Lastne vrednosti in vektorji

Σχετικά έγγραφα
Tretja vaja iz matematike 1

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Reševanje sistema linearnih

Iterativne numerične metode v linearni algebri

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

11. Posplošeni problemi lastnih vrednosti

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Navadne diferencialne enačbe

Problem lastnih vrednosti

Problem lastnih vrednosti 1 / 20

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Numerične metode 2 (finančna matematika)

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Osnove linearne algebre

Lastne vrednosti in lastni vektorji

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

Uporabna matematika za naravoslovce

Matrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1

vezani ekstremi funkcij

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Kotne in krožne funkcije

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika. Funkcije in enačbe

8. Diskretni LTI sistemi

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Reševanje sistemov linearnih enačb

5.1 Predpogojevanje. K 1 Ax = K 1 b,

Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

3.1 Reševanje nelinearnih sistemov

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Dodatna poglavja iz linearne algebre za 1. letnik finančne matematike na FMF. Primož Moravec

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA II

Inverzni problem lastnih vrednosti evklidsko razdaljnih matrik

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Elementi spektralne teorije matrica

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

Oznake in osnovne definicije

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Poglavje 2. Sistemi linearnih enačb

Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009

Funkcije več spremenljivk

Afina in projektivna geometrija

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Splošno o interpolaciji

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SANDRA BOLTA LASTNE VREDNOSTI GRAFA DIPLOMSKO DELO

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Zbirka rešenih izpitnih nalog iz numeričnih metod

3.2.1 Homogena linearna diferencialna enačba II. reda

Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:

Algebraične strukture

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

1. UREJENE OBLIKE KVADRATNE FUNKCIJE

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006

8. Navadne diferencialne enačbe

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2009/2010

Vektorski prostori s skalarnim produktom

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I

Dragi polinom, kje so tvoje ničle?

Navadne diferencialne enačbe

INTEGRALI RACIONALNIH FUNKCIJ

Ax = b. 7x = 21. x = 21 7 = 3.

IZVODI ZADACI (I deo)

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

Kotni funkciji sinus in kosinus

1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Osnove matematične analize 2016/17

Uvod v numerične metode


41. Jednačine koje se svode na kvadratne

Transcript:

Poglavje Lastne vrednosti in vetorji Naloga Gerschgorinov izre Naj bo A C n n in C i = {z C i, z a ii n j=,j i a ij } rog v omplesni ravnini, za i =,, n Vse lastne vrednosti matrie A ležijo v uniji rogov n i= C i Rešitev Naj bo x lastni vetor in λ pripadajoča lastna vrednost Poglejmo si enaost po vrsticah A(i, :)x = a ij x j = λx i Kar je evivalentno j=,j i Uporabimo absolutno vrednost in ocenimo: λ a ii x i = j=,j i a ij x j j= a ij x j = (λ a ii )x i j=,j i Naj bo x = x Če postavimo i = dobimo, λ a j=,j i a ij x j x n a ij j=,j i a ij Kar pomeni λ C Iz tega že sledi, da vsaa lastna vrednost leži v uniji rogov Naloga 2 Naj bo A R n n diagonalno dominantna, tj Potem je A obrnljiva a ii > j=,j i a ij za vsa i Rešitev Dovolj je poazati, da so vse lastne vrednosti različne od 0 Fisirajmo lastno vrednost λ Po izreu leži v vsaj enem rogu Torej velja λ a ii j=,j i Ali je laho λ = 0 Če bi bila, bi veljalo a ii n j=,j i a ij < a ii Kar je protislovje Matria je res obrnljiva a ij

