1. Ozemljitve (načini ozemljitve, skica, simetrične komponente...) 2. Naštej naloge zaščite! 3. Na katere fizikalne veličine deluje zaščita?
|
|
- Κασσάνδρα Λαγός
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 1. Ozemljitve (načini ozemljitve, skica, simetrične komponente...) Brez ozemljitve, direktna, preko upora (visoko in nizko omski), preko dušilke, kombinirana. 2. Naštej naloge zaščite! Izklop okvarjenega elementa, hitra omejitev posledic okvare W=I 2 Rt=Pt. Sproţitev delovanja avtomatike: napetostni transformator meri napetost(100v), tokovni pa tok (1A ali 5A). zaščita se uporablja na obeh straneh voda, pri prekoračitvi zaščita sproţi odklop in posreduje informacijo o okvari v center vodenja (optika, radijska zveza). 3. Na katere fizikalne veličine deluje zaščita?(naštej) zaščita deluje na tok, impedanco, delovno moč, smer fazorjev, napetost, frekvenca, df/dt hitrost spremembe, temperatura TR, hitrost vrtenja rotorja, olje, električno magnetno valovanje. 4. Tipi kratkih stikov (naštej)? Enofazni zemeljski stik, dvofazni zemeljski stik, medfazni stik, trifazni stik, trifazni zemeljski stik. 5. Karakteristike zaščite (hitrost, občutljivost, selektivnost, zanesljivost) hitrost (W=I 2 Rt) čim hitreje, časovna nastavitev, 1st. najhitrejša; občutljivostni prag prava nastavitev da ne odklopi ne prehitro ne prepočasi I dif =I 1 -I 2 /a; selektivnost območje ščitenja(prekrivanje), časovna nastavitev releja; zanesljivost povečamo z dodatno baterijo dodatnim TT in dodatnim NT(podvajanje) 6. Časovna nastavitev releja? 0-0,1: nastavitev prejšnjega releja; pogrešek prejšnjega releja; čas procesiranja releja; odklopnik; pogrešek 7. Tipi delovanja zaščite in definicije (tipi:potrebno, nepotrebno, dvomljivo; def:zagotovljivost, zanesljivost, sigurnost)? Potrebno delovanje A: pravilno delovanje B, izostalo delovanje; nepotrebno delovanje D: zaščite deluje čeprav ni potrebno; dvomljivo delovanje E: nismo sigurni če je prišlo do napake. ZAGOTOVLJIVOST=B/A, ZANESLJIVOST=B/(A+D), SIGURNOST=B/(B+D) 8. Tipi relejev (naštej, malo opiši)? Elektromehanski: ko steče skozi ovoje tok se ţelezo namagneti in vleče premično ţelezo prosti sebi. Z vzmetjo zadrţujemo da ne pride do prehitrega kontakta. Do kontakta pride ko je Fm večji od Fv slika; elektro-dinamični; elektronski; numreični digitalni; glede na čas: trenutni, časovno odvisni; glede na stabilizacijo: stabilizirano, nestabilizirano 9. Stabilizacija (graf) (bistvo;ne deluje zaščita če ni potrebno, ker pragu dodamo še druge vplive in rezervo)? glede na stabilizacijo: stabilizirano, nestabilizirano, graf 10. Karakteristika elektromehanskega releja (slika, navori)? ko steče skozi ovoje tok se ţelezo namagneti in vleče premično ţelezo prosti sebi. Z vzmetjo zadrţujemo da ne pride do prehitrega kontakta. Do kontakta pride ko je Fm večji od Fv. M=Mmag-Mvzm=k 1 I 2 +k 2 U 2 +k 3 UIsin(d+f)-Mvzm 11. Impedančni rele (karakteristika (graf))? Delovna karakteristika v R-X ravnini je krog s središčem v izhodišču koordinatnega sistema s polmerom Zk, ki predstavlja karakteristično upornost releja. Rele deluje le če se nadomestna impedanca okvare nahaja znotraj tega kroga. Rele je neodvisen od faznega kota med merjenim tokom in napetostjo, 1. nasprotne tuljave(m=0, k3=0, k2=-1 krog); 2. 0=k 1 I 2 -k 2 (Uk 4 I) 2 krog višje; 3. k1=0, k2=0, Mv=0 k3uisin(d+f)=0: smerni rele(naskončnen premer, reaktančni rele, rezistančni rele) 12. Pogreški tokovnega transformatorja (naštej in opiši)? Tokovni pogrešek ali prestavni pogrešek je definiran za dani primarni tok kot procentualno odstopanje sekundarnega toka od svoje teoretične točne vrednosti E=100(knIs-Ip)/Ip, kotni pogrešek je fazni premik med fazorjem sekundarnega toka proti fazorju primarnega toka. Je
