REAKCIJE ANTRALINA S KISIKOM

Σχετικά έγγραφα
Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Farmacevtska kemija III Vaje in seminarji ANTIOKSIDANTI

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

8. Diskretni LTI sistemi

Radikali, veriţne radikalske reakcije, ROS, RNS, RSS in oksidativni stres, Antioksidanti. doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm.

Radikali, verižne radikalske reakcije, ROS, RNS, RSS in oksidativni stres, Antioksidanti

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih

Kotne in krožne funkcije

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

1A skupina alkalijske kovine

BARBITAL in FENITOIN

Fotosenzibilizatorji kot učinkovine v fotodinamični

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

UVOD GORIVNE CELICE...

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Ravnotežja v raztopini

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ

Teze predavanj iz mikrobne biokemije*

Elektronska paramagnetna resonanca (EPR)

Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin

Prehrana in metabolizem

Naloge. 1. Za vsak predmet ali snov označite, ali gre za čisto snov ali zmes. (2 točki) C. Steklo.

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

Farmacevtska kemija SOD mimetiki. doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm.

Metabolizem oz. presnova

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Cefalosporini ostali β-laktami

Mehanizmi encimske katalize

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina

SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Posnemanje fotorazgradnje sertralina v okolju. Tjaša Gornik, Mentor: doc. dr. Tina Kosjek Somentor: prof. dr.

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

KEMIJA PRVEGA LETNIKA

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Kemija. Alkeni. 1. Pridobivanje alkenov

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Rast mikrobne populacije

Spektroskopija elektronska paramagnetna resonanca (EPR) - spinsko označevanje in spinsko lovljenje pri študiju supramolekularnih sistemov

ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE

1A skupina;alkalijske kovine

KOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane.

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

Talna kemija. Kaj je potrebno poznati:

Available online at shd.org.rs/jscs/

MEĐUMOLEKULSKE SILE JON-DIPOL DIPOL VODONIČNE NE VEZE DIPOL DIPOL-DIPOL DIPOL-INDUKOVANI INDUKOVANI JON-INDUKOVANI DISPERZNE SILE

1. Trikotniki hitrosti

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( )

Osnove elektrotehnike uvod

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Aminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina

Sarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1

ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec

ΑΠΟΛΥΤΗΡΙΕΣ ΕΞΕΤΑΣΕΙΣ Γ ΤΑΞΗΣ ΗΜΕΡΗΣΙΟΥ ΓΕΝΙΚΟΥ ΛΥΚΕΙΟΥ ΠΑΡΑΣΚΕΥΗ 28 ΜΑΪΟΥ 2010 ΕΞΕΤΑΖΟΜΕΝΟ ΜΑΘΗΜΑ: ΧΗΜΕΙΑ ΘΕΤΙΚΗΣ ΚΑΤΕΥΘΥΝΣΗΣ

Το άτομο του Υδρογόνου

Encimi.

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

B I O K E M I J A. O R G A N S K I D E L dr. Črtomir STROPNIK izr. prof. za Organsko in splošno kemijo. 20 ur predavanj, 10 ur seminarja

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

4. Z električnim poljem ne moremo vplivati na: a) α-delce b) β-delce c) γ-žarke d) protone e) elektrone

Elektron u magnetskom polju

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

ΝΟΜΟΣ ΤΗΣ ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΤΗΤΑΣ : Οι ιδιότητες των χηµικών στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

1 Zgradba atomov in molekul

Simbolni zapis in množina snovi

Υ ΑΤΙΚΗ ΠΑΝΕΠΙΣΤΗΜΙΟ ΑΙΓΑΙΟΥ ΤΟΜΕΑΣ ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝΤΙΚΗΣ ΜΗΧΑΝΙΚΗΣ ΚΑΙ ΕΠΙΣΤΗΜΗΣ Κ. Π. ΧΑΛΒΑ ΑΚΗΣ ΜΥΤΙΛΗΝΗ Καθηγητής Περ.

ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI

Katedra za farmacevtsko kemijo. Pregled sinteznega postopka

STVARANJE VEZE C-C POMO]U ORGANOBORANA

Transcript:

Katedra za farmacevtsko kemijo REAKCIJE ANTRALINA S KISIKOM Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Radikali Radikali so ioni, atomi ali molekule, ki imajo v svoji strukturi najmanj en nesparjen elektron: Ioni prehodnih elementov: Cu 2+ (4s 2 3d 7 ), Fe 3+ (4s 2 3d 3 ) nesparjeni el. niso v zunanji lupini, zato po bolj restriktivni definiciji ne sodijo med radikale, Atomi: npr. H (nascentni vodik), Molekule: npr. 3 O 2, Ph 3 C. Vaje iz Farmacevtske kemije 3 2

Radikali Nastanek radikalov: v enoelektronskih redoks reakcijah, npr. oksidacija hidrokinona: OH O O OH hidrokinon - H+ - H+ - e - e OH semikinon pri homolitski cepitvi kovalentnih vezi pod vplivom toplote ali različnih sevanj (predvsem pri nepolarnih ali šibko polarnih vezeh), npr. cepitev molekule broma: O kinon Br Br 2 Br Vaje iz Farmacevtske kemije 3 3

Radikali Posebnosti radikalov: večinoma izjemno kratkoživi, reagirajo v verižnih reakcijah, vedno nastane nov radikal razen pri sparitvi dveh radikalov, magnetni moment (radikali so paramagnetni), kot posledica spina nesparjenega elektrona. To lastnost izkoriščamo pri elektronski spinski resonanci (ESR) oz. elektronski paramagnetni resonanci (EPR). B B +1/2-1/2 spinsko kvantno število Vaje iz Farmacevtske kemije 3 4

Radikali Nastajajo v organizmih pod vplivom sevanj, z metabolizmom ksenobiotikov oz. pri enoelektronskih redoks reakcijah (npr. sežig glukoze). So nujno potrebni intermediati pri metabolnih procesih, organizem (brez njih ne gre, z njimi pa težko če je le doza prevelika). Povzročajo lipidno peroksidacijo, poškodbe encimov in DNK, zato so udeleženi pri tvorbi rakastih obolenj, pojavljajo se pri vnetnih reakcija in hipoksičnih stanjih. Vaje iz Farmacevtske kemije 3 5

Kisikovi radikali Imajo zelo pomembno vlogo v organizmih aerobov Sama molekula O 2 je biradikal (tripletni kisik ali 3 O 2 ): Molekulske orbitale Tripletni kisik 3 O 2 Singletni kisik 1 O 2 Singletni biradikal 1 O 2 Superoksidni radikal O 2 σ 2p π 2p π2p σ2p σ 2s σ2s σ 1s σ1s Vaje iz Farmacevtske kemije 3 6

Kisikovi radikali Tripletni kisik - 3 O 2 v zadnji molekulski orbitali ima dva nesparjena elektrona - lahko sprejme še en elektron, kar vodi do nastanka superoksidnega radikala (pri dihalni verigi, pod vplivom sevanj ali zaradi radikalskih reakcij s ksenobiotiki): 3 O 2 tripletni kisik + e - dihalna veriga, encimi, sevanja, ksenobiotiki (zdravila), kovinski ioni Fe 2+ Fe 3+ 3 O 2 tripletni kisik H 2 O 2 + 3 O 2 Haber-Weisova reakcija katalaza +H + O 2 -. superoksidni radikal H 2 O 2 vodikov peroksid SOD - superoksid dismutaza Fe 2+ Fe 3+ HO - + HO. Fentonova reakcija RH ArOH H 2 O 2 hidroksilni radikal RO. + H 2 O ArO. + H 2 O O 2 + HO - + HO. Vaje iz Farmacevtske kemije 3 7

Kisikovi radikali Superoksidni radikal (O 2 - ), ki nastane kot posledica enoelektronske redukcije tripletnega kisika nastaja tudi mimo encimsko kontroliranih reakcij. SOD pretvarja O 2 - do vodikovega peroksida, ki ga katalaze v nadaljevanju pretvorijo v tripletni kisik in vodo; obramba pred prekomernim nastajanjem kisikovih radikalov. V primeru prisotnosti ionov prehodnih kovin (Fe 2+, Cu 1+,...) ali ksenobiotikov (njihovih radikalov) lahko iz vodikovega peroksida nastane hidroksilni radikal HO (zelo reaktiven, reagira naprej). Aerobi so v evoluciji razvili dodatni sistem za obrambo pred nevarnimi kisikovimi zvrstmi (H 2 O 2, HO ) glutation (GSH). Podrobnejše informacije S.Kreft, S. Pečar: Vloga radikalov pri obolenjih, Farm. Vestn., 1998; 49: 469-481. Vaje iz Farmacevtske kemije 3 8

