in c = cm. = 0 cm, b = cm, p = 60 cm.
6 RŠIV ) = 6 cm, b = 0 cm, c = cm. b) = 0 cm, b = cm, c = cm. p = m. ) = cm, b = cm, p = 9 cm. b) = 6 cm, b = cm, p = 9 cm. Kot ob osnovnici merit po. Koti štirikotnik merijo: α = 0, β = 0, γ = 0, δ = 0. Ne. Koti merijo α =, β = 6, γ = 6. Koti merijo 0, 60 in 90. Koti merijo, 9 in 6. Strnic kvdrt meri cm, strnici prvokotnik p 6 cm in 9 cm. Strnic kvdrt meri 6 cm, njegov obseg p cm. Strnici prvokotnik merit 9 cm in cm, njegov obseg p 6 cm. Višin prveg prvokotnik meri 9 cm, višin drugeg p cm. Obseg prveg prvokotnik meri cm, obseg drugeg p cm. Strnici merit cm in cm. Obseg se rzlikujet z cm. Višini merit 9 cm in cm, obseg p 0 cm in cm. Strnici prveg prvokotnik merit, cm in, cm, strnici drugeg prvokotnik p merit, cm in, cm. rug ktet meri cm, hipotenuz cm, obseg 6 cm, ploščin p cm. rug ktet meri cm, hipotenuz cm, obseg 0 cm, ploščin p 60 cm..0 NLOG IZ VSKNJIK Otrok je bilo, odrslih p 96. Pri likovnem krožku je bilo otrok, pri literrnem p. Z učni uspeh je bilo ngrjenih 6 učencev, z športne dosežke, z uspeh n ntečjih p 9 učencev. Prvi deček je dobil 6, drugi, tretji p 6. Njstrejši je dobil,0, drugi 9,0, tretji, njmljši p. N izlet je odšlo 0 učencev. Nov cen vrtnice je bil,0. Knjig im 00 strni. rvnik meri h. ) Če je tretj plic enk polovici prve, so dolžine prve plice lhko:, 0,,... dm. b) Če je tretj plic enk polovici druge plice, so dolžine prve plice lhko:,, 9,... dm. Posestvo meri 0 h. Špel je imel. ržv je n olimpidi imel 00 udeležencev. Pridell je 600 kg krompirj. V lbumu je 0 sličic. V oddelku so zbrli 0 kg, v oddelku b p 60 kg ppirj. Kj je zprvil 0,90, Jure p 9,0. Špel im sličic, Rok p. V prvem prostoru je 6 ljudi, v drugem p. V živli je bilo mskirnih učencev.. NLOG O GINJU Rzdlj med krjem je km. Kolesr vozi s hitrostjo km/h. Prevozil bi km s hitrostjo km/h. S hitrostjo km/h. S hitrostjo 60 km/h. Čez ure, ko bo prvi prehodil km, drugi p km. Srečl se bost ob 9.0, pešec je km, kolesr p km od dom. Ne. ohitel g bo ob. uri, po 0 km poti. Srečl se bost ob. uri, ko bo Špel prevozil km. ohitel g bo ob. uri, ko oprvit 60 km. Po dveh urh. Čez, ure.. SISM VH LINRNIH N» Z VM NZNNKM =, = ) =, = b) Sistem ni rešljiv. ) =, = b) =, = =, = Ms kroglice je kg, ms kocke p 0 kg. 6 in 0. vtomobilov, 9 mopedov. Mojster 0, pomočnik 0. 6 prvilno, neprvilno. olžin meri cm, širin p cm. 6, in 90. odrslih, 0 otrok. 9 tekčev, kolesrjev.. LGRSK N» N» Z NZNNKO V IMNOVLU ) ; Vrednost leve in desne strni enčbe je. b) Ne, ker desne strni enčbe ne moremo izrčunti: 0. ) = b) = ) = b) = ) = b) = 0 ur ur ŠPL S PRIZKUSI ) = b) = 0 c) = č) = 6 d) = Prvilne so trditve, c in č. = o število je. Mti je str 0 let, hči p 6 let. Koti merijo: α =, β =, γ =. = Metk mor rešiti nlog. =, = SORZMRJ IN POONOS. RZMRJ KOLI»IN ) : b) : c) : č) : d) : e) : f) : g) : h) : i) : 6 j) : k) : l) : ) 0 : = : b) 0 : = : c) : = : ) : b) c) 0 % č) 0, ) : 0 b) 60 : c) 00 : č) 000 : d) : 6
7 , c, d, f strost sin (let) strost očet (let) ) : b) : c) : : 0 = : p : f = : = : p : v = : 0 = : f : v = : 0 = : f : p = : v : p = : v : f = : ) : 6 = : b) : 0 = : c) :. SORZMRJ ) = 6 b) = c) = č) = 9 d) b = e) c = f) = g) = h) = i) u = 6 ) : =, : 6 ; enkost velj, ker st produkt enk: =. b) : = : ; enkost ne velj, ker st produkt rzličn:. ) =, b) b =, c) =, č) = d) z = e) = f) m = 0 g) = h) = nkost velj. Verjetno je preveril enkost produkt zunnjih in produkt notrnjih členov: =,; 0, = 0, ) : = 9 : ; deklic b) učencev ) 0 km b) cm c) : cm ) = 9 b) = 6, = 6, c) =, = č) = d) = ) : : : : : b) o : o : : : : c) Rzmerje je enko.. č) p : p : 9 : 9 : 6 : 9 d) kvdrt kvdrt kvdrt kvdrt 9 kvdrt kvdrt kvdrt kvdrt rugi ulomek (pod č) je kvdrt prveg ulomk.. PRMO SORZMRJ Premo sorzmerje je, c, e ) : = : no korito im mso kg. b) : 0 = : vjset korit im mso 60 kg. c) : 600 = : rgovin je nbvil 00 korit. ) 6 : = : Z jopic potrebujemo 6 kg preje. b) : 0 = 6 : Spletemo lhko 0 jopic. Glej rešitvi in. ), : 0,0 = : ; n dolžinski meter blg stne. b) 0% od =,0 b) : =,0 : 0,0 b) Šivilj je kupil, metr blg. Prem sorzmerj so, b,e, f. ) =, k = b) =, k = e) =, k = f) = b, k = b :, =, :, Šolski dimnik je visok 6, metr. Rzlične rešitve ORNO SORZMRJ Obrtno sorzmerje je b, č, d, e Obrtn sorzmerj so: c, č, d, e, f c) = 0 č) = d) = e) = 6 f) = b 9 : = : ; N pot je odšlo pomorščkov. Zlog hrne bo zdoščl z 0 dni. Rziskovln nlog im 0 strni. Potrebno bo -krt v levo in -krt v desno. Posdili so vrst smrek. ) Npolnil je 0 steklenic po dl. b) Npolnil je steklenic po pol litr. c) Vseh npolnjenih steklenic je. Sorzmerj so: b) : = : ) 60 : 0 = : 00 ) : = 60 : 0, = 6, zto -krt v levo, -krt v desno 6) 0 : = : 0. SILN NLOG IZ RZMRJ IN SORZMRJ Več možnosti: ) (, 9), (, ), (6, ), (, 6), (0, ) b) (, ), (, ), (, 6), (, 0), (, 0) c) (, ), (, ), (, ), (, ), (, ) Špel je dobil bonbonov, Rok p 0 bonbonov. ljši kos meri metrov. Iskni števili st in. Iskni števili st 66 in. Koti trikotnik merijo o, 60 o, o. č Strnici prvokotnik merit cm in 0 cm, ploščin p 00 cm. Središčni koti merijo: 90 o, 0 o, 0 o Špel mor priprviti 60 grmov prveg in 0 grmov drugeg element. Iskni števili st 6 in,. Iskni števili st 9 in. ) Iskn števil so, 6,. b) Iskn števil so, 9,. c) Iskn števil so,, 6. Strnici prvokotnik merit cm in cm. Kteti merit cm in 6 cm, obseg meri cm, ploščin p 96 cm. c = cm, v c = cm.6 RZMRJ OLŽIN LJI ) : = : b) : F = : c) GH : = : č) F : GH = : 9 d) : F = : e) GH : = 9 : ) : b) : c) : č) : 6 ) : = : b) : = : c) : = : č) : = : d) : = : e) : = :
8 RŠIV ) = cm b) = cm c) F = 9 cm č) KL =, cm d) PR =, cm = 6 cm, o = 0 cm, p = cm. = cm. POONI RIKONIKI cm o = dm, p = 0, dm. ) : 0 b) : c) 0 : Izberete lhko plice, ki so dolge 0 cm, 0 cm, 0 cm, 0 cm, 0 cm, 60 cm, 0 cm, 0 cm, 90 cm li 00 cm. ) r =, cm; krožnici se sekt. b) npr.: : Krj st oddljen, km (0 m).. POONOS Podobn st si prvokotnik pri, c in č. Podobn st si štirikotnik in FGH. ) b = cm; k = ; o : o = : ; p : p = : 9 b) = cm; k = ; o : o = : ; p : p = 9 : c) = 6 cm; k = ; o : o = : ; p : p = : č) b =, cm; k = ; o : o = : ; p : p = : 6 Prometni znk mor biti visok 6 dm. Čš je širok 0, cm. 6 6 cm 6 6 ) d; = 6 cm; = 9 cm b) d; m = 0 cm; n = cm c) ne cm F 6 F F F F F ) =,; =, b) = ; = c) = ; = 6 Podobni so trikotniki pri,, in. cm α olžini st enki. Rzlične možnosti.
9 cm ŠPL S PRIZKUSI α = cm β 0 : 0 = : ) = 6 b) =,6 c) = Nist enki. ) N dn zostne minute. b) V 0 dneh zostne 90 minut, to je ur in 0 minut. ) dni b) 0 l kurilneg olj. ) Strnice merijo cm, 6 cm in 0 cm. b). cm β = cm = ) : F = : b) : = : c) F : = : =, =, cm α β = α = t c b = cm, c = cm, o = 0 cm. =, cm, b =, cm, o = 9, cm. = cm, b =, cm, c =, cm. o = cm. Stolpnic je visok, m. α = k α = α o = k o p = k p Rok im, m polic. Gor je visok 00 m. Zliv je širok 6 m. ( ) : = : ( ), =,. olžin kvdrt meri, cm, o = 9, cm, p =,0 cm ; obseg p st v rzmerju :. o = cm, p = 96 cm ; o : o = : ; p : p = : Z peti lik potrebujemo trikotnikov, z enjsteg trikotnikov in z n-ti lik n trikotnikov. o = 9 cm; o = cm; o = 6 cm; o 6 = 60 cm; o 9 = 6 cm; o n = 9 n cm b =, cm, = 6 cm, c = 9 cm, o =, cm. GOMRIJSK LS. ONOSI M GOMRIJSKIMI LMNI V PROSORU Možnih je več rešitev. Njihovo prvilnost lhko presodiš s pomočjo nslednjeg primer: točk = kmenček n cesti, premic = neprekinjen rvn črt n cestišču, rvnin = cest, vzporedni premici = neprekinjeni rvni črti n levem in desnem robu cestišč, vzporedni rvnini = cesti v dveh nivojih. točk = obroček, premic = polic, rvnin = zves. Velikostn rzmerj so npčn (točk je prevelik), premic in rvnin nist neomejeni (imt zčetek in konec oz. robove). Skozi eno točko Skozi dve točki Skozi tri točke ne lhko nrišemo lhko nrišemo moremo nristi nešteto premic. eno premico. premice (rzen, če so kolinerne). 9
10 RŠIV ) R č) R p p s s p b) p c) eno prvokotnico K N 6 cm cm L cm O M ) OM = cm b) OK = = = cm c) p = 60 cm p p Premici se ujemt v vseh točkh. Prvimo, d st premici identični. 6 cm cm cm ) = 0 cm b) = = = cm c) p = cm R = I Rvnini st identični, če se ujemt vsj v treh nekolinernih točkh. ) b) = c) p = Skozi eno točko lhko nrišemo nešteto rvnin. Skozi dve točki lhko prv tko nrišemo nešteto rvnin. Skozi tri točke lhko nrišemo nešteto rvnin, če so točke kolinerne. Sicer p le eno, če so točke nekolinerne. ) očk ne leži n premici. b) očk G ne leži n rvnini. H G c) Premici in H st mimobežnici. č) Premici in FH st vzporednici. F d) Premici in se sekt v točki. e) Premic je vzporedn rvnini FGH. f) Premic sek rvnino G. g) Rvnini F in H st vzporedni. ) F b) c) č) F d) G e) G f) H g) G ) st vzporednici b) je vzporedn c) ne leži č) imt skupno premico G d) st vzporednici e) so nekolinerne f) se sekt g) je prvokotnic h) je ktet i) je enkostrničen j) je prvokotnik ) b) R p p r ) 0 c) p R č) H S F G R J b) = 6 cm c) G = = 6, cm č) p = G = 66 cm H S ) F = F,. PRIZM F G b) p F = ) = b) G = c) p = č) p = d) = 9 cm F =,6 =, b) c) -strn, -strn, -strn ) prviln -strn prizm b) enkorobn 6-strn prizm c) -strn prizm d) prviln -strn prizm, kvder ) 96 cm b) cm c) 9 cm -strn prizm -strn prizm 6-strn prizm število oglišč 6 0 število robov 9 število ploskev ) N b) P c) P č) N d) P e) N ) enkostrnični trikotnik, kvdrt b) prvokotniki c) Rzdlj med rvninm osnovnih ploskev. d) pl = o v e) P površin (m, dm...); V prostornin (m, dm...) f), če je prizm pokončn. g) Ne, ker je osnovn ploskev prvokotnik. h), ker im skldni osnovni ploskvi, plšč p je sestvljen iz prvokotnikov.