2 pozitiven če fazor sekundarnega toka prehiteva fazor primarnega toka. Meri se v stopinjah oz. minutah, oba skupaj sestavljeni pogrešek, slike 13. Vzroki za pogreške TT? Nasičenje: tok povzroči induciranje napetosti, ki povzroči magnetni pretok FI ki poţene na drugi strani tok skozi ovoje. Tok na izhodu je odvisen od števila ovojev in fluksa. Remanenca: če začnemo pri transformatorju iz nič nimamo remanence. Ko pa gremo naslednjič skozi histerezo pa ne gremo skozi nič ampak imamo prisotno remanenco. Če bi bil pretok tako velik da pridemo čez črtkano črto pridemo v nasičenje. Ko pride do KS pretok začne upadati. slika 14. Zaščita VN vodov (distančna, diferenčna)? Distančna zaščita impedančna zaščita je glavna zaščita VN vodov. Osnova je merjenje impedance voda(u, I). predvidena je da deluje pri vseh dvo in tro faznih KS. Je relativno selektivna: vsak rele 3 stopnje. I st. 0-0,9Zv 0s, glavna zaščita, II st. 0-1,5Zv 0,3s podrejena zaščita če glavni rele ne izklopi, III st. 0-2,5Zv 0,6s, IV st. gleda nazaj, 0,9s Diferenčna zaščita: meri velikost toka na obeh straneh voda, enaka tokova, neenake moči, morajo biti dobri TT(dI=I1-I2=0 OK, di 0 KS); merjenje smeri toka: slabši TT, ni KS oba tokova obrnjena v isto smer, KS toka imata različne smeri(kratki vod). 15. Podaljšana 1. stopnja (slika)? Z relejem doseţemo dodatno zaščito zbiralke tako da podaljšamo impedanco ščitenja. Impedanca voda se spreminja glede na atmosferske spremembe zato se nastavi na 0,9Zv. Podaljšana zaščita I st. pa pomeni da rele 1 gleda čez območje gledanja releja 2. pridobili smo zaščito zbiralke pokvarili pa smo da smo izklopili porabnike na zbiralki. Vgrajena je tudi naprava za kompenzacijo med relejema. 16. Zaščita zbiralk (slike)? Razlogi za ne ščitenje: zbiralke so poceni, na zalogi, redke napake; razlogi za ščitenje: vozlišče, so napake, prenos napake. Podaljšana I st. distančne zaščite: rele potrebuje 20ms odklopnik pa 40 do 80ms Nadtokovna zaščita: dobri TT Smerna zaščita: merimo smer tokov lahko slabši TT Če pride do KS iz zbiralk na ohišje steče tok proti zemlji. Tokovni TR izmeri in nadtokovni rele da komando odklopniku za odklop. 17. Ozemljitev transformatorja (isto kot prvo)? 18. Okvare transformatorja (mesta in tipi okvar)? Okvare nastanejo pri napakah KS (medovojni, na ohišje), v izolacijskem olju (pregrevanje, zrak v olju, vlaga v olju, plini, smeti analiza vsega), okvare na jedru, okvare na regulacijskem delu, okvare na hladilnih napravah (olje črpalka, zrak ventilator), okvare na kotlu vlaga, napake na dovodnikih in skoznjikih. 19. Glavne zaščite transformatorja (slike, tok, plin, olje, požar)? Tok: nadtokovna zaščita, residualni tok, diferenčna zaščita, zaščita kotla, nesimetrija Plini: analiza Olje: količina olja(nivo ali pretok) VF signali Poţar 20. Zaščita transformatorja za Irsd? Irsd=Ia 0 +Ib 0 +Ic 0 +višje harmonske; tok je enak vsoti Ia 0 +Ib 0 +Ic 0 če je vsota 0 pomeni da ni napak. Rele deluje samo ko je napaka v TR zato je ta zaščita le za ne ozemljene TR. Če pa je transformator ozemljen pride do nepravilnega delovanja. 21. Zaščita transformatorje za Idif? Idef=Ip-aIs=0 v primeru brez napak. Ob napaki pa Idef zraste preko 0. tok se pojavi v primeru okvar(stiki med faznimi navitji, navitja dveh faz, stik med ovoji ene faze) in tudi takrat ko ni okvar(magnetilni tokovi, nasičenja TT).