2 POGLAVJE LASTNE VREDNOSTI IN VEKTORJI Posledica Naj bo A R n n simetrična, vse lastne vrednosti so realne Vsa lastna vrednost leži v enem od intervalov [a ii a ij, a ii + a ij ] Posledica 2 Velja λ A j=,j i Doaza posledic sta preprosta in ju prepuščam bralcu j=,j i Naloga 3 Določi območje v aterem se nahajajo lastne vrednosti matrie (i) Uporabi Gerschgorinov izre 0 4 A = 0 05 5 3 20 (ii) Upoštevaj še, da imata matrii A in A T iste lastne vrednosti (iii) Podobna matria QAQ ima iste lastne vrednosti ot matria A Ponavadi si za Q izberemo ar diagonalno matrio Poišči optimalno matrio Q =, pri ateri dobiš najboljše oceno za tretjo lastno vrednost Uporabi Gerschgorinov izre Rešitev (i) Iz prve vrstice dobimo λ 0 5 Iz druge vrstice dobimo λ 0 5 Iz tretje vrstice dobimo λ 20 45 Oceno za območje laho izboljšamo tao, da isto oceno naredimo za A T in podobno matrio DAD, jer je D diagonalna matria Vsao območje je določeno z unijo rogov Lastne vrednosti se nahajajo v preseu vseh območij (ii) Zamenja se vloga vrstic in stolpcev Tao dobimo ocene λ 0 25, λ 0 7, λ 20 5 Lastne vredosti ležijo v preseu obeh unij (iii) Izračunamo in dobimo 0 4 QAQ = 0 05 5 3 20 Uporabimo Gerschgorinov izre in dobimo λ 0 4 +, λ 0 + 05, λ 20 45 Radi bi, da ima rog ooli 20 čimmanjši radij in prazen prese z ostalima dvema To pomeni 20 45 4+ +05 Za mejne dobimo vadratno enačbo 20 45 = 4 + 45 2 + 6 = 0 Dobimo x 2 = 6± 36 4 45 9 = 2 3 2 3 Torej dobimo 095 3 Vzamemo, i je čim manjši tj 2 3 2 3

3 Naloga 4 Poaži, da so levi in desni lastni vetorji matrie A pripadajoči različnim lastni vrednosti λ pravootni Rešitev Za levi lastni vetor x velja Ax = λ x, za desni lastni vetor y pa y H A = λ 2 y H Poazati moramo, da velja x H y = 0 Velja y H (Ax) = y H (λ )x = λ y H x = (y H A)x = (λ 2 y H )x = λ 2 y H x Tao dobimo (λ 2 λ )y H x = 0, iz česar že sledi y H x = 0 Naloga 5 Poaži, da ima hermitsa matria A H = A vse lastne vrednosti realne Rešitev Velja Ax = λx, iz tega dobimo x H A H = λx H = x H A = λx H V primeru, da velja λ λ, uporabimo prejšnjo nalogo in dobimo x H x = 0 Prišli smo do protislovja, saj x 0 Torej mora veljati λ = λ To pomeni, da so vse lastne vrednosti realne Naloga 6 Matria A se da diagonalizirati Poaži, da matria ne more imeti natano ene zelo občutljive vrednosti Rešitev Naj bo AX = XΛ, X = [x x 2 x n ], jer je Ax i = λ i x i in x i = Podobno definiramo še matrio levih lastnih vetorjev ] ( y i = ) deljenih z inverzom občutljivosti lastne vrednosti Y H = [y /s y 2 /s 2 y n /s n Tuaj je s i = yi Hx Vemo, da velja yh i x j = δ ij s i Velja namreč < Ax i, y j >= λ i < x i, y j >=< x i, A H y j >= λ j < x i, y j > Torej velja Y X = I = XY, ali drugače x i yi H = I s i i= Naj bo indes tao da velja s = max i s i Zapišemo s x y H = I i x i y H i s i Na obeh straneh uporabimo drugo normo Upoštevamo, da velja xy H 2 = max λ(yx H xy H ) = max λ(yy H ) =, jer je x 2 = y 2 = Matria yy H je ranga in velja (yy H )y = y(y H y) = y Laho uporabimo tudi Frobeniousovo normo, vendar dobimo slabšo oceno, saj velja I F = n Zlaha preverimo enaost xy H F = Ocenimo s + j s j Ker je lastna vrednost zelo občutljiva velja s >> Torej mora za vsaj en s j veljati s j s n