11 ) Prviln -strn prizm.; pl = 0 cm ; P = 00 cm b) -strn prizm; pl = 0 cm ; P = 6 cm ; V = 0 cm c) Prviln -strn prizm; O = 6 cm ; P = 6 cm ; V = 6 cm pl = 0 cm ) pl = 0 cm b) ker ne moremo izrčunti ploščine osnovne ploskve. P = cm ; V = 9 cm = 0,9 l = cm; v = cm ) b) cm b) P = 0 cm ; V = 0000 cm ) P = (0 + ) cm ) P =, cm b) V = (6 ) cm ) P = 0, cm ) V = 0 cm 6 6 c) 6 6 P = 00 cm = dm ) V = 0 cm b) P =, cm V = 000 cm ) O = 0000 m = h b) V = 000 m O = 6 cm = 0, cm ; V = 0 cm =,9 cm P = ( + 0) cm =, cm ; V = 6 cm = 6, cm 6 = cm; P = ( + ) cm = 6,6 cm ; V = cm =, cm = 6; O = cm ; P = (6 + 6) cm = 6 cm b) P = cm ; V = cm cm c) kock = cm; P = 9 cm =, cm 9 ) P = ( + 6) cm ; V = cm b) P = cm ; V = cm c) P = ( + ) cm ; V = cm ) V = 00 cm b) N P = 00 cm č ) P = 60 cm ; cm V = 9000 cm P = cm ; V = 9 cm = cm b = cm c = 0 cm v t = 9 cm v = e = =,9 cm O = cm pl = cm P = O + pl = 609 cm V = O v = 6 cm b V : V = : dm = ( + 0) ; = dm ; O = dm ; pl = 0 dm = O = 6 dm v = pl = 0 = dm V = O v = 60 dm = 0,6 dm č e c v b 0 9 = 6 cm; b = cm; c = cm; P = 6 cm 6 ) V = 00 l; b) m V = 600 cm P =, m, s(streh) =,6 m 9 V = 6 dm =,6 m 0 m = 9 kg
12 RŠIV. VLJ, c, č, e V =,0π m = l ) P = 90π cm =,6 cm b) ; V = π dm =,6 dm P = 0π cm = 6, cm ; V = π cm = 0, cm ) P = π cm =, cm r = 6 cm; v = 6 cm; b) V = 6π cm = 6, cm P = 6,π dm =, dm V =,π m =,6 m cm v = cm; P = 6π cm = 0 cm r = cm; P = 00π cm = 6 cm ) Ne; strnic plšč je predolg. d = 0,6 b) Ne; osnovni ploskvi bi morli biti n drugih strnich plšč., d =,. PIRMI ) 6, b), c) enkostrnični trikotnik, kvdrt č), enkokrki trikotniki;, enkokrki trikotniki ) Pirmid im eno, prizm p dve osnovni ploskvi. b) Pirmid je prviln, če je osnovn ploskev prvilni večkotnik. c) Plšč pirmide je sestvljen iz n enkokrkih trikotnikov. č) Višin pirmide je prvokotn rzdlj med vrhom in rvnino osnovne ploskve. d), če gre z pokončno pirmido. e) ; višin pirmide je njkrjš rzdlj med vrhom in osnovno ploskvijo. f) nkorob tristrn pirmid (tetreder). g) Ne; strnske ploskve rvno pokrijejo osnovno ploskev (O je iz šestih enkostrničnih trikotnikov, ki so enki strnski ploskvi). P = 0 cm ), sj je osnovn ploskev kvdrt. b) višin pirmide c) višin strnske ploskve č) digonl osnovne ploskve d) ne; je strnski rob (povezuje oglišče z vrhom) e) osnovno ploskev f) strnsko ploskev g) SV = V S ) prviln -strn pirmid; kvdrt in enkokrkih trikotnikov b) P = 96 cm c) = 6 cm č) v = cm; V = cm ) prviln štiristrn pirmid, P = 0 cm b) štiristrn pirmid, P = 60 cm c) prviln šeststrn pirmid, P = 9, cm č) prviln tristrn pirmid, P =, cm Posodi imt enki osnovni ploskvi in enki dolžini višin. ) P = 6 cm b) v = cm c) V = 96 cm č) s =, cm ) P = 0 cm, V = 60 cm b) v = 6 cm, P = 6 cm c) pl = 60 cm, V = cm ) V =, cm b) 6,6 cm pl =,9 m ( = m; s = m; v =, m) P =, cm P = ( + ); V = 6 v = 6, cm ( = cm; v = ). SOŽ d =,6m osnovn ploskev plšč vlj π cm 0π cm vlj vlj vlj 00π cm 6π cm 00π cm 9π cm višin površin prostornin cm cm cm 00π cm 0π cm 6π cm π cm cm 06π cm 0π cm 00π cm 6 kg Odpde, % les. cm P = 0π cm = 9 cm ; V = 60π cm = 9 cm ) Prostornin se n-krt poveč. b) Prostornin n -krt poveč. rzličn plšč: v = 9, o = 0 in v = 0, o = 9 00π cm 6π cm π cm, b, d, e ) P = 00 cm, V = 0 cm b) O = π cm, V = π cm c) pl = π cm, v =,6 cm č) v = 0 cm, P = π cm ) P = π cm b) V = 96π cm pl = 60 cm ) P = π cm =, cm b) P =,π cm = 0,6 cm c) P = 6,π cm =, cm č) P =,π cm = 0, cm ) V = 96π dm = 6 dm b) V = 0π dm = 9, dm c) V = π dm = 9, dm ) P = π cm = 6, cm b) V = π cm = 9,6 cm ) P = 6π cm b) s = 0 cm V = dl (V = 6π cm = 00 cm = dl) P = cm (s = 6, cm) s = 0 cm
13 ) O = 900π cm b) r = 0 cm c) s = 0 cm č) P = 00π cm d) V = 60π cm (v = 6, cm) v = 0 cm s v : s s = pl πr : pl = : πr pl = cm P =,π cm = 60 cm ) -krt b) -krt V = 96π cm (s = 0 cm; v = cm; V = 96π cm = 0 cm ) V = π cm b; : ; pl pl b = π π = 9π cm (Merilo: :) p = cm ; r = cm.6 KROGL P = 600π cm P = 6π cm V = 9π cm ) P = 00π cm b) V = π cm P = m P = 6π 0 6 km V = 0π 0 9 km d = cm V = 0π cm P k : P v = 6 : ),% b) d P =,π + 6π +,π =,π cm P = 9,6 cm V =,π +,6π +,0π = V = π cm =, cm. VRNIN ) b) c) ŠPL S PRIZKUSI ), H, FG b) ne c) premic prebd rvnino v točki F č) premico (, ) d),, F, GH e) d = 0 cm; d =, cm; d =, cm; d =, cm f) p H = 0 cm g) p H = 6, cm ) prviln -strn prizm b) 6 cm c) 60 cm č) 6 cm d) V = 0 cm =, l ) -strn prizm b) prvokotni trikotnik c) O = 0 cm č) P = 960 cm d) V = 900 cm ) v = cm b) 6 cm c) 0 cm ) V = 0 cm b) P = 00 cm v = cm c) 60 cm č) p = 69, cm ) = cm b) P = 6 cm c) s = cm V = 0,π m = 0, m V = 0π cm ) P = π cm b) V = 9π cm v = cm ) V =, cm b),% c) m = g č), cm P = 6,π cm = 0 cm FUNKIJ. OŠVILSK PRMI IN KOORINNI SISM ) b) Možnih je več rešitev, sj je izbir lik poljubn. P = π cm ; V = 90π cm P = 6π cm ; V = π cm ) P = π cm ; P = 6π cm b) P : P = : ) r = 0 cm, v = 6 cm b) r = cm, v = 6 cm c) r = 6 cm, v = 0 cm č) r = cm, v = 0 cm Njvečjo prostornino im vlj v primeru ), njmnjšo p v primeru č). Z površino velj enko. V = π cm V = π P = 6π ; V = π P = π cm P = πr ; V = πr c) č) )
14 RŠIV b) d) 0 0 c) e) 0 0 č) ) 0 0