3 22. Zaščita transformatorje za Idif+ stabilizacija obremenitve? Obremenitev: upoštevamo da se nam z obremenitvijo veča tok skozi TT in s tem se manjša natančnost. Slika Uporabimo 5 harmonsko komponento(značilna za ta pojav pri spremembi U/Un:f/fn: ob vklopu blokiramo diferenčno zaščito ker se nam jedro namagneti in bi bila razlika tokov na primarni in sekundarni strani. slika 23. ZS(?) diferenčna zaščita? Popolna rezidualna zaščita. Meri tok v primeru KS skozi ozemljitev in rele gleda razliko med tokom na primarju in tokom na ozemljitvi. Če pride tu do KS steče ves tok skozi KS. Zaščita ne deluje na medfazne KS, ker se ne pojavijo nične komponente. 24. Bucholtz 1 in 2 (slike plovec, letev, alarm, izklop)? Ko pride do KS med ovojem in ohišjem se olje z večanjem temperature prične mehuriti in poveča se pretok v vmesno posodo kjer je Bucholtz rele. Deluje v času 0,2-0,7s. ko TR obremenimo se začne segrevati in nastajati plini in s tem se zniţuje nivo olja in skleneta se kontakta. I. st dobimo samo opozorilo, II. st pa takoj odklopi TR (potres, ) 25. Okvare na generatorju (isto kot TR)? Okvare na statorju: stiki faz, ovojni stiki, stiki navitje zemlja, prekinitev vodnika; okvare na rotorju: zemeljski stik, prekinitev vodnika, medfaznih stikov ni ker je vse ena faza, okvare ščetk, okvare hlajenja. 26. Statorska zemeljskostična, zaščita (slika, opis)? Ščitenje samo generatorja ali pa tudi TR. Pri napaki v generatorju mora zaščita delovati, zunaj pa ne. Nastavimo prag rezidualne napetosti, ščitimo samo napake zunaj območja okrog srednje točke ne ščitimo pribliţno 5% navitja. Popolna zaščita upošteva 3 harmonsko komponento. V primeru prisotne te 3 harmonske komponente ni KS. 27. Statorska KS? Rešitev je vzdolţna diferenčna zaščita ki privede do stabilizacije. slika 28. Statorska medovojna? Pokvari nam napetost trikotnika, pogledamo rezidualne napetosti Ures=U 0A +U 0B +U 0C +v.h.k. je nepopolna ker je vedno neko odstopanje 29. Rotorska zaščita? Ko pride do KS se enosmerna komponenta ne more zaključiti čez krog in se zaključi samo izmenična komponenta in ko rele to zazna ve da je prišlo do KS 30. Motorska zaščita (isto kot generatorska+graf)? Bolj ali manj ista kot pri generatorju; motor na začetku potegne velik tok (magnetenje navitja), nato pa se ustali cca 10s;krivuljo za termično obremenitev nam poda proizvajalec; naloga 1. releja je ščitenje motorja, 2. rele za termično zaščito, 3. rele za rezervo, 4. rele pa pride v področje KS; čas med časovnim stopnjevanjem med stopnjami je 0,3s 31. Zaščita SN voda (radialno omrežje nastavitev relejev)? ČASOVNO STOPNJEVANJE Uporablja se redko; slabost: bliţje kot si viru daljši so časi in napaka je večja; rele gleda vedno v vod 32. Prednosti in lastnosti digitalne zaščite? Z algoritmom povemo mikroprocesorju kaj bo delal, signali so digitalni Prednosti: hitrost, nastavitev je laţja, manjše dimenzije, več funkcij v eni škatli, samotestiranje, algoritem lahko obnovimo, cena, optika, daljinsko nastavljanje; Slabosti: napajanje 33. Signali (analogni, digitalni)? i(t)=i 0 e (-t/t) +I 1 cos(wt-α 1 )+Σuk cos(kw-α)+is; enosmerna komponenta + osnovna(fazni premik) + vsota višjeharmonskih + šum 34. Primerjava časovni in frekvenčni prostor?
