Rešene naloge iz astronomije - I. del

Σχετικά έγγραφα
Zbirka vaj iz astronomije

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Tretja vaja iz matematike 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

1. Trikotniki hitrosti

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Kotne in krožne funkcije

Kotni funkciji sinus in kosinus

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

8. Diskretni LTI sistemi

Osnove elektrotehnike uvod

diferencialne enačbe - nadaljevanje

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Energijska bilanca. E=E i +E p +E k +E lh. energija zaradi sproščanja latentne toplote. notranja energija potencialna energija. kinetična energija

Metoda končnih elementov III

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Snov v električnem polju. Električno polje dipola (prvi način) Prvi način: r + d 2

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Fazni diagram binarne tekočine

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

PROCESIRANJE SIGNALOV

Energijska bilanca Zemlje. Osnove meteorologije november 2017

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2.

13. poglavje: Energija

VEKTORJI. Operacije z vektorji

vezani ekstremi funkcij

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

Jan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t)

Zemlja kot krogla. Spika, 2011, No. 3, pp Marjan Divjak

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

Splošno o interpolaciji

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Reševanje sistema linearnih

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Libracija Lune. Alexander Jerman, Domen Mlakar, Milan Grkovski, Gabriela Hladnik

Funkcije več spremenljivk

DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Matematika. Funkcije in enačbe

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N),

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

5 Modeli atoma. 5.1 Thomsonov model. B. Golli, Izbrana poglavja iz Osnov moderne fizike 5 december 2014, 1

( , 2. kolokvij)

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Mehanika. L. D. Landau in E. M. Lifšic Inštitut za fizikalne naloge, Akademija za znanost ZSSR, Moskva Prevod: Rok Žitko, IJS

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1


3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

Osnove matematične analize 2016/17

Marko Koselj PRIMERI UPORABE NAVADNIH DIFERENCIALNIH ENAČB. Diplomsko delo

Poglavje 1. Posebna teorija relativnosti. 1.1 Zakaj klasična fizika ni dobra

Afina in projektivna geometrija

v = x t = x i+1 x i t i+1 t i v(t i ) = x t = x i+1 x i 1 t i+1 t i 1 Pospešek je definiran kot

Transcript:

Rešene naloge iz astronomije - I. el A.G. Morebitne napake prosim sporočite na: anreja.gomboc@fmf.uni-lj.si 1 Nebesne koorinate 1. Katere zveze so naobzornice in katere poobzornice za: a) observatorij na Črnem vrhu (ϕ = 45 56 48 North, λ = 14 04 25 East) in b) za ESO La Silla observatorij (ϕ = 29 15 0 South, λ = 70 44 0 West)? Na severni polobli velja za zveze v najnižji točki njihove nevne poti po nebu (glej sliko): δ + z + ϕ = 180. Za tiste, ki so naobzornice velja z < 90 in slei δ > 90 ϕ. Za zveze z negativno eklinacijo velja v najvišji točki njihove nevne poti po nebu: z = ϕ + δ. Za poobzornice je z > 90 in slei, a je δ > 90 ϕ oziroma δ < ϕ 90. Na južni polobli je situacija obrnjena (glej sliko), ϕ je negativen, pol je vien na južnim horizontom. Za zveze v najnižji točki velja: δ + z + ϕ = 180, za naobzornice z < 90 in slei δ > 90 ϕ ali δ < ϕ 90. Za poobzornice je δ > 0 in velja poobno kot prej: z = ϕ + δ, z > 90 in slei, a je δ > 90 ϕ. Povzetek: Na zemljepisni širini ϕ vzhajajo in zahajajo zveze, ki imajo eklinacijo v območju: (90 ϕ ) < δ < (90 ϕ ). Naobzornice na ϕ > 0 in poobzornice na ϕ < 0 so zveze z: δ > (90 ϕ ). Poobzornice na ϕ > 0 in naobzornice na ϕ < 0 so zveze z δ < ( ϕ 90 ). Za Črni vrh so naobzornice zveze z δ > 90 45 56 48 = 44 03 12, poobzornice pa zveze z δ < 45 56 48 90 = 44 03 12. Za ESO La Silla so naobzornice zveze z δ < 29 15 90 = 60 45 in poobzornice zveze z δ > 90 29 15 = 60 45. 2. Na katerem intervalu mora biti eklinacija zveze, če naj jo viimo iz Ljubljane (ϕ 45 )? Kolikšen ostotek prostorskega kota pokrivajo zveze vine iz naših geografskih širin?

2 A.G. 45 < δ < 90, Ω = 2π 0 135 (cos θ) = 2π(1 + 1 2 ), Ω Ω = 0.854 3. Kolikšna je olžina sfernega loka (v stopinjah in v kilometrih) me Ljubljano ( ϕ 1 = 46 02 37 North, λ 1 = 14 31 38 East) in New Yorkom (ϕ 2 = 44 41 43 North, λ 2 = 73 27 30 West)? R Z = 6400km cosl = cos(90 ϕ 1 )cos(90 ϕ 2 ) + sin(90 ϕ 1 )sin(90 ϕ 2 )cos(λ 2 λ(1) 1 cosl = sin(ϕ 1 )sin(ϕ 2 ) + cos(ϕ 1 )cos(ϕ 2 )cos(λ 2 λ 1 ) (2) cosl = 0.524 l = 58.4 (3) D[km] = R Z l[ra] = 6400km 58.4 π = 6526km. (4) 180 4. Dne 8.11. 2006 ob polnoči želimo v Sloveniji opazovati zvezo Algol (α A = 03 h 08 m 10 s, δ A = +40 57 20 ). Iz efemeri preberemo, a so koorinate Lune ob UT = 0 h ne 8. 11. 2006: α 8 = 05 h 08 m, δ 8 = 28.0 in ne 9. 11. 2006: α 9 = 06 h 11 m, δ 9 = 28.5. Ali nam bo Luna motila opazovanja oz. kolikšna je razalja me Luno in Algolom? t = 24 h UT = t 1 h = 23 h. Koorinate Lune ob tem času oločimo z interpolacijo me α 8, δ 8 in α 9, δ 9 : α L = α 8 + (α 9 α 8 ) 23h = 6.140 h = 92.094 24h (5) δ L = δ 8 + (δ 9 δ 8 ) 23h = 28.479 24h (6) Razaljo me Algolom in Luno izračunamo iz sfernega trikotnika na sliki in kosinusnega izreka: cos = cos(90 δ L )cos(90 δ A ) + sin(90 δ L )sin(90 δ A )cos(α A α(7) L cos = sin(δ L )sin(δ A ) + cos(δ L )cos(δ A )cos(α A α L ) (8) Ko vstavimo v to enačbo numerične vrenosti, obimo cos = 0.7815 oziroma razaljo me Luno in Algolom, = 38.6. 5. Ali je bil 12. oktobra 1996 iz Ljubljane (ϕ = 46 02 37 North, λ = 14 31 38 East) vien Sončni mrk? Iz efemeri preberemo koorinate Sonca in Lune ob UT = 0 h : Sonce ne 12. 10.: α,12 = 13 h 09 m 54.6 s, δ,12 = 7 25 5.1

