Kotni funkciji sinus in kosinus

Σχετικά έγγραφα
KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Kotne in krožne funkcije

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

Osnove matematične analize 2016/17

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

DARJA POTOƒAR, FMF

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA. MATEMATIKA 1 2. del. EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo. Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12

PRIMER UPORABE FUNKCIJ 2. FUNKCIJE ENE SPREMENLJIVKE DEFINICIJA IN LASTNOSTI FUNKCIJE. Upogibni moment. M(X )=F A x qx2 2

Množico vseh funkcijskih vrednosti, ki jih pri tem dobimo, imenujemo zaloga vrednosti funkcije f. Oznaka: Z f

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA

1. Trikotniki hitrosti

VEKTORJI. Operacije z vektorji

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Realne funkcije. Elementarne funkcije. Polinomi in racionalne funkcije. Eksponentna funkcija a x : R R + FKKT Matematika 1

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Matematika. Funkcije in enačbe

TRIGONOMETRIJA TROKUTA

1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA

= Števila 264, 252, 504 zapiši kot produkt praštevil in poišči njihov skupni največji delitelj in

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

Državni izpitni center. Osnovna raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 4. junij 2011 / 120 minut

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

VPRAŠANJA ZA POKLICNO MATURO IZ MATEMATIKE

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Torek, 25. avgust 2009 / 90 minut

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

diferencialne enačbe - nadaljevanje

6 Primjena trigonometrije u planimetriji

Funkcije več spremenljivk

1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ

vezani ekstremi funkcij

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA

Funkcije dveh in več spremenljivk

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji

Deljivost naravnih števil

( , 2. kolokvij)

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper. Geometrija. Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar

B) VEKTORSKI PRODUKT 1. 1) Pravilo desnega vijaka

Osnove elektrotehnike uvod

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Osnove kompleksne analize MARKO SLAPAR

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA III

Sproščeno srečanje in izmenjava prvih vtisov. Režim v novem šolskem letu:

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

Reševanje sistema linearnih

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

1 Fibonaccijeva stevila

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Del 5. Vektorske funkcije in funkcije več spremenljivk

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Splošno o interpolaciji

IZVODI ZADACI (I deo)

a M a A. Može se pokazati da je supremum (ako postoji) jedinstven pa uvodimo oznaku sup A.

Funkcije dviju varjabli (zadaci za vježbu)

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

PROCESIRANJE SIGNALOV

8. Diskretni LTI sistemi

Spoznajmo sedaj definicijo in nekaj osnovnih primerov zaporedij števil.

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2010/2011

Transcript:

Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje med kotom nasprotne katete in hipotenuzo. Sinusni izrek: sinα = b c Sínusni izrek pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranica-nasprotni kot. Zato za trikotnik na sliki velja zveza: Kotna funkcija kosinus je definirana kot razmerje med kotu priležno kateto in hipotenuzo.

cosα = a c Kosinusni izrek Kosinusni izrek nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico. Nalogo lahko tudi obrnemo in pri danih treh stranicah trikotnika poiščemo kateregakoli izmed kotov. Ime je dobil po kotni funkciji kosinus, ki se pojavi v enačbi. Za trikotnik na sliki tako veljajo naslednje zveze: Če je kateri izmed kotov pravi (torej meri 90 oz. π se kosinusni izrek poenostavi v Pitagorov izrek. radianov), je njegov kosinus enak 0, tedaj

0 30 45 60 90 sinα 0 1 3 1 cosα 1 3 1 0 Primer: Izračunaj: sin45 + cos60 = + 1 = + 1 DEFINICIJA NA ENOTSKI KROŽNICI: Kot v geometriji definiramo kot del ravnine, omejen z dvema poltrakoma, ki imata skupno izhodišče. Ta definicija je primerna za kote od 0 do 360. Na splošno si kot raje predstavljamo kot zasuk: v koordinatnem sistemu pozitivni del abscisne osi zasukamo okoli koordinatnega izhodišča. Pri taki definiciji kota lahko govorimo tudi o kotih, ki so večji od 360, pa tudi o kotih, ki so manjši od 0 (zasuk v negativni smeri). Pozitivni del abscisne osi imenujemo fiksni krak kota, zasukani poltrak pa gibljivi krak kota. Pri sukanju gibljivega kraka okoli izhodišča koordinatnega sistema potuje točka A(1, 0) po enotski krožnici. Dolžina poti (d), ki jo ta točka opravi pri določenem kotu oziroma zasuku, se imenuje velikost kota v radianih. Ker je obseg enotske krožnice enak π, vidimo, da je 360 = π radianov. Pri radianih po dogovoru izpuščamo oznako enote, torej pišemo kar

