ROBERT HOOKE IN MIKROSKOP

Σχετικά έγγραφα
Gimnazija Ptuj. Mikroskop. Referat. Predmet: Fizika. Mentor: Prof. Viktor Vidovič. Datum: Avtor: Matic Prevolšek

MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Mikroskop in mikroskopiranje

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

MERJENJE Z MIKROSKOPOM

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Tretja vaja iz matematike 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

SVETLOBNI MIKROSKOP IN OSNOVE MIKROSKOPIRANJA

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Osnove elektrotehnike uvod

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

1. vzporedni žarek (vzporeden je optični osi), ki ga zbiralna leča lomi tako, da gre na drugi strani skozi gorišče,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

8. Diskretni LTI sistemi

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Svetlobni mikroskop. Princip delovanja Pomembna kakovost leč

Kotne in krožne funkcije

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Vaje: Slike. 1. Lomni količnik. Barbara Rovšek, Ana Gostinčar Blagotinšek, Toma d Kranjc. Naloga: Določite lomna količnika pleksi stekla in vode.

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Jerneja Čučnik Mikroskopiranje in tipi celic Gimnazija Celje Center Mikroskopiranje in tipi celic

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Mikroskop Osnove mikroskopiranja

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

PROCESIRANJE SIGNALOV

Leica DM750 M Uporabniški priročnik

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Poročilo laboratorijskih vaj pri predmetu Gradiva. Optični mikroskop

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Elementi spektralne teorije matrica

1. Trikotniki hitrosti

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Teoretične osnove za poučevanja naravoslovja za 6. in 7. razred devetletke

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

ΑΝΑΤΟΜΙΑ ΦΥΤΟΥ. ΓΙΩΡΓΟΣ ΑΪΒΑΛΑΚΙΣ, Αν. Καθηγητής ΓΙΩΡΓΟΣ ΚΑΡΑΜΠΟΥΡΝΙΩΤΗΣ, Καθηγητής ΚΩΣΤΑΣ ΦΑΣΣΕΑΣ, Καθηγητής

Splošno o interpolaciji

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

ΣΕΡΒΙΚΗ ΓΛΩΣΣΑ IV. Ενότητα 3: Αντωνυμίες (Zamenice) Μπορόβας Γεώργιος Τμήμα Βαλκανικών, Σλαβικών και Ανατολικών Σπουδών

VEKTORJI. Operacije z vektorji

Frančiškov prijatelj. Vzgoja

Leica DM500, DM500 B Uporabniški priročnik

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

SLIKA 1: KRIVULJA BARVNE OBČUTLJIVOSTI OČESA (Rudolf Kladnik: Osnove fizike-2.del,..stran 126, slika 18.4)

Ne vron ske mre že vs. re gre sij ski mo de li na po ve do va nje pov pra še va nja na treh vr stah do brin

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Sistem sučeljnih sila

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

CO2 + H2O sladkor + O2

7 Lastnosti in merjenje svetlobe

GALAKSIJE OPAZOVANJE GALAKSIJ, izračuni, posledice

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

KVANTNA FIZIKA. Svetloba valovanje ali delci?

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

( , 2. kolokvij)

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12


- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

KAZALO 1 UVOD KAJ JE SVETLOBA Sonce kot izvor naravne svetlobe Kako zaznamo svetlobo? Kaj so barve in kako jih zaznamo?...

F2_ zadaća_ L 2 (-) b 2

Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012

SISTEMI DIFERENCIJALNIH JEDNAČINA - ZADACI NORMALNI OBLIK

7 Lastnosti in merjenje svetlobe

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Για να εμφανιστούν σωστά οι χαρακτήρες της Γραμμικής Β, πρέπει να κάνετε download και install τα fonts της Linear B που υπάρχουν στο τμήμα Downloads.