Rešene naloge iz astronomije - I. el 3 ne 13. 10.: α,13 = 13 h 13 m 36.5 s, δ,13 = 7 47 33.9 Luna ne 12. 10.: α L,12 = 12 h 44 m 39 s, δ L,12 = 4 24 11 ne 13. 10.: α L,13 = 13 h 33 m 54 s, δ L,13 = 8 09 59 Me zgornjima vema trenutkoma lahko ovolj natančno izračunamo koorinate Sonca in Lune z linearno interpolacijo α,l (t) = α 12 + (α 13 α 12 ) t 24h (9) δ,l (t) = δ 12 + (δ 13 δ 12 ) t, 24h (10) kjer je t v urah izražen UT čas ne 12. 10. Ali je prišlo o Sončnega mrka ugotovimo iz razalje me Soncem in Luno na nebu, ki jo obimo iz kosinusnega izreka: cos = cos(90 δ L )cos(90 δ ) + sin(90 δ L )sin(90 δ )cos(α (11) α L cos = sin(δ L )sin(δ ) + cos(δ L )cos(δ )cos(α α L ) (12) 3.0 2.5 geocentricno geocentrično iz Ljubljane 2.0 Sonce-Luna [eg] 1.5 1.0 0.5 mrk 0.0 0 120 240 360 480 600 720 840 960 1080 1200 1320 1440 UT [min] Vstavimo v enačbo α (t), δ (t) in α L (t), δ L (t) iz interpolacije (10) in narišemo graf razalje v ovisnosti o časa (polna črta na sliki). Ugotovimo, a je razalja me Soncem in Luno na nebu veno večja

4 A.G. o 0.5 (vooravna pikčasta črta) kolikor je naviezni premer Lune in Sonca. Torej bi sklepali, a Luna ne zakrije Sonca in o mrka ne prie. Toa: računali smo z geo-centričnimi koorinatami, torej glee na sreišče Zemlje. Mi pa opazujemo s površine Zemlje na zemljepisni širini ϕ. Smer v kateri viimo neko nebesno telo, oziroma točneje njegova eklinacija δ (nebesna širina objekta ali višina na nebesnim ekvatorjem) je za kot β manjša kot če bi gleali iz sreiščemlje. Za trikotnik na sliki zapišemo sinusni izrek: b * R Z D ekvator Zemlja sin β sin(ϕ δ) = R Z b sin β = R Z b (13) sin(ϕ δ) (14) Viimo, a vpliv tega efekta paa z razaljo o nebesnega telesa. V našem primeru ga moramo upoštevati za Luno, za Sonce pa ga lahko zanemarimo (preveri). Ker je razalja o Lune D=384.400 km veliko večja o polmera Zemlje R Z = 6400km velja (na okrog 1 ostotek natančno), a je b D in obimo: sin β = R Z D sin(ϕ δ L) = 0.0107 β = 0.75 (15) Deklinacijo lune popravimo: δ L (t) = δ L (t) β in ponovno izračunamo razaljo me Luno in Soncem. Kot kaže prekinjena črta na sliki, Sončni mrk bo in to okrog UT = 13 14 h oziroma po naši uri o okrog 15. o 16. ure. 6. Kolikšen je krajevni zvezni čas nekega ne pozimi ob 3 h zjutraj po srenjeevropskem času v Ljubljani (λ = 0 h 58 m 6.5 s ), če preberemo iz tabel, a je tabelirani zvezni čas za Greenwich tega ne ob UT=0 h enak S 0 G = 9h 10 m 0 s?

Rešene naloge iz astronomije - I. el 5 Najprej iz conskega časa t z n pozimi in n = 1 h za srenjo Evropo oločimo univerzalni čas UT: UT = t z n n = 2 h. UT nato pretvorimo v krajevni zvezni čas na Greenwichu t λ=0, tega pa v lokalni zvezni čas: t λ=0 = SG 0 + UT 366.25 365.25 = 11.17h = 11 h 10 m 20 s (16) t λ = t λ=0 + λ = 11h 10 m 20 s + 0 h 58 m 6.5 s = 12 h 8 m 26.5 s (17) 7. Na Golovcu (λ = 0 h 58 m, ϕ = 46 3 ) želimo februarja opazovati zvezo Betelgeza v ozvezju Orion, ki ima rektascenzijo α= 5 h 55 m in eklinacijo δ= +7 24, 5. Iz tabel preberemo, a bo v trenutku opazovanja zvezni čas t λ = 12h 8.4 m. Kolikšna bosta azimut A in zenitna razalja z Betelgeze? P H A Z A * z N S Pretvorimo rektascenzijo α in eklinacijo δ v azimut A in zenitno razaljo z. Pri tem si pomagamo s sfernim trikotnikom na sliki. Zapišemo kosinusni izrek: cosz = cos(90 δ)cos(90 ϕ) + sin(90 δ)sin(90 ϕ)cosh(18) cosz = sinδ sin ϕ + cosδ cosϕcosh (19) in izračunamo zenitno razaljo:

6 A.G. cosz = 0.053 z = 86.9 (20) Da oločimo A, zapišimo najprej sinusni izrek: in še en kosinusni izrek: sin z sin H = sin(90 δ) sin(180 A) = cosδ sin A (21) sinz sin A = cosδ sin H (22) cos(90 δ) = cos(90 ϕ)cosz + sin(90 ϕ)sin z cos(180 A)(23) sin δ = sinϕcos z cosϕsin z cosa (24) sinϕcosz sin δ sin z cosa =. cosϕ (25) Iz enačb 22 in 25, ali njune kombinacije ki nam a tana, lahko izračunamo A z uporabo obratnih trigonometričnih funkcij. Venar na intervalu A [0, 360 ] ne obimo enolične rešitve. Zato je bolje uporabiti polovične kote. V splošnem velja: tan x 2 = sin x 1+cos x. Za naš primer zapišemo: tan A 2 = 1 + tan A 2 cos δ sin H sin z sin ϕ cos z sin δ sin z cos ϕ = cosδ cosϕsin H sin(z + ϕ) sin δ (26) (27) Potrebujemo še časovni kot: H = t λ α = 6h 13.4 m = 93.3 in obimo: tan A 2 = 1.14 A = 97.5 (28) 8. Neka zveza je ne 10. novembra 2006 v Ljubljani (ϕ = 46 3, λ = 14 32 ) zašla ob 23h pri azimutu 130 (merjeno o juga proti zahou). Kolikšni sta njena rektascenzija in eklinacija? Tega ne je tabelirani zvezni čas za Greenwich ob UT=0 h enak S 0 G = 3h 16 m 3.5 s. Izračunamo zvezni čas v trenutku zahoa: UT = t z n n = 22h (29) t λ=0 = 366.25 S0 G + UT 365.25 = 25.3279h (30) t λ = t λ=0 + λ = 26.2968 h (31) Zapišemo izraz za zenitno razaljo 19 in upoštevamo, a je v trenutku zahoa z = 90, slei:

Rešene naloge iz astronomije - I. el 7 cosh 0 = tan ϕtanδ (32) Kosinusni izrek nam a: cosa = cos(180 ϕ)cos(90 δ)+sin(180 ϕ)sin(90 δ)cosh 0 (33) Vstavimo cosh 0 iz 32: cosa = sinδ cosϕ (cos2 ϕ + sin 2 ϕ) (34) slei : sin δ = cosacosϕ = 0.4461 δ = 26.4946 = 26 29 41 (35) Seaj lahko izračunamo še α. Iz 32 slei: cosh 0 = 0.5171 in H 0 = 121.136 = 8.07576 h. Iz t λ = α+h slei, a je: α = t λ H 0 = 18.2211 h = 18 h 13 m 16 s. 9. Kaj bo zveza Atair v ozvezju Orla, ki ima rektascenzijo α= 19 h 50 m 47 s in eklinacijo δ= +8 52 06, v Ljubljani (ϕ = 46 2 37, λ = 0 h 58 m 7 s ) ne 14. 9. 2007 vzšla, kulminirala in zašla? Iz tabel preberemo, a je ta an zvezni čas za Greenwich ob UT=0 h enak S 0 G = 23h 30 m 22 s. Zveza kulminira, ko je njen časovni kot H = 0. Slei, a je takrat t λ = H + α = α in t λ=0 = t λ λ = α λ = 18h 52 m 40 s. Zvezni čas na Greenwichu pretvorimo v univerzalni čas: UT = (t λ=0 S 0 G) 365.25 366.25 = 19h 19 m 8 s. (36) V naši časovni coni prištejemo UT še n = 1 h in v obobju poletnega časa še oatno 1 h. Naša ura bo v trenutku kulminacije Ataira kazala čas t kulm = 21 h 19 m 8 s. Pri računanju trenutka vzhoa in zahoa si pomagamo s trikotnikom na sliki, za katerega zapišemo kosinusni izrek: cosz = sin(90 ϕ)sin(90 δ) + cos(90 ϕ)cos(90 δ)cosh(37) cosz = sinϕsin δ + cosϕcosδ cosh (38) V trenutku vzhoa ali zahoa je zenitna razalja z = 90 in slei cosh 0 = tanϕtan δ. Z zgornjimi poatki obimo cosh 0 = 0.1618 in H 0 = ±99.31 = ±6 h 37 m 15 s. Za vzho velja: H vzhoa = 24 h 6 h 37 m 15 s = 17 h 22 m 45 s, za zaho pa H zahoa = 6 h 37 m 15 s. Upoštevamo, a je t λ = H + α in t λ=0 = t λ λ in obimo zvezni čas na Greenwichu: t λ=0 = H + α λ, ki ga (tako kot zgoraj pri računanju kulminacije) pretvorimo v čas, ki ga kaže ura:

8 A.G. t poletni n=1 = (t λ=0 S 0 G) 365.25 366.25 + 2h (39) Za vzho obimo t vzhoa = 14 h 45 m 3 s, za zaho pa t zahoa = 3 h 25 m 44 s. 10. Dne 27. septembra 1996 je bil popoln Lunin mrk. Iz efemeri preberemo koorinati Sonca tega ne: rektascenzija α = 12 h 15 m in eklinacija δ = +0 22. Kako visoko na obzorjem je bila Luna ob 3 h zjutraj v Ljubljani (λ = 0 h 58 m, ϕ = 46 3 )? Zvezni čas ob UT=0 h tega ne je S 0 G = 0h 24 m 15 s. Do Luninega mrka prie takrat, ko je Luna v Zemljini senci. Sonce, Zemlja in Luna ležijo na premici. Luna je torej na ravno nasprotnem elu nebesne sfere kot Sonce. Njene koorinate ocenimo, a so: α L = α 12 h = 0 h 15 m (40) δ L = δ = 0 22 (41) Izračunamo zvezni čas ob t z n = 3h (upoštevamo, a je septembra še poletni čas): UT = t z n 2 h = 1 h (42) t λ=0 = 366.25 S0 G + UT 365.25 = 1.40694h (43) t λ = t λ=0 + λ = 2.37361h. (44) Časovni kot Lune je: t λ = H +α H L = t λ α L = 2.12364 h = 31.854. Iz enačbe 19 izračunamo zenitno razaljo z: cosz = sin δ sin ϕ + cosδ cosϕcos H (45) cosz = 0.5941 z = 53.55 (46) Višina na obzorjem je: h = 90 z = 36.45. 11. Stari Egipčani so posebej častili zvezo Sirij (α = 6 h 45 m, δ = 16 42 ), ki jim je označevala začetek poplav Nila. kako visoko na nebu je Sirij na prvi pomlaanski an ob sončnem zahou v Kairu (ki ima ϕ = 30 )? Na prvi pomlani an je rektascenzija Sonca α = 0, ob zahou je časovni kot Sonca H = 6 h in slei, a je zvezni čas t λ = H α = 6 h. časovni kot Sirija je: H = t λ α = 0h 45 m = 11.25. Iz kosinusnega izreka obimo zenitno razaljo Sirija: cosz = sin δ sinϕ + cosδ cosϕcosh (47) cosz = 0.67 z = 47.9 h = 42.1 (48)

Rešene naloge iz astronomije - I. el 9 12. Prepostavimo, a se Sonce giblje po ekliptiki enakomerno (zakaj se ne?) in bi veljalo : λ = kt. Ali bi se enakomerno spreminjala tui njegova rektascenzija - ali bi se gibalo enakomerno tui po ekvatorju? Nagib ekliptike je ǫ = 23 27. Iz slike razberemo: Sinusni izrek nam a: cosλ = cosα cosδ + sin α sin δ 0 cosδ = cosλ cosα Še en kosinusni izrek nam a: sin δ sin ǫ = sin λ sinδ = sin λsin ǫ sin90 cosδ = cosλcosα + sin α sin λcosǫ Vstavimo cosδ iz prvega izraza, upoštevamo, a je 1 cos 2 α = sin 2 α in obimo: tanα = tanλ cosǫ. Viimo, a tui, če λ narašča enakomerno s časom, α ne. 2 Paralaksa, izsevi in magnitue zvez 1. Kako aleč je zveza Sirij, če vemo, a je njena paralaksa p = 0.38? Paralaksa je kot: p = 1a.e. ali izražen v kotnih sekunah: p = 180 π 3600 1a.e. = 1 [pc] iz česar slei efinicija enote parsek (pc): 1 pc je razalja, na kateri je paralaksa zveze 1 kotna sekuna. Torej 1 pc = 206 265 a.e. = 3.08 10 16 m = 3.26 sv. let. Izračunamo oaljenost Sirija: [pc] = 1 p = 1 0.38 = 2.63 pc = 8.6 sv.let = 8.1 1016 m.

10 A.G. 2. Dnevna paralaksa Sonca je p = 8.8. Izračunaj razaljo me Zemljo in Soncem, če veš, a je polmer Zemplje R Z = 6400 km. p = R Z = R Z p = 6400 km 4.3 10 5 = 150.01 106 km 3. Zveza Sirij sije z magnituo m = 1.6 m in je oaljena 8.8 sv. let. Kolikšna je njena absolutna magnitua in kolikšen je njen izsev v primerjavi s Soncem? Absolutna magnitua Sonca je M = 4.6. Absolutna magnitua Sirija je: M = m 5 log 10 10 pc = m 5 log 8.8/3.26 pc 10 = 1.24 mag. 10 pc Iz primerjave absolutnih magnitu (na enakih oaljenostih obeh zvez) obimo razmerje izsevov Sirija in Sonca: L S L = j S j = 10 0.4(MS M ) = 22.1 4. Sonce ima na oaljenosti = 1 a. e. naviezno magnituo m = 26.9 m, Spika pa na oaljenosti S = 260 sv. let naviezno magnituo m S = 1.04 m. Katera zveza je v resnici svetlejša? Izračunajmo naviezno magnituo, ki bi jo imelo Sonce, če bi bilo na oaljenosti Spike: m = m + 5 log 10 S = 26.9 + 36.1 = 9.2 m. Viimo, a je Sonce šibkejša zveza kot Spika. Razmerje njunih gostot svetlobnega toka pa je j S /j = 10 0.4(mS m ) = 1840. 5. Sonce ima naviezno magnituo m = 26.81 m. Kolikšna je njegova absolutna magnitua? Kolikšna bi bila njegova naviezna magnitua, če bi bilo oaljeno = 1 kpc? Absolutna magnitua Sonca je: m 1 m 2 = 2.5 log 10 j 1 j 2 m M = 5 log 10 M = m 5 log 10 10 pc (49) 10 pc = 26.81 5 log 1a.e. 10 = 4.76 (50) 10 pc