4 35. Filtriranje (graf, opis)? 36. Vzorčenje(drugačnostna frekvenca! opiši)? Z vzorčenjem doseţemo da analogni signal pretvorimo v digitalnega. Paziti moramo na Shenonov teorem: frekvenca vzorčenja mora biti vsaj dvakrat večja od frekvence originalnega signala. 37. Sestava releja (blok diagram)? TT/NT filtriranje vzorčenje A/D multipleksor vodilo multipleksor mikroprocesor odločitev arhiv, NMI, odklopnik 38. Nadzor EES-a s pomočjo časovno-sinhroniziranih meritev (WAMS-wide area monitoring system) 1. Definicija pojmov: sigurnost, celovitost, zanesljivost, zadostnost, kakovost Sigurnost obratovanja je sposobnost sistema da je v določenem obratovalnem stanju odporen na mnoţico motenj tako da sistem motnjo preţivi in pri tem odjemalci ne čutijo ničesar. Celovitost določa stanje ko so vsi priključeni odjemalci napajani, vsi postroji sistema, ki so vezani v sistem pa obratujejo po programu. Zanesljivost dobave el energije porabnikom določa verjetnost, da bodo porabniki dobili el energijo zahtevane kakovosti glede neprekinjenosti dobave. Zadostnost sistema kaţe na obstoj zadostnih proizvodnih in prenosnih zmogljivosti da kljub motnjam sistem zagotovi odjemalcem zahtevano kakovost dobavljene energije. Kakovost el energije se doseţe če sta frekvenca in napetost znotraj toleranc, dobavljena energija je znotraj vnaprej določenih kazalcev prekinitev, napetost pa je znotraj dovoljenih mej popačenj. 2. Naloge vodenja EES je velik, nelinearne. Sistem vodimo ker ţelimo zagotoviti sigurnost in zadostnost. Stroški so povezani z zanesljivostjo. Avtomatizacija čim manj opravila s sistemom; primarna in sekundarna regulacija frekvence. Ključno vlogo pri vodenju ima OPERATER (nadzoruje sistem: izklopi elektrarno, vod, transformator). Dobava el. energije odjemalcem kjerkoli in kadarkoli se ti prijavijo v sistem. Ohranjati mora ravnoteţje med porabo in proizvodnjo delovne in jalove moči. Zagotoviti mora kakovost dobavljene ele. energije znotraj predpisanih mej frekvence in napetosti ter omogočiti delovanje sistema do sigurnostnih mej. Zaščititi svoje elemente pri motnjah in okvarah. Zagotoviti mora zanesljivost obratovanja sistema. 3. Funkcije sporočil Simbolna funkcija prepoznavanje dogodka: vklop, izklop, delovanje zaščite. Signalna funkcija prikaz izpada voda: se obarva rdeče. Simptomatska funkcija zvočni efekti: dodatno zaznavanje, piski 4. f in t prostor 5. Teorija komunikacij: frekvenčni pas kakovost medija se definira v frekvenčnem pasu. Vsak preneseni medij prenese določene frekvence dobro, ostale duši. Kaj bo prenosni medij prenesel moramo primerjati frekvenčne karakteristike. Frekvenčni pas je 100% pa do nivoja ko nam amplituda pade na 70,7%.