15 b) d) 0 0 c) e) 0 0 č) f) 0 0
16 RŠIV g). OVISNOS VH KOLI»IN; FUNKIJ 0 0 f() = 0 f() = f() = f() = 0 6 f() = 9 9 f() = f() = 0 f() = 6 9 ) f( ) = 9 f(0) = f() = b) f( ) = f() = 0 c) f( ) = 6 f(0) = f() = 6 č) f( ) = f(0) = f(6) = 0 h) d) f( ) = f(0) = f() = e) f( ) = f(0) = f() = 0 f) f( ) = f() = f() = ) f() = + b) f() = 9 c) f() = č) f() = + d) f() = + e) f() = + f) f() = + 6 g) f() = h) f() = + i) f() = + 6 j) f() = ) f() je z večj od dvkrtnik števil. b) f() je z večj od nsprotne vrednosti števil. c) f() je enk kvdrtu števil. č) f() je z večj od polovice števil. d) f() je z mnjš od bsolutne vrednosti števil. e) f() je enk polovici rzlike trikrtnik števil in števil.. LINRN FUNKIJ i) 0 ) = b) = c) č) 6 in > d) in = e) < < 6 in < ) k = ; n = 6 b) k = ; n = c) k = ; n = č) k = ; n = f) k = ; n = g) k = ; n = d) k = ; n = e) k = ; n = ) f() = + b) f() = + c) f() = č) f() = d) f() = e) f() = f) f() = g) f() = 0,, ) f() = f() = 0 f( ) = b) f( ) = 0 f() = 0 f( ) = c) f( ) = f() = 0 f() = č) f( ) = 0 f(0) = f() = d) f( ) = f(0) = f() = ) f() = f( ) = b) f( ) = f(0) = c) f() = f() = č) f() = 0 f( 6) = d) f() = 0 f( ) = f() = 0,0 +,0; f() =, f() = ; prodti mor njmnj izdelkov. ) Pozitivno je z > in negtivno z <. b) Pozitivno je z > in negtivno z <. c) Pozitivno je z >, in negtivno z <,. č) Pozitivno je z > 0 in negtivno z < 0. 6
17 ) = + b) = c) = č) = d) = +. GRF LINRN FUNKIJ ) M (, 0) N (0, ) b) M (, 0) N (0, ) c) M (, 0) N (0, ) č) M (, 0) N (0, ) d) M (0, 0) N (0, 0) e) M (, 0) N (0, ) f) M (, 0) N (0, ) g) M (, 0) N (0, ) cm d b 0 g e č c f f() = 0 + kg kg kg kg f() = 0,60 + 0,06 0,66,6,6,6 0 ( ) (kg) f() = + ; koeficient je količin vode, ki priteče v eni minuti, zčetn vrednost p so l vode, ki so že v vedru. = + ) f() = + b) f() = c) f() = č) f() = + d) f() = + e) f() = Nrščjoče so: ) N (0, ); č) N (0, ); d) N (0, 0); e) N (0, ) in f) N (0, ) Njbolj strm je funkcij f() = +, ker im njvečji smerni koeficient; cm njmnj strm p je funkcij f() =, ker im njmnjšo bsolutno vrednost smerneg koeficient. 0 = + k = ; = k = ; = + 0 cm kolesr b potnik v letlu c pešec č potnik n trjektu d potnik v vtomobilu (glede n njihovo hitrost) ) in b), in c), in č), in d) in e), in (, ) (, ) (, ) = 0 (, 9) (, ) F (, 0)
18 RŠIV ) = b) = c) = + č) = d) = + e) = cm č d 0 e G c ) u = + b) n = v = o = + z = p = ) Pri zrcljenju čez os smerni koeficient zmenj predznk, zčetn vrednost p ostne nespremenjen. b) Pri zrcljenju čez os p smerni koeficient in zčetn vrednost spremenit predznk. ) M(, 0); N(0, 6); o = (9 + )e; p = 9 e b) M(, 0 ); N(0, ); o = (0 + 6)e; p = e c) M(, 0); N(0, 9); o = ( + 90)e; p =, e č) M(, 0); N(0, ); o = ( + )e; p =, e ) S(, ) cm 0 S(, ) = b = c) S(, ) cm 6 0 S(, ) = + č) S(, 0) cm 6 = + S(, 0) = = 0 d) = + S(, ) = + b) S(, ) cm S(, ) = = +
19 e) 0 = S(, ) = = + ) So vzporedne. b) vorijo šop. = ) = b) = + c) = + ŠPL S PRIZKUSI f() = f(- ) = 0 ) = b) = + c) f() = + č) f() = f() = očk leži n premici. ) cm 0 N(0, ) = M(, 0) ) k = ; n = b) k = ; n = 6 ) f() = 0 = b) M(, 0); N(0, ) = + 9 S(, ) cm 0 = S(, ) = + = b) f() = + = OLV POKOV 6. SRNJ VRNOSI ),06 c) ) Nročili so vtobusov. Če bi nročili vtobusov, bi zmnjklo prostor z 0 učencev, ker je 0 = 0 učencev in spremljevlcev, zto potrebujejo vtobusov in je nekj sedežev prznih 0 = 0 učencev in spremljevlcev. b) Če se pelje v zdnjem vtobusu le deset učencev, je lhko tu le en spremljevlec, v vseh ostlih vtobusih p mort biti dv. Z opisne podtke ne določmo povprečj, zto ne moremo določiti povprečne brve oči. 9
20 RŠIV ) Izrčunne vsote z prvih členov zporedj Števke n mestu enic se ponvljjo n vskih dvjset členov Števk Število ponovitev b) Modusi so štirje: 0,,, 6. c) : 0 = 6, ost. Zdnj števk je 6 (pogledmo tretji člen izmed prvih dvjsetih členov). : 0 = 6, ost. Zdnj števk je (pogledmo sedemnjsti člen izmed prvih dvjsetih členov). ) (ponedeljek, torek, sred, četrtek, petek) (,,,, ) (,,,, ) veliko možnosti. V vtomobilu je njpogosteje sedel potnik. oločmo modus. Medin je v polovici vtomobilov se vozi potnik, v drugi polovici p,, li potnikov. ritmetičn sredin je povprečno se v vtu vozit potnik. V tem primeru je ritmetičn sredin zvjujoč podtek, ker se v njveč vtomobilih vozi potnik (modus). Povprečn tempertur, o, Mo = 6 njvečkrt izmerjen tempertur. Me = polovic izmerjenih tempertur je nižjih, drug polovic p višjih od o. ) =,66 Mo = 6, in, Me =, b). kvrtil:,. kvrtil: 6, medčetrtinski rzmik:, c) =,6 Mo =,0 in, Me =, č). kvrtil:,. kvrtil: medčetrtinski rzmik:, d) Podtki so bolj rzpršeni pri deklich. deklice,,, 6,,9,,,, 6 6,, dečki,,,,9,,,, 6 6,, Rzlične rešitve. 6. VRJNOS M modro belo k krilo RU rumen R rdeč Z zelen m mjic RUm Mk k Rm Zm RUm Rm Zm MkRUm MkRm MkZm KRUm KRm bzm ) Nemogoč. b) Slučjen. c) Gotov. č) Slučjen. b, c ) Rok je pri pouku, Rok ni pri pouku. b) Učenec je vpršn in dobi oceno, Učenec je vpršn in dobi oceno, učenec ni vpršn. c) Izbrn oseb je b b ) 6 možnosti. b). možnost kruh posebn gud. možnost kruh posebn edmec. možnost kruh šunk gud. možnost kruh šunk edmec. možnost kruh milnsk gud 6. možnost kruh milnsk edmec Vsk dobi svojo rešitev. ) 6 b) 6 6 c) 0 6 ) 0, b) 0, b) 0, Jk: 0,; Nejc: 0,6; Uspešnejši je Nejc. Vsk dobi svojo rešitev. Prv delvnic: 0,66. rug delvnic: 0,. Srečko je bolje kupiti v prvi delvnici, ker imš več možnosti d zdeneš uporben predpsnik. 0