Rešene naloge iz astronomije - I. el 11 Naviezna magnitua Sonca na razalji = 1 kpc je: m = M + 5 log 10 10 pc = 4.76 + 5 log 10 100 = 14.76 mag 6. V oaljeni galaksiji eksploira supernova, ki ima največji izsev enak L = 10 10 L. Koliko je lahko največ oaljena ta galaksija, a bomo supernovo lahko opazili s prostim očesom? Prepostavimo, a ustreza mejna gostota svetlobnega toka, ki ga oko še zazna, magnitui 6 m in a se nič svetlobe ne absorbira na poti o supernove o nas. Vemo še, a je izsev Sonca L = 4 10 26 W, oaljenost = 1 a.e. in naviezna magnitua Sonca m = 26.81 m. Primerjajmo gostoti svetlobnega toka s Sonca in s supernove: j = L 4π 2 j sup = L sup 4π 2 sup = 1010 L 4π 2 sup m m sup = 2.5 log 10 j j sup = 5 log 10 ( sup 10 5 ) (51) (52) (53) Obrnemo enačbo, a izrazimo sup in upošetavmo, a je m sup = 6 m : sup = 10 5 10 msup m 5 = 5.47 10 22 m = 5.8 Msv.let 7. Nam najbližja zveza (razen Sonca) je Proksima Kentavra, ki je oaljena 4.2 sv. let. V primerjavi s Soncem je 10.000-krat šibkejša. a) Kolikšna je njena absolutna magnitua, če veš, a je absolutna magnitua Sonca M =4.8? b) Kolikšna je njena naviezna magnitua? c) Kolikšna je letna paralaksa te zveze? a) Primerjamo absolutni magnitui Sonca in Proksime Kentavra: M PK M = 2.5 log 10 P PK P (54) M PK = M 2.5 log 10 (10 4 ) = M + 10 = 14.8 mag (55) b) Absolutna magnitua zveze je njena magnitua na razalji 10 pc, naviezna magnitua pa magnitua na njeni pravi razalji = 4.26 sv. let = = 1.29 pc: 4.2sv.let 3.26sv.let/pc

12 A.G. m M = 2.5 log 10 (10 pc) 2 2 = 5 log 10 c) Paralaksa je kot: p = 1a.e. m = M + 5 log 10 ( 1.29 pc 10 pc p = 180 π (56) 10 pc ) = 10.35 mag (57) ali izražen v kotnih sekunah: 3600 1a.e. = 1 [pc] = 0.78 8. Zapiši razliko magnitu veh zvez, ki sta oaljeni 1 in 2, imata polmer R,1 in R,2 ter površinski temperaturi T 1 in T 2! Prepostavi, a svetita kot črni telesi. Kolikšna je razlika magnitu me zvezama, če velja: 1 = 2 2, T 1 = 2T 2, R,1 = R,2? Kaj lahko poveš o raijih in oaljenostih veh zvez, ki sta vieti enako svetli in imata enako površinsko temperaturo? Pogsonov zakon pravi, a je razmerje gostote svetlobnih tokov: j 1 j 2 = 10 0.4(m1 m2) m 1 m 2 = 2.5 log 10 j 1 j 2 (58) Gostota svetlobnega toka na površini zveze je j = σt 4, kjer je σ Boltzmannova konstanta. Svetlobni tok ali izsev, ki ga oaja zveza je L = j S = σt 4 4πR. 2 Na oaljenosti je gostota svetlobnega toka zveze j = L/4π 2. Ob upoštevanju tega, zapišemo razliko magnitu: ( L1 ) m 1 m 2 = 2.5 log 10 4π2 2 L 2 4π 2 1 = 2.5 log 10 ( σt 4 1 4πR 2,1 σt 4 2 4πR2,2 ) 2 2 2 1 (59) (60) m 1 m 2 = 2.5 log 10 T 4 1 T 4 2 R,1 2 2 2 2.5 log 10 R,2 2 2.5 log 10 2 1 (61) m 1 m 2 = 10 log 10 T 1 T 2 5 log 10 R,1 R,2 + 5 log 10 1 2 (62) Razlika magnitu me omenjenima zvezama je: m 1 m 2 = 3.0. Če sta zvezi vieti enako svetli (m 1 m 2 = 0) in imata enako površinsko temperaturo, slei, a je: R,2 1 = R,1 2 ali R,1 R,2 = 1 2. Razmerje njunih polmerov je enako razmerju njunih oaljenosti. 9. Zveza ima naviezno magnituo m=5 in letno paralakso p=0.25. Kolikšna je njena absolutna magnitua? Iz njenega spektra so ugotovili, a

Rešene naloge iz astronomije - I. el 13 znaša temperatura na njeni površini 4500 K. Kolikšen je polmer zveze, če prepostavimo, a sveti kot črno telo? Stefan-Boltzmannova konstanta σ = 5.67 10 8 JK 4 m 2 s 1, za Sonce pa vemo: m Sonca = 26.81, L = 3.8 10 26 W, oaljenost Sonca je = 1 a.e. = 1.5 10 11 m. Najprej iz paralakse izračunamo oaljenost zveze: = 1 pc p = 4 pc. Absolutna magnitua zveze je magnitua, ki bi jo zveza imela, če bi bila na oaljenosti 10 pc: M = m + 5 log 10 10 pc = 5 + 5 log 10 pc 4 pc = 7.0. Gostota svetlobnega toka s te zveze (če prepostavimo, a je krogla, ki sveti kot črno telo) je: Poobno zapišemo za Sonce: j = L 4π 2 = σt 4 4πR 2 4π 2 = σt 4 R 2 2 j = L 4π 2. Razlika navieznih magnitu Sonca in zveze je: m m = 2.5 log 10 j j ali, če izrazimo raij zveze: L 2 = 2.5 log 4π 2 σt 4 R 2 R = L 4πσ 1 T 2 10 m m 5 = 4.1 10 8 m = 410 000 km. 3 Teleskopi 1. S teleskopom s premerom D=2 m opazujemo Soncu poobno zvezo v kroglasti kopici, ki je oaljena =8 kpc. Opazujemo s filtrom V (λ V =550 nm, λ= 100 nm). Koliko fotonov na sekuno ujamemo? Opazujemo še ruge zveze v tej kopici. Oceni kolikšna mora biti masa