4 POGLAVJE LASTNE VREDNOSTI IN VEKTORJI Naloga 7 Matria A R n n se da diagonalizirati Naj velja AX = XΛ in Y T A = ΛY T Poaži, da za vsa i velja s i X 2 X Rešitev Definiramo x i = Xe i Xe i in y i = X H e i X H e i Velja namreč X A = ΛX Torej s i = y H i x i = eh i X Xe i Xe i X H e i = Xe i X H e i Dobimo s i = Xe i X H e i X X Naloga 8 Naj bo matria A R n n in T njena Schurova forma Velja zveza A = QT Q H, jer je Q ortogonalna matria in T zgornje triotna matria Naj bo λ enostavna lastna vrednost matrie A S pomočjo Schurove forme izračunaj pripadajoči lastni vetor Rešitev Za lastno vrednost in lastni vetor velja: Ax = QT Q H x = λx {}}{ QT Q H x λ QQ H x = 0 I Q(T λi)q H x = 0 /Q H (T λi) Q H x }{{} = 0 y T y = λy Vetor y je lastni vetor za T Lastna vrednost λ = t ii je eden izmed diagonalnih elementov T Oglejmo si oblio Enaost si oglejmo po bloih λ t ii y (T t ii I)y = 0 y i = 0 λ n t ii y n T λi = i n i i T λi T 2 T 3 0 0 T 23 n i 0 0 T 33 λi y 0 y 2 = 0 y 3 0 Iz tretje bločne vrstice dobimo (T 33 λi)y 3 = 0, ar nam da y 3 = 0, saj je (T 33 λi) obrnljiva Iz druge bločne vrstice pa dobimo T 23 y 3 = 0, ar nam ne da nič novega Iz prve bločne vrstice dobimo enačbo 0 {}}{ (T λi)y + T 2 y 2 + T 3 y 3 = 0,

5 iz česar dobimo (T λi)y = T 2 y 2 Ker je y 2 salar, laho izberemo y 2 = Torej je (T λ) T 2 y = = Q H x 0 Seveda sistem rešimo in ne računamo inverza Na oncu dobimo x = Qy Algoritem : Potenčna metoda y = y (0) začetni približe ; r = 0 ; while premajhna natančnost do y (r+) = Ay (r) ; y (r+) = y (r+) / y (r+) normirana varianta; r = r + ; end Naloga 9 Naj bo A R n n Iščemo dominantne lastne vrednosti s potenčno metodo Doaži, da vetorji po smeri onvergirajo dominantni lastni vrednosti Ali laho izluščimo lastne vetorje pripadjoče tem lastnim vrednostim? Obravnavaj naslednje primere Dominantna lastna vrednost je ena sama, λ > λ 2 Dominantni lastni vrednosti sta dve, velja λ 2 = λ Dominantni lastni vrednost sta dve, velja λ 2 = λ Rešitev Primer λ > λ 2 Naj bodo x, x 2,, x n pripadojoči lastni vetorji Zapišimo y (0) = n i= α i x i Velja y (r) = ni= α i λ r i x i Tao dobimo y (r+) y (r) = ni= α i λ r+ i x i() ni= α i λ r i x i() = α λ x () + n i=2 α i ( λ i λ ) r λ i x i() λ x () + n i=2 α i ( λ i λ ) r x i() Ker je λ i λ <, velja in y (r) onvergira x po smeri Primer λ = λ 2 Podobno ot prej dobimo y (r+) lim r y (r) = λ y (r+) y (r) = α λ x () + α 2 λ x 2() + n i=3 α i ( λ i λ ) r λ i x i() α x () + α 2 x ni=3 2() +α i ( λ i λ ) r x i()

6 POGLAVJE LASTNE VREDNOSTI IN VEKTORJI Torej velja y (r+) lim r y (r) in y (r) onvergira po smeri proti α x + α 2 x 2 Iz tega ne moremo dobiti lastnih vetorjev Primer λ 2 = λ V tem primeru podzaporedje z (r) = y (2r) onvergira po smeri α x + α 2 x 2, fator je λ 2 Podzaporedje w (r) = y (2r+) pa onvergira α x α 2 x 2 Iz y (r) = αx + βx 2 in y (r+) = αλ x λ βx 2 Iz česar dobimo = λ λ y (r) + y (r+) = 2αλ x λ y (r) y (r+) = 2βλ x 2 Izre (Bauer-Fie) Če je A = XΛX, jer je Λ = diag(λ,, λ n ), potem vse lastne vrednosti λ(ɛ) matrie A + ɛe ležijo v uniji rogov z λ i ɛ X X E = ɛ κ(x) E Doaz Naj bo λ(ɛ) lastna vrednost A + ɛe Predpostavimo laho λ(ɛ) λ i, i =,, n, saj sicer izre trivialno res Matria A + ɛe λ(ɛ)i je singularna Dobimo ( ) X (A + ɛe λ(ɛ)i)x = Λ λ(ɛ)i + ɛx EX = (Λ λ(ɛ)i) I + ɛ(λ λ(ɛ)i) X EX Ker je Λ λ(ɛ)i nesingularna matria (λ(ɛ) ni lastna vrednost originalne matrie), mora biti I + ɛ(λ λ(ɛ)i) X EX singularna matria To pa pomeni, da je I + ɛ(λ λ(ɛ)i) X EX ɛ (Λ λ(ɛ)i) X E X Ugotovimo, da velja Tao dobimo ončno oceno (Λ λ(ɛ)i) = min i λ i λ(ɛ) min λ i λ(ɛ) ɛ X E X, i ar je željeni rezultat [ ] [ ] A C A 0 Naloga 0 Naj bo T = v Schurovi formi Iščemo matrio S, da bo S 0 B T S = 0 B [ ] I R Matrio S laho izberemo v oblii Čemu mora zadoščati matria R? Enačbi, i jo dobiš 0 I pravimo Sylvestrova enačba