5 6. Lastnosti elektroenergetskega sistema: občutljivost, stabilnost, za dobro vodenje je potrebno imeti občutljivost(motnje, izpadi KS), stabilnost(odvisno od motnje), vodljivost(iz točke A v točko B), spoznavnost(sistem moramo poznati za dobro vodenje). Poznavanje sistema je predpogoj za vodljivost. za stabilizacijo so potrebne meritve in informacije. 7. Lastnosti operaterja Lastna presoja, pozornost, učinkovitost, budnost, motiviranost, utrujenost, okolje(temperatura, vlaga, svetloba, pohištvo), količina dela, 8. Sistema vodenja EES (slika) 9. Signali (tip signal (digitalni in analogni), prenos (modulacije (frekvenčna, amplitudna))) Signali: analogni, digitalni A/D pretvorba. Prenos signala: amplitudna modulacija, frekvenčna modulacija, dolţinska ali širinska modulacija, impulzno-časovna modulacija, impulzno-kotna modulacija. 10. Merilni pretvorniki(električni in ne električni) naštej Električni: TT(iz ka v A), NT(iz kv v 100V). Ne električni: poloţaj zapornic, nivo olja v TR, temperatura, tlak 11. A/D pretvornik (slika in razlaga) 11A ţelimo prenesti na drugo stran. Zapišemo s 4 bitno besedo. Začne se v digitalnem generatorju. Nastavimo začetno vrednost 0000 komparator dobi vrednost 0 in poveča vrednost za 1. vrednost povečuje do 12 ko ugotovi da je merjena vrednost nastavljena na 11 skoči nazaj, nato spet na 12. med tema vrednostima se zacikla. Natančnost takega A/D pretvornika je ±1A. če ţelimo povečati natančnost moramo uporabiti več bitov. 12. Prenos podatkov (vzporedno in zaporedno) prenašati moramo 6 informacij (3x tok, 3x napetost) sej imamo 3F sistem. Vzporedni prenos: prenašamo vse informacije hkrati. Zaporedni prenos: prenašamo dele informacij zaporedno. Sistem je manjši, imeti moramo pa uro ki nam daje takt prenosa. Uporabljata se oba sistema, odvisno kje ju rabimo. 13. D/A pretvornik (slika in razlaga) 14. Slabljenje signala(enačba(primerjamo vhodni in izhodni signal), Pupin(dušilka-večja prenosna zmogljivost)) A=2log(U 1 /U 2 ), U 2 je vedno manjši od U 1. Au=2log(U1/U2)=-20dB, Ai=2log(I1/I2)=20dB, Ap=0 ker se moč ohranja. Kritično bi bilo če bi se nam moč zmanjšala. Transformiramo zato da se nam izgube ne povečujejo (I 2 R) Zaradi dušenja moramo signal vsakih 100km osveţiti-ojačiti. Zato uporaba Pupin dušilke. Kabel je kapacitivnega značaja zato vgradimo dušilke. Pupinove dušilke se vgradijo na vsakih 1,5-3,5 km. S tem se podaljša dolţina prenosa na 90 km, da je še v mejah normale dušenja. 15. Optične povezave (laser, dioda) primerjaj Za optične povezave se odločamo zaradi: višje frekvence širši pas, neobčutljivost na EM polja, digitalizacija signalov. Optiko lahko oddajamo na več načinov: fotofioda 0,1mW, laser 20mW. Laser je dober zaradi usmerjenosti svetlobe, ni razpršenosti. Temperaturna odvisnost diode je boljša. Ţivljenjska doba za diodo je 10 5 ur, za laser pa ur. 16. Parametri optičnega vodnika (slika) numerična odprtina, lomni količnik, premer strţena, slabljenje, disperzija(3 barve RGB). Hitrost potovanja svetlobe je svetlobna hitrost, ni pa nujno da je hitrost različnih svetlob ista. 17. OSI model (organizacija vodenja (8 kvadratkov)) 1. nivo: A oddajnik, B sprejemnik oz. obratno. Definira se oprema, kakšen modem, kake hitrosti. 2. nivo: določimo pomen določenega bita 3. nivo: omreţje, iskanje povezav skozi omreţje
6 4. nivo: prenos rabi naslov, kdo in kaj pošilja 5. nivo: izpolni se pogoj za komunikacijo 6. nivo: predstavitev: program, ki nam da podatke 18. Hirarhija avtomatov po nivojih (slika in razlaga) 19. Avtomati v energetiki (naštej (zaščita APV, pod frekvenčna zaščita, ) zaščita, APV, lokator mesta okvare, števci, perturbogari(grafi I in U), regulatorji, blokirni avtomat, preklop napajanja, pod frekvenčna zaščita, avtomat za vzpostavljanje sistema po razpadu, naprave za nadzor, kronološki zapis podatkov. 20. Pod frekvenčna zaščita(frekvenca pade izklapljamo odjemalce-zaščita nam pove kateri so najmanj pomembni)??? 