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Inverzni problem lastnih vrednosti evklidsko razdaljnih matrik

Kotni funkciji sinus in kosinus

Zgodba vaše hiše

Transcript:

ROBERT HOOKE IN MIKROSKOP UČENKA: Tjaša Šabeder,9.b Herzog UČITELJICA: Andreja DATUM: 30.10.2014 PREDMET: Biologija 1. ROBERT HOOK Robert Hooke se je 18. julija leta 1635 rodil na otoku Wight v Freshwaterju v Angliji. Njegov oče je bil duhovnik v cerkvi vseh Svetih. O otroštvu Roberta Hooka ni veliko znano. Bil je zelo šibkega zdravja in prav zato ga starši niso silili, naj postane duhovnik, kot njegovi trije bratje. To je bila namreč družinska tradicija in zelo naporen poklic, ki ga njegovo šibko zdravje ne bi zmoglo. Hook je doma veliko opazoval naravo in živali ter bil navdušen nad delovanjem mehanskih igrač in ur, sam pa je tudi izdeloval različne izdelke iz lesa,kovine

Ko je Robert bil star 10 let je njegov oče hudo zbolel in ga je prosil, naj se še prej izobražuje na način, ki ga je najbolj veselil in obvladal, saj se je že takrat kazala nadarjenost za znanost. Leta 1648 je mu je umrl oče in Hook je ugotovil, da je risanje najboljši način, da zasluži za življenje. Oče mu je zapustil 40 funtov in odšel je v London. V Londonu je delal v studio Petra Leyla kot njegov pomočnik. Ko je bil star 13 let je bil sprejet v Westminstrsko šolo in stanoval je pri ravnatelju Richardu Busbyju. Ravnatelj je ugotovil, da v šolo hodi izreden človek, zato ga je spodbujal naj samostojno študira v njegovi osebni knjižnici. V šoli se je naučil grščine in latinščine, čeprav v latinščini ni nikoli pisal. Do leta 1653 se je naučil vsega, kar mu je Westminstrska šola lahko ponudila, zato se je potegoval za mesto v Oxfordu in ga tudi dobil. Odšel je v Oxford, kjer so takrat delovali najboljši angleški znanstveniki. Hook jih je navdušil s svojimi sposobnostmi. Posebej cenil ga je Wills; Hook je bil njegov asistent. Nato je Robert Boyle iskal novega asistenta in priporočili so mu Hooka. Leta 1662 je v novo ustanovljenem Royal Society of London postal odgovoren za izvajanje kemijskih poskusov na tedenskih srečanjih. Kasneje, leta 1665 je bil imenovan za profesorja geometrije na Gressham fakulteti, kjer je deloval in tudi prebival do konca svojega življenja. Istega leta je tudi dosegel svetovno slavo, saj je takrat izšla njegova knjiga Micrographia. Naletela je na zelo dobre kritike. Sestavil je mikroskop, ki ga je Leeuwenhoek iznašel z brušenjem leč ter ga še izboljšal, da je bila povečava še večja in so znanstveniki lahko skozi naslednja stoletja preučevali mikroskopsko majhne živali. Seveda so mikroskopi zdaj še bolj zmogljivi, kot so bili tiste čase. Z mikroskopom je lahko preučeval majhne živali v vodi, preučil muho in druge živali, ki se jih zaradi majhnosti ni dobro ali pa sploh ni poznalo. Najbolj je znan po svoji knjigi Micrographia, v kateri je predstavil mikroskopske povečave živali. Ena bolj znanih slik iz te knjige je tudi mikroskopski posnetek bolhe. Eno pomembnejših

njegovih odkritij je, da so rastline sestavljene iz celic. To je opazoval na lesu in pluti. Prvi je podrobno pregledal fosile. Umrl je 3. marca 1703, v 68. letu starosti. Dolgo časa so mislili, da ne obstaja noben njegov portret, saj je bil v življenjepisu, ki ga je napisal Waller opisan kot suh, grd in skrivenčen mož. Zaradi tega so mislili, da se ni upal dati naslikati. Zdaj so njegov portret naslikan za Royal Society, kjer je delal, po veliko letih našli. Po njemu se imenuje ulica v njegovem rodnem mestu, na njenem koncu pa je njemu posvečen muzej. V cerkvi svete Helene je imel tudi svoje spominsko okno, ki pa je zdaj na žalost uničeno. Po njem so imenovali tudi krater na Marsu. V National Maritime museumu v Londonu je njegova razstava. 2. MIKROSKOP Mikroskop je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom. Znanost, ki raziskuje male objekte s tako napravo, se imenuje mikroskopija. Izraz mikroskopsko, pomeni, da je nekaj zelo majhno, vidno le pod mikroskopom in nevidno za prosto oko. Zgodovina mikroskopa sega skoraj 1200 let v preteklost, ko je Abbas Ibn Firnas naredil korektivne leče. Težko je reči, kdo je