7 Rešitev Najprej poiščemo inverz matrie S, [ ] S I R = 0 I Izračunamo S T S = [ I R 0 I ] [ A C 0 B ] [ ] I R = 0 I [ I R 0 I Matria R mora torej zadoščati enačbi AR RB = C ] [ A AR + C 0 B ] [ ] A AR + C RB = 0 B Naloga (Sylvestrova enačba) To je matrična enačba AX XB = C, jer je A R m m, B R n n, X R m n, C R m n (i) Preo Schurovih deompozicij matri A in B transformiraj enačbo v oblio A Y Y B = C, jer sta A in B zgornje triotni matrii (ii) Zapiši algoritem za reševanje A Y Y B = C Kašnemu pogoju morata zadoščati matrii A in B, da bo enačba rešljiva (iii) Rešitev Y transformiraj v X Rešitev (i) Velja A = QA Q H, B = UB U H Iz tega sledi Q H \ QA Q H X XUB U H = C/U A (Q H XU) (Q H XU) B = Q H CU }{{}}{{}}{{} Y Y C A Y B Y = C (ii) for i = : n do d = C i ; for j = : i do d = d + b ji y j n 2 n operacij ; end y i = (A b ii I)/d n 2 + n operacij ; end ] Naj bo Y = [y y 2 y n zapisan po stolpcih stolpec i-ti stolpec A y b y = c (A b I)y = c A y i ( b iy + b 2iy 2 + + b iiy i ) = c A y i b iiy i = (A b ii)y i = b iy + b 2iy 2 + + b i,iy i + c Tao moramo na vsaem orau rešiti zgornje trioten sistem za y i, i bo rešljiv, če b ii λ(a ) Veljati mora λ(a) λ(b) = (iii) Transformacija je preprosta, Y = Q H XU X = QY U H

8 POGLAVJE LASTNE VREDNOSTI IN VEKTORJI Izre 2 Courant-Fisherjev minimax izre Za simetrično matrio A R n n velja λ (A) = min max R R n,dim(r)=n + x R,x 0 ρ(x, A) = max min S R n,dim(s)= x S,x 0 ρ(x, A) Izre 3 Cauchyjev izre o prepletanju Če je A simerična matria in A r glavna r r podmatria matrie A, potem velja λ r+ (A r+ ) λ r (A r ) λ r (A r+ ) λ 2 (A r+ ) λ (A r ) λ (A r+ Naloga 2 Naj bosta A, E R n n simetrični, da velja Doaži, da potem velja λ (A) λ 2 (A) λ n (A) in λ (E) λ 2 (E) λ n (E) Uporabi Courant-Fisherjev minimax izre Rešitev Velja λ (A) + λ n (E) λ (A + E) λ (A) + λ (E) λ (A) = jer je ρ(x, A + E) = xt (A+E)x x T x Velja tudi λ (A + E) = min max R R n,dim(r)=n + x R,x 0 = ρ(x, A) + ρ(x, E) Dobimo min max R R n,dim(r)=n + x R,x 0 ρ(x, A), (ρ(x, A) + ρ(x, E)) min ( max ρ(x, A) + ρ(x, E)) R R n,dim(r)=n + x R,x 0 λ n (E) ρ(x, E) λ (E) Če vzamemo max ρ(x, E) po celem prostoru, dobimo večjemu več Torej velja λ (A + E) λ (A) + λ (E) Za drugi del neenaosti laho uporabimo drugi del minimax izrea Laho pa uporabimo pravar doazano neenaost za A in E To nam da λ ( A E) = λ n + (A + E) λ ( A) + λ ( E) = (λ n + (A) + λ n (E)) Če neenaost pomnožimo z, smo ončali Naloga 3 Podana je tridiagonalna matria a c b a 2 c 2 b 2 R n n, cn b n jer velja b i c i > 0 i Poaži, da ima taa matria same realne lastne vrednosti Nasvet: poaži, da je matria podobna simetrični matrii Simetrične matrie imajo same realne lastne vrednosti Prav tao imajo podobne matrie iste lastne vrednosti Za podobnostno matrio laho uporabiš ar diagnoalno matrio D a n