14 A.G. zveze na glavni veji, a ujamemo vsaj 1 njen foton na sekuno? Uporabi priloženi H-R iagram. Število fotonov pri oločeni valovni olžini λ, ki jih ujamemo na sekuno, je gostota svetlobnega toka pri tej valovni olžini, j λ, eljena z energijo posameznega fotona hν = hc/λ in pomnožena s površino vstopne oprtine teleksopa: S = πd2 4 : Nγ = j λ πd2 t hc 4. λ Prepostavimo, a zveza sveti kot črno telo. Gostota svetlobnega toka pri λ v intervalu širine λ na njeni površini je: j λ, = 2hc 2 λ 5 (exp hc ktλ 1)λ Svetlobni tok je P λ = j λ, 4πR 2, gostota svetlobnega toka pri nas pa j λ = P λ /4π 2. Da obimo celoten svetlobni tok, ki ga prepušča filter moramo integrirati j λ po λ v območju filtra. Ker je naš filter precej ozek, λ = 100 nm, bomo namesto integrala izračunali kar: povprečna vrenost krat širina intervala, j λ. Z vrenostmi za Sonce obimo: N γ t = πd2 4 R 2 2 2c λ λ 4 (exp hc = 213 (670). ktλ 1) Ocenimo: a obimo le 1 foton na sekuno, mora biti absolutna magnitua zveze za: M = 2, 5 log 10 213 (670) = 5, 8 (7) višja o Sončeve, ki je M V = 4.8. Iz priloženega HR iagrama razberemo, a ima takšna zveza maso nekoliko po 0,5 M. 2. Skozi filter B in V opazujemo Sonce. Sreiščni valovni olžini teh filtrov sta λ B =440 nm in λ V =550 nm, njuna širina pa λ = 100 nm. Kolikšno je pričakovano razmerje gostote svetlobnih tokov j B /j V, če prepostavimo, a sveti Sonce kot črno telo s površinsko temperaturo T =6000 K? Kolikšen pa je pričakovani barvni inex B V za Sonce, če je po ogovoru za zvezo Vega, ki ima T=9500 K, B V =0. Gostota svetlobnega toka na površini zveze (Sonca) v intervalu λ pri λ je: 2hc 2 j λ, = λ 5 (exp hc ktλ 1)λ Če je širina filtrov tako majhna, a se j λ, ne spremeni znatno na tem intervalu valovnih olžin, smemo za našo natančnost namesto integrala

Rešene naloge iz astronomije - I. el 15 po λ, računati kar z vrenostjo j λ, na sreini intervala pomnoženo s širino filtra: j B, = j V, = 2hc 2 λ λ 5 hc B (exp ktλ B 1) (63) 2hc 2 λ λ 5 hc V (exp ktλ V 1) (64) Gostoto svetlobnega toka na Soncu moramo preračunati nemljino oaljenost: j = j 4πR 2 /4π(1a.e.)2. Ko računamo razmerje gostote svetlobnih tokov v B in V filtru se boo ti oatni faktorji pokrajšali: j ( B λv ) 5 exp hc = ktλ V 1 j V λ B exp hc ktλ B 1 = 1, 01475. Izračunamo to razmerje še za Vego: jb j V = 1, 48. Zapišemo barvni inex B V, ki je razlika magnitu telesa v filtru B in v filtru V: B V = 2, 5 log 10 j B j V + C B V Prenost barvnega ineksa je, a v njem nastopa razmerje jb j V, v katerem sta se pokrajšala razalja o zveze in njen polmer. To razmerje, in s tem barvni inex, sta ovisna le o temperature zveze. Konstanto C B V oločimo s tem, a povemo, za katere zveze je B V = 0. V našem primeru je ogovor, a je to Vega in obimo: C B V = 0, 427. Za Sonce slei: B V = 0, 411. 4 Tiri, Keplerjevi zakoni, vojne zveze 1. Izračunaj maso Sonca, če veš, a je obhoni čas Zemlje okoli Sonca P = 1 leto, njena oaljenost pa a = 1 a.e. (150 milijonov kilometrov)! Tretji Keplerjev zakon je pomemben za oločanje mase Sonca! Slei: a 3 P 2 = G(M + M planet ) 4π 2 GM 4π 2 M = 4π2 G a 3 P 2 = 2.0 1030 kg

16 A.G. 2. Izračunaj maso Zemlje, če veš, a je obhoni čas Lune okoli zemlje P = 27.32 ni, njena oaljenost pa a = 384000 km! Enako kot pri prejšnji nalogi uporabimo tretji Keplerjev zakon: M Z = 4π2 G a 3 P 2 = 6.0 1024 kg 3. Izračunaj maso Jupitra, če veš, a je obhoni čas njegove lune Io okoli Jupitra P = 1.77 ni, njena oaljenost pa a = 4.22 10 8 m! Enako kot pri prejšnjih veh nalogah uporabimo tretji Keplerjev zakon: M J = 4π2 G a 3 P 2 = 1.9 1027 kg = 318M Z 4. Za koliko bi se spremenilo leto nemlji, če bi vanjo v smeri gibanja okoli Sonca treščil komet, ki bi prišel iz velike oaljenosti o Sonca ter bi imel premer R k =100 km in gostoto = 1g/cm 3? Prepostavi, a je Zemeljski tir okoli Sonca krožnica ter upoštevaj ohranitev gibalne količine pri trku! Zemlja Sonce komet Najprej izračunamo maso kometa: m k = 4π 3 R3 k = 5.24 1017 kg. Hitrost kometa tik pre trkom obimo iz ohranitve celotne energije (zanemarimo vpliv Zemlje na gibanje kometa in upoštevamo samp vpliv Sonca): W komet cel = W kin + W pot = 1 2 m kv 2 k GM m k k = 0, kjer je k oaljenost kometa o Sonca. V zanjem koraku smo upoštevali, a gre pri k, hitrost kometa proti nič in tui njegova potencialna energija gre proti nič. Dobimo hitrost kometa tik pre trkom v Zemljo:

Rešene naloge iz astronomije - I. el 17 v k = 2GM 1 a.e. = 42.17 kms 1. Hitrost kroženjemlje okrog Sonca pre trkom obimo iz: M Z v 2 Z = GM M Z a 2 Z v Z = GM = 29.82 kms 1. (65) Ob trku se ohranja skupna gibalna količina kometa in Zemlje: M Z v Z + m k v k = (M Z + m k )v Z. Hitrost Zemlje (skupaj s kometom) po trku je: v Z = M Zv Z + m k v k M Z + m k v Z + m k M Z v k, (66) kjer lahko zanemarimo m k v imenovalcu, saj je m k M Z = 9 10 8. Iz istega m razloga viimo, a bo popravek Zemljine hitrosti k M Z v k = 3.7 mms 1, majhen. Računajmo z majhnimi popravki: v Z v Z = 2 mk M Z = 1.23 10 7, kjer lahko upoštevamo, a je v Z = 2v k (glej zgoraj), ni pa nujno (?). Če prepostavimo, a je tir Zemlje še naprej krožnica, lahko iz enačbe 4 viimo, a sprememba hitrosti Zemlje povzroči spremembo polmera zemljine tirnice : = 2 v Z v Z kar po rugem Keplerjevem zakonu a 3 Z /P 2 =konst. pomeni, a se spremeni tui orbitalna perioa oz. olžina leta nemlji: P Z = 3 P Z 2 = 3 v Z v Z. Z zgornjimi številkami obimo: PZ P Z = 3.7 10 7 ali, a se olžina leta nemlji skrajša za P Z = 11.7 s. Ta račun je sicer primeren za oceno velikosti spremembe perioe, ni pa pravilen! S prepostavko, a je tir še naprej krožnica smo privzeli, a Zemlja preskoči s tirnice s polmerom na tirnico s polmerom a Z. To ni res. Če hočemo izračunati spremembo olžine leta bolj pravilno in natančno, moramo upoštevali, a tir Zemlje po trku ni več krožnica ampak je elipsa. Upoštevamo, a je celotna energija telesa na tirnici z veliko polosjo a enaka: E = GM m. 2a

18 A.G. Energijski zakon pravi: skupna kinetična energija po trku + skupna potencialna energija (oboje v točki trka, t.j. ) = celotna energija (na tiru z veliko polosjo a Z ): E Z+komet = 1 2 (M Z + m k )v 2 Z GM (M Z + m k ) = GM (M Z + m k ) 2a Z Vstavimo v Z iz 4 in obimo: 1 a Z = 2 1 ( ) 1 + m k v 2 k M Zv Z 1 + m k M Z Upoštevamo m k M Z << 1 in razvijemo: 1 a Z Dobimo: 2 1 ( 1 + 2 m kv k M Z v Z )( 1 2 m k M Z ) 1 1 2m k M Z ( v k v Z 1) P Z P Z = 3 2 kar znese, a se olžina leta poaljša za 3.3 s. 2m k ( v k 1) = 6.9 10 8 (67) M Z v Z = 1.0 10 7 (68) 5. Pluton se giblje okrog Sonca po orbiti, ki ima perihelij pri r p =29.7 a.e. in afelij pri r a =49.3 a.e.. Kolikšni sta velika polos in ekscentričnost njegovega tira? Kolišen je obhoni čas okrog Sonca? Kolikšni sta največja in najmanjša hitrost Plutona na tem tiru? Spomnimo se, a velja za eliptične tire: ali: pri čemer je a glavna polos in ǫ sploščenost tira. r p = a(1 ǫ) (69) r a = a(1 + ǫ) (70) r p + r a = 2a (71) r p r a = 2aǫ (72) ǫ = r a r p r p + r a (73) r p = 1 ǫ r a 1 + ǫ (74)

Za primer Plutona izračunamo: a P = r p + r a 2 Tretji Keplerjev zakon nam pove: Rešene naloge iz astronomije - I. el 19 = 39.5 a.e. (75) ǫ P = r a r p r p + r a = 0.248 (76) GM 4π 2 = a3 P P 2 P = a3 Z PZ 2, kjer smo v zanjem koraku upoštevali, a velja tui zemljin tir okoli Sonca. Izrazimo perioo Plutona: ( ap ) 3 ( 2 39.5 a.e. ) 3 2 P P = P Z = 1 leto = 248.25 let 1 a.e. Upoštevamo rugi keplerjev zakon, ki pravi, a je ploščinska hitrost konstantna: r p v p = r a v a. Izrazimo na primer hitrost v periastronu kot: v p = ra r p v a. Zapišemo energijski zakon (celotna energija je sestavljena iz kinetične in potencialne, µ = m 1 m 2 /(m 1 + m 2 ) je reucirana masa sistema (?)), ki pravi, a se celotna energija ohranja. V periastronu in afeliju tako velja: 1 2 µv2 p GMµ = 1 r p 2 µv2 a GMµ. r a Upoštevamo zvezo me v p in v a ter kaj je ǫ in obimo: GM 1 ǫ v a = a 1 + ǫ = 3.7 kms 1 (77) v p = r a GM 1 + ǫ v a = r p a 1 ǫ = 6.1 kms 1 (78) 6. Iz tabel preberemo, a ima planet Mars veliko polos tira a = 1.5237 a.e. in ekscentričnost tira ǫ = 0.0934. Kolikšna je njegova oaljenost v periheliju in kolikšna v afeliju? Za koliko ostotkov se razlikujeta? Iz izrazov 5 obimo: r p = a(1 ǫ) = 1.3814 a.e. (79) r a = a(1 + ǫ) = 1.6660 a.e. (80) r r = r a r p (r a + r p )/2 = 2ǫa = 2ǫ = 0.187 a (81)