21 MMIK V VSKNJM ŽIVLJNJU ) m m m m m b) Ut je sestvljen iz kvdr in prvilne tristrne prizme. c) metrov č) 6 m v d) e). f) Ne. ), l b) 6, l c) mnjših in 0 večjih. č) 9,0 d) Ne, cen ni bil sorzmern s prostornino sok. Sok z odrsle bi morli prodjti po ceni 0,. e) 0, f) 0 otrok in 0 odrslih. g) V povprečju je vsk otrok kupil več kot en sok, niso p g kupili vsi odrsli. Obrčunl mu je po obrzcu = 0, + (0, z vsk obrn kilogrm + "štrtnine") ) Rzlične možnosti. Npr. b) Z ploščice so plčli 0. c) : č) Ne. d),6 % e) Odvisno od višine bzen. Nimmo dovolj podtkov. 9 m od ogrje. ) V drugi trgovini. b). Rzlične rešitve. Rzlične rešitve. Rzlične rešitve. ) b) Smostojno rziskovnje. Smostojno rziskovnje. Smostojno rziskovnje. Smostojno rziskovnje. ŠPL N ILJU ) = b) = c) = 6 č) = Knjig je imel 60 strni. ) = b) = 0 c) =,06 =, cm; b = cm; p =, cm cm o = cm ) prviln štiristrn pirmid b) oglišč; robov; osnovn ploskev; strnske ploskve c) 0 cm ) V vlj = 6π cm =,0 cm V stožc = π cm =,6 cm b) r = cm; P = π cm =,9 cm c) s = cm; P = π cm =,6 cm ) k = ; n = 6; nrščjoč M(, 0) b) M(, 0); N(0, 6) = N(0, 6)
Skrivnosti πtevil in oblik 9 PriroËnik. za 9. razred osnovne πole
Skrivnosti πtevil in oblik 9 PriroËnik z 9. rzred osnovne πole Jože Berk Jn Drksler Mrjn RobiË Skrivnosti πtevil in oblik 9 PriroËnik z 9. rzred osnovne πole Avtorji: Jože Berk, Jn Drksler in Mrjn RobiË
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραLESARSKA ŠOLA MARIBOR M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 2009/2010
M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 009/00 NARAVNA ŠTEVILA. Kter števil imenujemo nrvn števil? Nštejte osnovne rčunske opercije, ki so definirne v množici nrvnih števil in
Διαβάστε περισσότεραSkrivnosti πtevil in oblik 8 PriroËnik. za 8. razred osnovne πole
Skrivnosti πtevil in olik 8 PriroËnik z 8. rzred osnovne πole Jože erk Jn Drksler Mrjn RoiË Skrivnosti πtevil in olik 8 PriroËnik z 8. rzred osnovne πole vtorji: Jože erk, Jn Drksler in Mrjn RoiË Ilustrcije:
Διαβάστε περισσότεραB) VEKTORSKI PRODUKT 1. 1) Pravilo desnega vijaka
B) VEKTORSKI PRODUKT 1 1) Prvilo desneg vijk Vsi smo že videli vijk, nekteri kkšneg privili, tisti, ki teg še niste storili, p prosite kog, ki se n vijke spozn, d vm pokže privijnje vijk. Večin vijkov
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραSATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραOlga Arnuš Mirjam Bon Klanjšček Bojana Dvoržak Darjo Felda Sonja France Mateja Škrlec MATEMATIKA 2
Olg rnuš Mirjm on Klnjšček ojn voržk rjo Feld Sonj Frnce Mtej Škrlec MTEMTIK Z i r k n l o g z g i m n z i j e Zirko nlog so npisli Olg rnuš, prof., mg. Mirjm on Klnjšček, ojn voržk, prof., mg. rjo Feld,
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότερα1.PRIZMA ( P=2B+M V=BH )
.RIZMA ( =+M = ).Izrčunti površinu i zpreminu kvr čij je ijgonl ug 0m, užine osnovnih ivi su m i m. D 0m m b m,? D 00 b 00 8 8 b b 87 87 0 87 8 87 b 87 87 87 8 87. Ivie kvr onose se ko :: ijgonl je ug.oreiti
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE TRIGONOMETRIJE PRAVOKUTNOG TROKUTA
OSNOVE TRIGONOMETRIJE PRVOKUTNOG TROKUT - DEFINIIJ TRIGONOMETRIJSKIH FUNKIJ - VRIJEDNOSTI TRIGONOMETRIJSKIH FUNKIJ KUTOV OD - PRIMJEN N PRVOKUTNI TROKUT - PRIMJEN U PLNIMETRIJI 4.1. DEFINIIJ TRIGONOMETRIJSKIH
Διαβάστε περισσότεραRijeseni neki zadaci iz poglavlja 4.5
Rijeseni neki zdci iz poglvlj 4.5 Prije rijesvnj zdtk prisjetimo se itnih stvri koje ce ns prtiti tijekom njihovog promtrnj. Definicij: (Trigonometrij prvokutnog trokut) ktet nsuprot kut ϕ sin ϕ hipotenuz
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραZAVRŠNI ISPIT NA KRAJU OSNOVNOG OBRAZOVANJA I ODGOJA. školska 2013./2014. godina TEST MATEMATIKA UPUTE ZA RAD
ZAVRŠNI ISPIT NA KRAJU OSNOVNOG OBRAZOVANJA I ODGOJA školsk 0./04. godin TEST MATEMATIKA UPUTE ZA RAD Test koji trebš riješiti im 0 zdtk. Z rd je predviđeno 0 minut. Zdtke ne morš rditi prem redoslijedu
Διαβάστε περισσότεραMatematika I. NTF Načrtovanje tekstilij in oblačil Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2006/07
Mtemtik I Mtjž Željko NTF Nčrtovnje tekstilij in oblčil Zpiski ob predvnjih v šolskem letu 006/07 Izpis: mrec 009 Kzlo Množice in števil 4 Množice 4 Reln števil 8 3 Podmnožice relnih števil 0 4 Kompleksn
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότερα4. Trigonometrija pravokutnog trokuta
4. Trigonometrij prvokutnog trokut po školskoj ziri od Dkić-Elezović 4. Trigonometrij prvokutnog trokut Formule koje koristimo u rješvnju zdtk: sin os tg tg ktet nsuprot kut hipotenuz ktet uz kut hipotenuz
Διαβάστε περισσότεραMate Vijuga: Rijeseni zadaci iz matematike za srednju skolu 2. ARITMETICKI I GEOMETRIJSKI NIZ, RED, BINOMNI POUCAK. a n ti clan aritmetickog niza