0 30 45 60 90 180 360 radiani 0 π π π π π π 6 4 3 Sinus kota je ordinata točke T, v kateri gibljivi krak kota seka enotsko krožnico. Kosinus kota je abscisa točke T, v kateri gibljivi krak kota seka enotsko krožnico. Osnovna zveza kotnih funkcij sinus in kosinus: sin x + cos x = 1 Opomba: Potence kotnih funkcij po dogovoru označujemo (v Evropi) na krajši način: (sin x) n = sin n x. Tak način označevanja smo uporabili tudi v zgornji zvezi. Po tem dogovoru pomeni tudi zapis sin 1 x = (sin x) 1 GRAFI IN LASTNOSTI SINUSA IN KOSINUSA: Opomba: Pri risanju grafov kotnih funkcij vedno privzamemo, da je argument x kot v radianih. f x = sin x

PREIODIČNOST: Funkcija sinus je periodična funkcija s periodo π. LIHOST/SODOST: Funkcija sinus je liha funkcija. DEFINICIJSKO OBMOČJE: Definicijsko območje funkcije sinus je cela realna os ZALOGA VREDNOSTI: Zaloga vrednosti funkcije sinus je interval (-1,1). NIČLE: Funkcija sinus ima ničle v točkah kπ; k je element celih števil. MAKSIMUMI: Funkcija sinus ima maksimume v točkah π + kπ ; k element celih števil. MINIMUMI: Funkcija sinus ima minimume v točkah 3π + kp; k element celih števil. ZVEZNOST: Funkcija sinus JE zvezna funkcija. f x = cos x PREIODIČNOST:Funkcija kosinus je periodična funkcija s periodo π. LIHOST/SODOST: Funkcija kosinus je soda funkcija. DEFINICIJSKO OBMOČJE: Definicijsko območje funkcije kosinus je cela realna os. ZALOGA VREDNOSTI: Zaloga vrednosti funkcije kosinus je interval (-1,1). NIČLE: Funkcija kosinus ima ničle v točkah π + kπ; k je element celih števil. MAKSIMUMI: Funkcija kosinus ima maksimume v točkah π + kπ ; k element celih števil. MINIMUMI: Funkcija kosinus ima minimume v točkah π + kπ; k element celih števil. ZVEZNOST: Funkcija kosinus JE zvezna funkcija.

Pomembnejše formule Adicijski izreki Adicijski izrek nam pove, kako se kosinus in sinus vsote dveh kotov izražata z vrednostmi obeh funkcij pri posameznih členih. Primer: Izračunaj sin75? sin(x + y) = sin x cos y + cos x sin y sin(x y) = sin x cos y cos x sin y cos(x + y) = cos x cos y sin x sin y cos x y = cos x cos y + sin x sin y sin75 = sin 30 + 45 = sin30 cos45 + sin45 cos30 = 1 + 3 = 4 + 3 4 Funkcije dvojnih kotov sin x = sin x cos x cos x = cos x sin x Faktorizacija kotnih funkcij Primer: x + y x y sin x + sin y = sin cos x y x + y sin x sin y = sin cos x + y x y cos x + cos y = cos cos x + y x y cos x cos y = sin sin Natančno izračunajmo vrednosti sin35.5 + sin4.5. sin35.5 + sin4.5 = sin Razčlenjevanje kotnih funkcij 35.5 + 4.5 35.5 4.5 cos = sin30 cos5.5 = cos5.5 sin x sin y = 1 (cos(x + y) cos(x y)) cos x cos y = 1 (cos(x + y) + cos(x y)) sin x cos y = 1 (sin(x + y) + sin(x y))