20 A.G. 7. Prekrivalni vojni sistem zvez je oaljen =5 kpc. Veliki polosi elips sta α 1 = 8 10 3 in α 2 = 2 10 3, perioa gibanja pa 158 let. Izmerili so, a svetlejša zveza potuje čez rob šibkejše t 1 =50 ur in jo v celoti zakriva t 2 =120 ur. Kolikšni sta masi in polmera zvez? Iz spektrov so ugotovili, a je temperatura šibkejše zveze T 1 = 6000 K in temperatura svetlejše T 2 = 10.000 K. Kolikšna je magnitua sistema, ko ni mrka, in kolikšna me primarnim in sekunarnim mrkom? Naviezna magnitua Sonca je m = 27. V vojnem sistemu velja: α 1 α 2 = a 1 a 2 = M 2 M 1 = 4 (82) Velika polos sistema je a = a 1 +a 2 = (α 1 +α 2 ) = 7, 48 10 12 m= 50 a.e. Iz Tretjega Keplerjevega zakona izračunamo skupno maso M = M 1 +M 2. Za lažje računanje uporabimo poatke zemljo in zapišemo zemljo in obravnavani sistem: G 4π 2 = a3 Z P 2 Z M = a3 P 2 M. Slei, a je M = ( a ) 3 ( PZ P )2 M = 5M. To in enačba 7 nam a masi zvez: M 1 = 1M, M 2 = 4M. Polmere oločimo iz poatkov o trajanju mrka. Ker je M 2 > M 1 lahko pričakujemo, a zveza 2 svetlejša. Iz poatka, a svetlejša zveza v celoti zakriva šibkejšo, sklepamo, a je R 2 > R 1. Relativna hitrost zvez (ene glee na rugo) je: v = v 1 +v 2 = 2πa P = 9460 m/s, kjer smo v prezanjem koraku privzeli, a se gibljeta po krožnicah. Iz t 1, časa potovanja svetlejše zveze čez rob šibkejše, obimo polmer šibkejše zveze: v = 2R1 t 1 R 1 = vt 1 2 = 8, 5 10 8 m= 1, 2R. Polmer večje zveze obimo iz naslenjega razmisleka: a se večja zveza premakne za 2R 2, traja t 2 (čas popolnega zakrivanja) plus t 1 čas potovanja čez rob. Slei, a je: R 2 = v(t1+t2) 2 = 2, 9 10 9 m= 4, 1R. Izračunajmo gostoto svetlobnih tokov s posamezne zveze, pri tem privzamemo, a svetita kot črni telesi: j 1 = P 1 4π 2 = σt 1 4 ( 4πR2 1 4π 2 = σt1 4 R1 ) 2 = 2, 24 10 15 W/m 2 (83) ( j 2 = σt2 4 R2 ) 2 = 9, 56 10 14 W/m 2 (84) Za Sonce vemo, a ima naviezno magnituo m = 26, 8, polmer 7 10 8 m, površinsko temperaturo okrog 6000 K in je na razalji 1 a.e. Gostota svetlobnega toka s Sonca je:

Rešene naloge iz astronomije - I. el 21 ( R j = σt 4 1 a.e. ) 2 = 1600 W/m 2 (85) Seaj izračunamo skupno magnituo zvez z uporabo Pogsonovega zakona in vrenostmi za Sonce. Opozorilo: magnitue posameznih zvez ne smemo kar sešteti! Seštevajo se gostote svetlobnih tokov: j skup = j 1 + j 2 = 9, 79 10 14 W/m 2 (86) m skup = M V 2, 5 log 10 j skup j = M V + 40, 5 = 13, 53 (87) Ko večja zveza zakrije manjšo je sekunarni mrk in takrat prejemamo le j 2, magnitua pa je : m mrk,sek = M V 2, 5 log 10 j 2 j = 13, 56. V primarnem mrku manjša zveza zakrije večjo, bolj vročo. Skupna gostota svetlobnega toka in magnitua sta: j skup = j 1 + j 2 = j 1 + σt 4 2 2 (R2 2 R2 1 ) = 8, 06 10 14 W/m 2 (88) m mrk,prim = M V 2, 5 log 10 j skup j = 13, 74 (89) 8. V sistemu 2M1207, ki je o nas aaljen = 60 pc, so prvič neposreno vieli planet zunaj našega Osončja (glej sliko). Ugotovili so, a se okrog rjave pritlikavke z maso M = 0.025M giblje planet z maso pet Jupitrovih mas (M Jup = 318M Zemlje ), razaljo me njima pa viimo po kotom α = 778 mili ločnih sekun. Prepostavi, a zveza in planet krožita okrog skupnega težišča in a so ju fotografirali, ko sta bila najbolj oaljena. Izračunaj: a) kolikšna je perioa njunega gibanja? b) s kakšno hitrostjo se giblje zveza in s kakšno hitrostjo planet? Vsota velikih polosi sistema je: M = 0.025M = 5 10 28 kg (90) M p = 5M J = 1590M Z = 9.54 10 27 kg (91) a = a 1 +a 2 = α = 778 10 3 1 3600 π 180 60 3.08 1016 m = 6.98 10 12 m a) Tretji Keplerjev zakon pravi: P 2 = 4π2 G a 3 (M + M p ) = 3.38 1021 s P = 5.81 10 10 s = 1844 let

22 A.G. b) Ob prepostavki, a zveza in planet krožita, lahko zapišemo, a je perioa oziroma hitrost kroženja(?): P = V težiščnem sistemu je: m m p = vp v 2πa v + v p v + v p = 2πa P = 754.8 ms 1. v = v + v p 1 + m m p in slei: = 121 ms 1 (92) v p = m m p v = 634 ms 1 (93)