9 Rešitev Izračunajmo d d 2 a c d b a 2 c 2 d b 2 2 cn d n b n a n d a c d 2 d b 2 d d a 2 c 2 2 d 3 d b 3 2 d 2 d n cn d n d b n n a n d n d n = d i d Torej mora veljati c i d i+ = b i+ i d i za i =,, n Dobili smo sistem n enačb za n neznan, torej laho izberemo d = Z inducijo zlaha preverimo, da potem velja d i = i ci j= b i Naloga 4 Jacobijeva rotacija je ortogonalna matria Q, i uniči izvedigonalne elemente v podmatrii 2 2 simetrične matrie A A Q T laq l = A () a al a 0 a l a ll 0 a ll Rotacija Q l deluje samo na -ti in l-ti stolpec in vrstico Zapišemo jo ot Q l = 0 c s, s c 0 jer velja c 2 + s 2 = Naredimo transformacijo in dobimo sistem enačb a h = a lh = ca hl + sa h a l = a l = (c 2 s 2 )a l + sc(a a ll ) = 0 a = c 2 a + s 2 a ll 2sca l a ll = c 2 a + s 2 a ll + 2sca l

0 POGLAVJE LASTNE VREDNOSTI IN VEKTORJI Iz tretje enačbe dobimo Za lažji izračun uvedemo še c 2 s 2 sc = a ll a a l β = a ll a 2a l in novo neznano t = s c Tao se naša enačba transformira v t2 + 2βt = 0 Njena stabilna rešitev je sign(β) t = β + β 2 + Potem laho izračunamo še c = t 2 + in s = ct Naloga 5 Poaži, da so lastne vrednosti matrie [ 0 ] A A T 0 enae ±σ i, jer so σ i singularne lastne vrednosti matrie A Rešitev Naj bo A = UΣV T singularni razcep matrie A, potem velja Av i = σ i u i in A T u i = σ i v i Tao dobimo [ ] [ ] [ ] [ ] [ ] 0 A ui ±Avi ±ui ui A T = 0 ±v i A T = σ u i = ±σ i v i i ±v i Naloga 6 Rešujemo posplošen problem lastnih vrednosti Ax = λbx, jer je A simetrična matria, B pa simetrična pozitivno definitna matria Posplošen problem lastnih vrednosti prevedi na navadnega s pomočjo (i) razcepa Cholesega B = V V T (ii) orena matrie B F = B, jer velja F 2 = B (i) (ii) Rešitev {}}{ Ax = λbx = λv V T x V Ax = λv T x V AV T V T x = λ V T x Na oncu dobimo problem Cy = λy, jer je y = V T x in C = C T = V AV T simetrična matria Ax = λbx = λf 2 x F AF F x = λ y {}}{ F x Tao spet dobimo problem oblie Cy = λy, jer je C = F AF in y = F x Spet ohranimo simetrijo y

Naloga 7 Reduciraj matrio A na zgornjo Hessenbergovo s pomočjo Householderjevih zrcaljenj Householderjevo zrcaljenje je matria oblie H = I 2 w T w wwt in predstavlja zrcaljenje pre ravnine določene z normalo w Če hočemo presliati vetor x v ±e, laho to naredimo s Householderjevim zrcaljenjem določenim z w = x + sign(x ) x 2 e Sicirajmo postope na matrii 5 5 Q H 2 Q 0 0 x x x 0 0 x x x Q 3 Q H 0 0 x x x 0 0 0 x x Q H 3 Q 2 0 0 x x x 0 0 x x x 0 0 x x x 0 0 0 x x function H = redh(a) [m, n] = size(a); for = : (m 2) x = A((+):m, ); e = zeros(m, ); e() = ; w = sign(x())*norm(x)*e + x; w = w/norm(w); B = A((+):m, :m); A((+):m, :m)= B 2*w*(w'*B); B = A(:m, (+):m); A(:m, (+):m)= B 2*(B*w)*w'; end; H = A; Naloga 8 Naj bo A simetrična matria z lastnimi pari Ax i = λ i x i, i =,, n Naj bo enotsi vetor x aprosimacija za lastni vetor x in naj bo η = ρ(x, A) = xt Ax = x T Ax x T x Rayleighov vocient za x Poaži, da potem velja η λ 2 A 2 x x 2 2 Rešitev Matria A je simetrična, tao se da diagonilizirati, A = XDX T, lastni vetorji tvorijo ortonormirano bazo Vetor x razvijemo po tej bazi, x = n i= α i x i Baza je ortonormirana, torej velja x T i x j = δ ij in posledično x 2 2 = n i= α 2 i = in xt Ax = n i= λ i α 2 i α 2 {}}{ x x 2 2 = (α ) 2 x + α i x i 2 2 = (α ) 2 + αi 2 = α 2 2α + + α 2 = 2( α ) i=2 i=2 η λ = λ i α 2 n i λ αi 2 = (λ i λ )αi 2 i= i= i=2