Mte Vijug: Rijesei zdci iz mtemtike z sredju skolu. ARITMETICKI I GEOMETRIJKI NIZ, RED, BINOMNI POUCAK. Aritmeticki iz Opci oblik ritmetickog iz: + - d Gdje je: prvi cl ritmetickog iz ti cl ritmetickog
Διαβάστε περισσότεραGEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK
GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK 2 1 Geometrija v ravnini 1.1 Osnove geometrije Točka je tisto, kar nima delov. Črta je dolžina brez širine. Ploskev je tisto, kar ima samo dolžino in širino. Osnovni zakoni,
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραΤο άτομο του Υδρογόνου
Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες
Διαβάστε περισσότεραGEOMETRIJA V PROSTORU
Geometrij protoru. 1 GEOMETRIJA V PROTORU PLOŠČINE IN OBEGI LIKOV (A) Ploščine in oegi liko Kdrt 4 d o Prokotnik d o Rom 4 f e o Prlelogrm inα o Trikotnik ( ) ( ) ( ) in 1 o γ Enkotrnični trikotnik 4 o
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)
ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.
Διαβάστε περισσότερα1 Ponovitev matematike za kemijske inženirje
1 Ponovitev mtemtike z kemijske inženirje 1.1 Vektorji Vektor v 3-rzsežnem prostoru lhko npišemo kot trojico števil: = 1,, 3. Števil 1,, 3 po vrsti oznčujejo komponente vektorj v, y in z smeri krtezičneg
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραSTATISTIKO UNIVERZITETNA ŠTUDIJSKA PROGRAMA LABORATORIJSKA BIOMEDICINA IN KOZMETOLOGIJA 1. LETNIK
MATEMATIKA bc α S STATISTIKO UNIVERZITETNA ŠTUDIJSKA PROGRAMA LABORATORIJSKA BIOMEDICINA IN KOZMETOLOGIJA. LETNIK PRIMITIVNA FUNKCIJA INTEGRAL Rešujemo nlogo: Dn je funkcij f. Poišči funkcijo F, ktere
Διαβάστε περισσότεραTRIGONOMETRIJSKE FUNKCIJE OŠTROG UGLA
TRIGONOMETRIJSKE FUNKCIJE OŠTROG UGLA Trignmetrij je prvitn predstvlj lst mtemtike kje se vil izrčunvnjem nepzntih element trugl pmću pzntih. Sm njen nziv ptiče d dve grčke reči TRIGONOS- št znči trug
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραII. ŠTEVILSKE IN FUNKCIJSKE VRSTE
II. ŠTEVILSKE IN FUNKCIJSKE VRSTE. Številske vrste Poleg zporedij relnih števil lhko o konvergenci govorimo tudi pri t.i. številskih vrsth. Formlno gledno je številsk vrst neskončn vsot relnih števil;
Διαβάστε περισσότεραDeljivost naravnih števil
Deljivost naravnih števil. D = {,,, 4, 6, }, V = {, 4, 6, 48, 60 }. (A) in (E). a) S številom so deljiva števila:, 0, 0 in 060. S številom so deljiva števila: 0, 460, 000 in 46. c) S številom 4 so deljiva
Διαβάστε περισσότερα➆t r r 3 r st 40 Ω r t st 20 V t s. 3 t st U = U = U t s s t I = I + I
tr 3 P s tr r t t 0,5A s r t r r t s r r r r t st 220 V 3r 3 t r 3r r t r r t r r s e = I t = 0,5A 86400 s e = 43200As t r r r A = U e A = 220V 43200 As A = 9504000J r 1 kwh = 3,6MJ s 3,6MJ t 3r A = (9504000
Διαβάστε περισσότεραMatematika 4 Zapiski s predavanj prof. Petra Legiše
Mtemtik 4 Zpiski s predvnj prof. Petr Legiše Mih Čnčul 9. julij Kzlo Vricijski rčun 3. Osnovni vricijski problem............................. 3. Prmetričn rešitev................................. 6.3 Višji
Διαβάστε περισσότεραDolžina (= velikost, = absolutna vrednost, = norma) vektorja je dolžina daljice, ki predstavlja vektor, t.j.:
vektorji ) OSNOVNE DEFINIIJE Krjišči dljie, npr, st enkovredni. Tudi, če i zpisli i vedeli, d govorio o isti dljii. Če p krjišče do rzlični vlogi, eneu reio zčetek, drugeu p kone, doio nov geoetrijski
Διαβάστε περισσότεραAnaliza I. Josip Globevnik Miha Brojan
Anliz I Josip Globevnik Mih Brojn 27. pril 2012 2 Predgovor Pred vmi je prv verzij skript z predmet Anliz 1, nmenjenih študentom univerzitetneg študij mtemtike n Univerzi v Ljubljni. Upv, d bodo skript
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA NPZ
PONOVITEV SNOVI ZA NPZ ENAČBE 1. naloga : Ugotovi ali sta dani enačbi ekvivalentni! 5x 5 = 2x 2 in 5 ( x - 1 ) = 2 ( x 1 ) da ne 2. naloga : Reši linearni enačbi in napravi preizkusa! a) 5 4x = 2 3x PR:
Διαβάστε περισσότεραC 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,
1 1., BD 1 B 1 1 D 1, E F B 1 D 1. B = a, D = b, 1 = c. a, b, c : (1) 1 ; () BD 1 ; () F; D 1 F 1 (4) EF. : (1) B = D, D c b 1 E a B 1 1 = 1, B1 1 = B + B + 1, 1 = a + b + c. () BD 1 = BD + DD 1, BD =
Διαβάστε περισσότεραD f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,
Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga
Διαβάστε περισσότερα3.letnik - geometrijska telesa
.letnik - geometrijska telesa Prizme, Valj P = S 0 + S pl S 0 Piramide, Stožec P = S 0 + S pl S0 Pravilna -strana prizma P = a a + av 1 Pravilna -strana prizma P = a + a a Pravilna 6-strana prizma P =
Διαβάστε περισσότεραVALJAK. Valjak je geometrijsko telo ograničeno sa dva kruga u paralelnim ravnima i delom cilindrične površi čije su
ALJAK ljk je geometijsko telo ogničeno s dv kug u plelnim vnim i delom ilindične povši čije su izvodnie nomlne n vn ti kugov. Os vljk je pv koj polzi koz ente z. Nvno ko i do sd oznke su: - je povšin vljk
Διαβάστε περισσότεραRješenje: F u =221,9 N; A x = F u =221,9 N; A y =226,2 N.