naredil prvi mikroskop. Izum ponavadi pripisujemo Zachariasu Jansenu, nizozemskemu izdelovalcu očal iz Middelburga. Ta naj bi bil okoli leta 1590, verjetno s pomočjo svojega očeta, Hansa Jansena (ali Janssena), izdelal preprost prototip mikroskopa: cev z lečo na vsaki strani. Med možnimi izumitelji mikroskopa sta tudi Galileo Galilei in Hans Lippershey. Galileo je leta 1609 sestavil mikroskop s konkavno in konveksno lečo, Giovanni Faber pa je za to Gallilejevo napravo leta 1625 skoval ime "mikroskop". Mikroskope v osnovi ločimo v tri razrede: Mikroskopi optične teorije (svetlobni mikroskop), elektronski mikroskopi (npr., presevni elektronski mikroskop) in ang., scanning probe microscope (SPM) Mikroskopi optične teorije so mikroskopi, ki delujejo na principu optične teorije leč, da povečajo sliko, ki nastane s prehodom svetlobnih valov skozi primerek. Valovi so lahko elektrno magnetno valovanje pri svetlobnih mikroskopih ali snop elektronov pri elektronskih mikroskopih. Svetlobni mikroskop ali svetlobni drobnogled uporablja svetlobno valovanje v vidnem spektru, je najpreprostejši in se ga zato tudi najbolj uporablja. Svetlobni mikroskopi po navadi uporabljajo refraktivne steklene leče, včasih pa so leče tudi iz plastike ali kremena. Njihova naloga je, da usmerijo svetlobo v oko ali kak drug svetlobni senzor. Zrcalni svetlobni mikroskopi delujejo na enak način. Tipična povečava svetlobnega mikroskopa, ki deluje v spektru vidne svetlobe je do 1500 kratna, s teoretično resolucijo 0,2 μm (200 nm). Specializirane tehnike lahko presežejo to povečavo, toda resolucija je omejena z uklonom.

V posebnih primerih, se lahko v svetlobnih mikroskopih uporabljajo tudi valovne dolžine svetlobe izven vidnega spektra. Resolucijo lahko povečamo, če uporabimo na primer ultravijolično svetlobo, ki ima krajšo valovno dolžino. Valovne dolžine v bližini infardeče svetlobe se uporabljajo za predstavitev vezji v vezanem siliciju ker je silicij v tem spektru transparenten. Mnoge valovne dolžine svetlobe, od ultravijolične do vidne svetlobe, se lahko uporabljajo tudi za to, da sprožijo flouroscentne emisije iz objektov, kar je nato vidno s prostim očesom ali občutljivo kamero. Osnovni deli mikroskopa iz 90ih (1)Okular (2)Revolver (3)Objektiv (4-5)Makro in mikro meterski vijak (6)Mizica (7)Vir svetlobe (8)Kondenzor Sestavljen je iz mehanskih in optičnih delov. Optični del mikroskopa tvorijo: leče oz. lečja (sistemi leč), objektiv (prikazuje sliko), okular (sliko dodatno poveča), kondenzor (enakomerna osvetlitev preparata) z zaslonko in kolektor z zaslonko, ali lučka Mehanski del mikroskopa tvorijo: Podstavek, vijaka za fino ali grobo nastavljanje ostrine slike, tubus, revolver, mikroskopska mizica, vijaka za premikanje preparata, vijak za premikanje kondezorja. Povečavo mikroskopa izračunamo tako, da pomnožimo povečavo okularja in povečavo objektiva. Poleg povečave je pomembna tudi ločljivost mikroskopa, ki določa najmanjšo razdaljo, pri kateri še lahko razločimo dve točki.