2 POGLAVJE LASTNE VREDNOSTI IN VEKTORJI Ocenimo še λ i λ λ i + λ 2 A 2 Supaj dobimo η λ 2 A 2 i=2 α 2 i = 2 A 2 ( α 2 ) 2 A 2 2( α ) 4 A 2 x x 2 2 = 2 A 2 x x 2 2 Prvi Remesov postope poišče najboljšo enaomerno aprosimacijo funcije s polinomom stopnje n na zaprtem intervalue [a, b] S postopom poiščemo najslabšo množico, jer residual alternirajoče doseže svojo normo Algoritem 2: Prvi Remesov postope Začnemo s funcijo f in množico toč X, i vsebuje n + 2 začetnih toč x, x 2,, x n+2 na intervalu [a, b] (i) Reši linearni sistem enačb za neznane b 0, b,, b n b 0 + b x i b n x n i + ( ) i m = f(x i )(zai =, 2, n + 2) (ii) Koeficenti polinoma so b i, p(x) = b 0 + b xb n x n (iii) Poišči množico toč L, jer je dosežena masimalna napaa M = max x [a,b,] f(x) p(x) (iv) Če velja m = M, ončaj V nasprotnem zamenjaj dodaj eno točo iz L v X in iz nje odstrani eno začetno točo, tao da se ohrani alterniranje predznaa residuala r(x) = f(x) p(x) Naloga 9 (i) Poišči premico, i najboljše enaomerno aprosimira f(x) = ln(x) na intervalu [, 2] Uporabi prvi Remesov postope za začetno množico toč x =, x 2 = 3 2, x 3 = 2 (ii) Poišči parabolo, i najboljše enaomerno aprosimira f(x) = x na intervalu [, ] Uporabi prvi Remesov postope za začetno množico toč x = 2, x 2 =, x 3 = 3 2, x 3 = Rešitev (i) Dobimo sistem enačb b 0 + b m = 0 b 0 + 3 2 b + m = ln( 3 2 ) b 0 + 2b m = ln(2) Rešitve sistema so b = ln(2), b 0 = 2 ln(3) 7 4 ln(2) = = 066370 in m = b 0 + b = 2 ln(3) 3 4 ln(2) = 0294458 Poiščemo še estrem, (f(x) p(x)) = x b Estrem je dosežen pri x = ln(2) toče so x =, x 2 = ln(2), x 3 = 2 = 442695, velja še f(x) p(x) < 0 Tao zamenjamo x in x 2 Nove Ponovno rešimo sistem in dobimo b = ln(2), b 0 = 2 ( ln(2) ln(ln(2))) = 066337 Pri isanju masimuma spet dobimo x = ln(2) in ončamo

3 (ii) Dobimo sistem enačb b 0 2 b + 4 b 2 m = 2 b 0 + 0b + 0b 2 + m = 0 b 0 + 2 b + 4 b 2 m = 2 b 0 + b + b 2 + m =, i ga rešimo, b 0 = m = 8, b = 0, b 2 = Naš polinom je p(x) = 8 + x2 Poisati moramo še toče jer residual, r(x) = x 8 x2, doseže svojo normo Masimum residuala laho gledamo le na intervalu [0, ], saj je r(x) soda funcija Na tem intervalu velja r(x) = x 8 x2 Poiščemo ničle odvoda r (x) = 2x Kandidati za estrem so torej robne toče, in ničli odvoda 2, 2 Vrednosti r(x) v teh točah so povsod 8 Torej smo že ončali

4 POGLAVJE LASTNE VREDNOSTI IN VEKTORJI