Osnove strojrstv Prvilo izolcije i uvjeti rvnoteže Prijeri z sostlno rješvnje 1. Gred se, duljine uležišten je u točki i obješen je n svoje krju o horizontlno uže. Izrčunjte horizontlnu i vertiklnu koponentu
Διαβάστε περισσότεραAfina in projektivna geometrija
fina in projektivna geometrija tožnice () kiciraj stožnico v evklidski ravnini R, ki je določena z enačbo 6 3 8 + 6 =. Rešitev: tožnica v evklidski ravnini je krivulja, ki jo določa enačba a + b + c +
Διαβάστε περισσότεραSLIČNOST TROUGLOVA. kažemo da su slične ( sa koeficijentom sličnosti k ) ako postoji transformacija sličnosti koja figuru F prevodi u figuru F
SLIČNOST TROUGLOV Z dve figure F i F kžemo d su slične ( s koefiijentom sličnosti k ) ko postoji trnsformij sličnosti koj figuru F prevodi u figuru F. Činjeniu d su dve figure slične obeležvmo s F F. Sličnost
Διαβάστε περισσότεραIII. ODVODI FUNKCIJ ENE REALNE SPREMENLJIVKE
III. ODVODI FUNKCIJ ENE REALNE SPREMENLJIVKE 1. Odvjnje funkcij ene spremenljivke Odvjnje je en njpomembnejši opercij n funkcij. Z uporbo odvod, kdr le-t obstj, lko veliko bolje spoznmo vedenje funkcje
Διαβάστε περισσότεραOpćenito, iznos normalne deformacije u smjeru normale n dan je izrazom:
Otporost mterijl. Zdtk ZDTK: U točki čeliče kostrukije postvlje su tri osjetil z mjereje deformij prem slii. ri opterećeju kostrukije izmjeree su reltive ormle (dužiske deformije: b ( - b 3 - -6 - ( b
Διαβάστε περισσότεραТЕМПЕРАТУРА СВЕЖЕГ БЕТОНА
ТЕМПЕРАТУРА СВЕЖЕГ БЕТОНА empertur sežeg beton menj se tokom remen i zisi od ećeg broj utijnih prmetr: Početne temperture mešine (n izsku iz mešie), emperture sredine, opote hidrtije ement, Rzmene topote
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραcot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.
TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij
Διαβάστε περισσότεραJože Berk, Jana Draksler in Marjana Robič. Skrivnosti števil in oblik. Rešitve učbenika v 7. razredu osnovne šole
Jož rk, Jn rkslr in Mrjn Roič Skrivnosti štvil in olik Ršitv učnik v. rzrdu osnovn šol REŠIE NRN EIL. ELJIOS ŠEIL ),,,,, + k ; k o. Prdhodnmu štvilu prištjmo. ),,,,, : k ; k. Prdhodno štvilo dlimo s.,,,,,,,,,,,,,,,,,,
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIKA III Zapiski za ustni izpit
MATEMATIKA III Zpiski z ustni izpit 2 UNI Šolsko leto 2011/2012 Izvjlec Gregor olinr Avtor dokument Jernej Podlipnik mjn Sirnik UREJANJE OKUMENTA VERZIJA 01.01 ATUM 12.02.2012 OPOMBE Priprv n ustni izpit
Διαβάστε περισσότεραIm{z} 3π 4 π 4. Re{z}
! #"!$%& '(!*),+- /. '( 0 213. $ 1546!.17! & 8 + 8 9:17!; < = >+ 8?A@CBEDF HG
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραΑλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη
Άσκηση 8 Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Δ. Φ. Αναγνωστόπουλος Τμήμα Μηχανικών Επιστήμης Υλικών Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων Ιωάννινα 2013 Άσκηση 8 ii Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Πίνακας περιεχομένων
Διαβάστε περισσότεραEstimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design
Supplemental Material for Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design By H. A. Murdoch and C.A. Schuh Miedema model RKM model ΔH mix ΔH seg ΔH
Διαβάστε περισσότεραOsnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
Διαβάστε περισσότεραss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s
P P P P ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s r t r 3 2 r r r 3 t r ér t r s s r t s r s r s ér t r r t t q s t s sã s s s ér t
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραIzbrana poglavja iz matematike
Izbrn poglvj iz mtemtike BF Biologij Mtjž Željko Zpiski ob predvnjih v šolskem letu 009/00 Izpis: 9 jnur 00 KAZALO Kzlo Števil 5 Nrvn števil 5 Cel števil 6 3 Rcionln števil 6 4 Reln števil 7 5 Urejenost
Διαβάστε περισσότεραA MATEMATIKA Zadana je z = x 3 y + 1
A MATEMATIKA (.5.., treći kolokvij). Zdn je z 3 + os. () Izrčunjte ngib plohe u pozitivnom smjeru -osi. (b) Izrčunjte ngib pod ) u točki T(, ). () Izrčunjte z u T(, ). (5 bodov). Zdn je z 3 ln. () Izrčunjte
Διαβάστε περισσότεραDani vektor lahko ponazorimo z usmerjeno daljico, ki se začne v poljubni točki - pravimo tudi, da vektor vzporedno premaknemo v dano začetno točko.
Vektoji Usejen dlji ozio oientin dlji je dlji ki ji piedio useitev oientijo. To nedio tko d se odločio kteo od kjišč je zčetn točk in kteo končn točk te dljie. Usejeno dljio z zčetno točko A in končno
Διαβάστε περισσότεραOdred eni integrali. Osnovne osobine odred enog integrala: f(x)dx = 0, f(x)dx = f(x)dx + f(x)dx.