21. Avtomat za razbremenitev agregatov kadar je višek energije v sistemu. Pri HE zapremo dotok vode, pri TE zapremo ventil pred turbino in odvajamo paro v zrak ali jo peljemo mimo turbine v kondenzator, ognja ne ugašamo sej je dolg čas zagona, podobno pri NE 22. Avtomat za sekcioniranje omrežja imamo EES in avtomatično lahko sistem razdelimo na 3 dele, lahko več dokler ne najdemo rešitve. 23. Avtomat za preklop napajanja elektrarne Rotor ima vzbujanje in elektrarna potrebuje elektriko za delovanje, zato ima elektrarna baterije, terciarno navitje na prvem transformatorju, z visoke napetosti, ali pa poseben generator za vzbujanje avtomat se sam odloči iz kje se bo napajal- vaţno je da imamo več načinov napajanja 24. Avtomat za razbremenitev vodov in transformatorjev (pri vodih je pri preobremenitvi problem poves) v kolikor v II delu nimamo proizvodnje moramo v II delu zniţati porabo ali pa zgraditi dodatne vode pri II delu da niso obstoječi preobremenjeni. 25. Avtomat za uravnoteženje proizvodnje in porabe??? 26. Avtomat za vzpostavitev sistema po razpadu Poznamo delne in popolne razpade. Ukrepi: vklop odklopnikov, agregati povišajo vzbujanje (ne moremo takoj vklopiti generatorja), vklop elementov (vodi, TR, bremena). 27. Avtomat za zaščito pred prenapetostnim zlomom ko pridemo do velikih obremenitev sistema napetost pade. DIREKTNA: Dokler smo znotraj diagrama je vozlišče PV, ko pa preidemo iz diagrama generator ne more več proizvajati toliko Q in vozlišče preide v PQ vozlišče in napetost upade. JAKOBIJEVA MATRIKA: ko je jakobijeva matrika singularna (ne moremo izračunati inverzne matrike)je napetostni zlom. REŠITEV: razbremenitev, kompenzacija Q 28. Regulacije (regulacija f in P, regulacija U in Q); primarna (statika), sekundarna (binom-izmenjava med državami pri P, pri Q pa izmenjava med vozlišči), terciarna (vključi nove elektrarne) ;!!!!!! 29. Cilji funkcij vodenja Cilj: avtomatizacija(nadzor samega sebe), operater izvaja nadzor, zanesljivo delovanje EES (neprekinjena dobava, kakovost el energije, zadostnost, sigurnost(n-1), stabilnost) 30. Naštejte funkcije vodenja: vodenje omrežja SISTEM=GENERATORJI+ODJEMALCI+OMREŢJE SCADA sistem za zajemanje in nadzor podatkov. Zajem podatkov(zbiranje, obdelava, shranjevanje), nadzor stanja(stanje stikal, dogodki, delovanje zaščite), izvajanje stikalnih manevrov(avtomatično, ročno). 31. Naštejte funkcije vodenja: proizvodnja
7 vodenje proizvodnje: napoved porabe(prva stvar ki jo naredimo) dolgoročna, kratkoročna, regulacija(reguliramo f in U) primarna, sekundarna, terciarna, optimalno obratovanje agregatov: najprej poţenemo močnejšo elektrarno, hočemo minimalne stroške obratovanja, upoštevanje izgub na vodih, regulacija napetosti vozlišč, krmiljenje odjema(zmanjšanje porabe, poraba v pasu). 32. Naštejte funkcije vodenja: nadzor sigurnosti izračun topologije omreţja(vklopljeni ali izklopljeni vodi, pogledamo stanje stikal), ekvivalent sosednjih omreţij, ocenjevalnik stanja(program nam balansira podatke) 33. Naštejte funkcije vodenja: ostale funkcije Blaţ Bulič
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραZaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότερα6. ZAŠČITA ZBIRALK IN ZAŠČITE PRI ZATAJITVI DELOVANJA ODKLOPNIKOV
6. ZAŠČITA ZBIRALK IN ZAŠČITE PRI ZATAJITVI DELOVANJA ODKLOPNIKOV 6.1. UVOD Čeprav so se prve zaščite zbiralk pričele uporabljati že l. 1930, je bila njihova uporaba precej časa omejena. Uporabljali so
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραVaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Διαβάστε περισσότεραGradniki TK sistemov
Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραZajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom
VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραStikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Izmenični signali, transformator 22.