Kemizem antralina OH O OH ANTRALIN = DITRANOL 1,8-DIHIDROKSI-9-ANTRON -9-ANTRACENON -9-OKSOANTRACEN Lahko tvori dve intramolekularni vodikovi vezi; bolj lipofilen značaj kot bi pričakovali: O H O H O Vaje iz Farmacevtske kemije 3 9

Kemizem antralina Možna keto-enol tavtomerija: OH O OH OH OH OH Tavtomerija kaže na prisotnost kislega protona, ki ga lahko odcepimo z bazami (anion je resonančno stabiliziran): OH O OH OH O - OH -H + +H + Vaje iz Farmacevtske kemije 3 10

Reakcije antralina s kisikom AVTOOKSIDACIJA ANTRALINA Antralin je v topilih, ki lahko pritegnejo proton (voda in baze ter DMSO, DMF), in v prisotnosti raztopljenega kisika, nestabilen. Najprej nastane anion 3, ki nato reagira z raztopljenim kisikom. Nastane radikal 2 ter superoksidni radikal. Slednji reagira naprej ob prisotnosti sledov železa ali bakra v hidroksilni radikal. HO O OH HO O OH HO O OH B O 2 1 3 2. H + -. O 2 Antranil radikal (2) je nestabilni intermediat, ki polimerizira (kondenzira) v snov, ki jo imenujejo antralin rjavo ali antranil črno to je snov, ki obarva filter papir. Vaje iz Farmacevtske kemije 3 11

Reakcije antralina s kisikom Reaktivnost antralina: Nizek ph: nizka topnost, dobra stabilnost, Visok ph: visoka topnost (anion), slaba stabilnost (avtooksidacija), Visoka temperatura: npr. ksilen, 110 C, odsotnost O 2 poteče nastanek antranil radikala ter naprej do antralin rjavega. Vaje iz Farmacevtske kemije 3 12

Reakcije antralina s kisikom Vpliv topila Vpliv zračnega kisika Vpliv nitroksida Vpliv ionov Vpliv dodatka ionom EDTA?, vitamini?, lovilci prostih radikalov? Vaje iz Farmacevtske kemije 3 13

Psoriaza ali luskavica Kaj je luskavica? Vnetna, nenalezljiva, najverjetneje avtoimuna kožna bolezen. Izgled najpogostejše oblike: rdečkasta žarišča prekrita s srebrnobelimi luskami. Vaje iz Farmacevtske kemije 3 14

Psoriaza ali luskavica Kožno vnetje. Hiperproliferacija keratocitov zvečano število mitoz oz. delitev, nastajajo oroženele celice s patološko spremenjenim keratinom. Hiperkeratoza povečano oroženevanje kože, odebelitev roženega sloja Parakeratoza anomalija v keratinizaciji celic, v oroženelih celicah ostanejo jedra Več na: http://www.psoriasis.org/about/psoriasis/ Vaje iz Farmacevtske kemije 3 15

Terapija luskavice Topikalna terapija: Salicilna kislina kot keratolitik Derivati antralina (Kortiko)steroidi Katran Dovonex (sintezni vitamin D3) Sistemsko zdravljenje: Retinoidi (derivati vitaina A), npr. Soriatan Citostatiki (metotreksat) pri težjih oblikah Fototerapija: PUVA terapija psoraleni (fotosenzibilizatorji) + UVA obsevanje UVB terapija malenkost drugačno sončenje Alternativne terapije Vaje iz Farmacevtske kemije 3 16

Antralin v terapiji luskavice V obliki mazil topikalna aplikacija Nastane rjava plast, ki se odstrani z novonastalo kožo Inhibicija celične proliferacije, najverjetneje preko inhibicije celičnega dihanja Inhibicija encimov: glukoza-6-p-dehidrogenaza, ornitin dekarboksilaza, lipooksigenaza, protein kinaza C Vaje iz Farmacevtske kemije 3 17

Antralin in derivati Chrysarobin iz dreves araroba (Južna Amerika) Antralin Triacetoksiantracen (predzdravilo) Butantron (spojina s podaljšanim delovanjem) Chrysarobin Triacetoksiantracen Butantron OH O OH OAc OAc OAc OH O OH Bu Vaje iz Farmacevtske kemije 3 18

SAR antralina in derivatov OH O OH R = acil, alkil R H Aktivni so 10-nesubstituirani in nekateri 10-monosubstituirani derivati antralina Potreben je vsaj en vodik na mestu 10; nastanek aniona oz. radikala antralina in kisikovih radikalov 10-disubstituirani derivati antralina so neučinkoviti Vaje iz Farmacevtske kemije 3 19