Odred eni integrli Osnovne osobine odred enog integrl: fx), fx) fx) b c fx), fx) + c fx), 4 ) b αfx) + βgx) α fx) + β gx), 5 fx) F x) b F b) F ), gde je F x) fx), 6 Ako je f prn funkcij fx) f x), x R ),
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραNeodreeni integrali. Glava Teorijski uvod
Glv Neodreeni integrli. Teorijski uvod Nek je funkcij f :, b R. Definicij: ϕ- primitivn funkcij funkcije f ϕ f, b Teorem: ϕ- primitivn funkcij funkcije f ϕ+c- primitivn funkcij funkcije f Definicij: f
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραKotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.
DN#3 (januar 2018) 3A Teme, ki jih preverja domača naloga: Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότεραPRIJEMNI ISPIT MATEMATIKA
PRIJEMNI ISPIT MATEMATIKA Skupovi Brojevi Osnovni zkoni Opercije Rcionlizcij Proporcije Polinoi Množenje, deljenje, rstvljnje n činioce, njnji zjednički sdržilc, njveći zjednički delilc Ekvivlentne trnsforcije
Διαβάστε περισσότεραrs r r â t át r st tíst Ó P ã t r r r â
rs r r â t át r st tíst P Ó P ã t r r r â ã t r r P Ó P r sã rs r s t à r çã rs r st tíst r q s t r r t çã r r st tíst r t r ú r s r ú r â rs r r â t át r çã rs r st tíst 1 r r 1 ss rt q çã st tr sã
Διαβάστε περισσότεραΝόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.
Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού. Περιοδικός πίνακας: α. Είναι µια ταξινόµηση των στοιχείων κατά αύξοντα
Διαβάστε περισσότεραNEKE POVRŠI U. Površi koje se najčešće sreću u zadacima su: 1. Elipsoidi. 2. Hiperboloidi. 3. Paraboloidi. 4. Konusne površi. 5. Cilindrične površi
NEKE POVŠI U Pvrši kje se njčešće sreću u dcim su:. Elipsidi. Hiperlidi. Prlidi 4. Knusne pvrši 5. Cilindrične pvrši. Elipsidi Osnvn jednčin elipsid ( knnsk) je : + + = c, i c su dsečci n, i si. Presek
Διαβάστε περισσότεραDOMAČA NALOGA pri predmetu Statika in Kinematika
kultet z strojništvo Univerz v Ljubljni STTIK I KIETIK DOČ LOG ri redmetu Sttik in Kinemtik Domč nlog zjem vje iz odročij: osnove vektorskeg rčun, obremenitve, rekcije in odore konstrukcij Študent: Boštjn
Διαβάστε περισσότεραSUPPLEMENTAL INFORMATION. Fully Automated Total Metals and Chromium Speciation Single Platform Introduction System for ICP-MS
Electronic Supplementary Material (ESI) for Journal of Analytical Atomic Spectrometry. This journal is The Royal Society of Chemistry 2018 SUPPLEMENTAL INFORMATION Fully Automated Total Metals and Chromium
Διαβάστε περισσότεραKUPA I ZARUBLJENA KUPA
KUPA I ZAUBLJENA KUPA KUPA Povšin bze B Povšin omotč M P BM to jet P B to jet S O o kupe Oni peek Obim onog peek O op Povšin onog peek P op Pimen pitgoine teoeme vnotn jednkotn kup je on kod koje je, p
Διαβάστε περισσότεραP P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ
P P Ó P r r t r r r s 1 r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s Pr s t P r s rr r t r s s s é 3 ñ í sé 3 ñ 3 é1 r P P Ó P str r r r t é t r r r s 1 t r P r s rr 1 1 s t r r ó s r s st rr t s r t s rr s r q s
Διαβάστε περισσότεραPošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Διαβάστε περισσότεραRešenja A/2 kolokvijuma iz predmeta MERNI SISTEMI U TELEKOMUNIKACIJAMA 10. januar 2006.
šnj A/ kolokvijum iz prdmt MENI SISEMI U ELEKOMUNIKACIJAMA. jnur. Zdtk. D i prikznim urđjm mogl mriti mplitud čtvrtog hrmonik u mmorijki lok tr d ud upin ditrovn zin unkcij ( t) y co π Izlz iz urđj j td
Διαβάστε περισσότεραAC 1 = AB + BC + CC 1, DD 1 = AA 1. D 1 C 1 = 1 D 1 F = 1. AF = 1 a + b + ( ( (((
? / / / o/ / / / o/ / / / 1 1 1., D 1 1 1 D 1, E F 1 D 1. = a, D = b, 1 = c. a, b, c : #$ #$ #$ 1) 1 ; : 1)!" ) D 1 ; ) F ; = D, )!" D 1 = D + DD 1, % ) F = D + DD 1 + D 1 F, % 4) EF. 1 = 1, 1 = a + b
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta
Mtemtik Gbrijel Tomšič Bojn Orel Než Mrmor Kost. pril 008 50 Poglvje 5 Integrl 5. Nedoločeni in določeni integrl Nedoločeni integrl V poglvju o odvjnju funkcij smo se nučili dni funkciji f poiskti njen
Διαβάστε περισσότεραVaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότερα5 Ι ^ο 3 X X X. go > 'α. ο. o f Ο > = S 3. > 3 w»a. *= < ^> ^ o,2 l g f ^ 2-3 ο. χ χ. > ω. m > ο ο ο - * * ^r 2 =>^ 3^ =5 b Ο? UJ. > ο ο.
728!. -θ-cr " -;. '. UW -,2 =*- Os Os rsi Tf co co Os r4 Ι. C Ι m. Ι? U Ι. Ι os ν ) ϋ. Q- o,2 l g f 2-2 CT= ν**? 1? «δ - * * 5 Ι -ΐ j s a* " 'g cn" w *" " 1 cog 'S=o " 1= 2 5 ν s/ O / 0Q Ε!θ Ρ h o."o.
Διαβάστε περισσότεραŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Srednja elektro šola in tehniška gimnazija M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 006/007 NARAVNA ŠTEVILA Katera števila imenujemo naravna števila? Naštejte
Διαβάστε περισσότερα4 INTEGRALI Neodredeni integral Integriranje supstitucijom Parcijalna integracija Odredeni integral i
Sdržj 4 INTEGRALI 64 4. Neodredeni integrl........................ 64 4. Integrirnje supstitucijom.................... 68 4. Prcijln integrcij....................... 7 4.4 Odredeni integrl i rčunnje površine
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA NPZ Matematika 6. razred
PONOVITEV SNOVI ZA NPZ Matematika 6. razred Avtorica: Jelka Županec Šola: VIZ II. OŠ Rogaška Slatina Kazalo. NARAVNA ŠTEVILA... 4. DESETIŠKE ENOTE... 4.2 RAČUNSKE OPERACIJE... 5.2. SEŠTEVANJE... 5.2.2
Διαβάστε περισσότερα