zmenični signali, transformator. Transformator Vsebina: Zapis enačb transformatorja kot dveh sklopljenih tuljav, napetostna prestava, povezava medd maksimalnim fluksom in napetostjo, neobremenjen transformator
Διαβάστε περισσότεραMetering is our Business
Metering is our Business REŠTVE ZA PRHODNOST UČNKOVTO UPRAVLJANJE ENERGJE STROKOVNE STORTVE POTROŠNKOM PRJAZNE REŠTVE Metering is our Business 1 Načrtovanje zapornega pretvornika Od tehničnih zahtev Do
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότερα11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM
. Vaja: BODEJEV DIAGRAM. Bodejev diagram sestavljata dva grafa: a) amplitudno frekvenčni diagram in b) fazno frekvenčni diagram Decibel je enota za razmerje dveh veličin. Definicija: B B 0log0 A A db Bodejeve
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Διαβάστε περισσότεραTOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31
TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL
Διαβάστε περισσότεραElektrični naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).
1 UI.DOC Elektrina - električni naboj (Q) Elementarni delci snovi imajo lastnost, da so nabiti - nosijo električni naboj-elektrino. Protoni imajo pozitiven naboj, zato je jedro pozitivno nabito, elektroni
Διαβάστε περισσότερα3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav
3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav V skladu z zahtevami elektrotehniškh standardov za el. Instalacije NN (do 1kV) morajo biti vsi el. stroji in naprave zaščiteni pred el. udarom. Poznamo dve
Διαβάστε περισσότεραDELOVANJE TRANSFORMATORJA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko DELOVANJE TRANSFORMATORJA Seminar pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Poročilo izdelal: Mitja Smešnik Predavatelj: prof. dr. Grega Bizjak Študijsko
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραMeritve električnih inštalacij
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Meritve električnih inštalacij predavatelj
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραPriloga V: Baza tehničnih podatkov
Priloga V: Baza tehničnih podatkov Tabela 1: Daljnovod 1. ime DV 2. leto izgradnje in posameznih rekonstrukcij 3. lastništvo DV in mesto lo itve lastništva ter meje vzdrževanja Konstrukcijske lastnosti
Διαβάστε περισσότεραS53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto
S53WW Meritve anten RIS 2005 Novo Mesto 15.01.2005 Parametri, s katerimi opišemo anteno: Smernost (D, directivity) Dobitek (G, gain) izkoristek (η=g/d, efficiency) Smerni (sevalni) diagram (radiation pattern)
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Διαβάστε περισσότεραprimer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE
Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραLjubljanska cesta Kamnik SLOVENIJA Tel (0) Fax ( Mob
Ljubljanska cesta 45 1241 Kamnik SLOVENIJA Tel. +386 (0)1 5190 853 Fax. +386 (9059 636 Mob. +386 41 622 066 E-mail: info@goto.si www.goto.si Navodilo za hitri začetek uporabe Frekvenčni pretvornik ig5a
Διαβάστε περισσότεραStikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 29. 3. 2017 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
Διαβάστε περισσότεραADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4
ADS-DVR-4100D4 Glavne značilnosti: kompresija, idealna za samostojni sistem digitalnega snemanja štirje video vhodi, snemanje 100 slik/sek v D1 ločljivosti pentaplex funkcija (hkratno delovanje petih procesov):
Διαβάστε περισσότεραPOSTROJI ZA PRENOS IN TRANSFORMACIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE
Univera v Ljubljani Fakulteta a elektrotehniko POTROJ ZA PRENO N TRANFORMACJO ELEKTRČNE ENERGJE MULACJKA VAJA Avtorja: doc. dr. Boštjan Blažič, Blaž Uljanić Ljubljana, 2012 1 hema omrežja Na sliki 1 je
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M097711* ELEKTROTEHNIKA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 7. avgust 009 SPLOŠNA MATURA RIC 009 M09-771-1- A01 Z galvanizacijskim
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραPRENOS SIGNALOV
PRENOS SIGNALOV 14. 6. 1999 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim
Διαβάστε περισσότεραRaziskava kratkostičnih razmer v omrežju
UNIVERZA V MARIBORU, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Laboratorij za energetiko Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, SLOVENIJA Telefon: +386 (2) 220 70 50 fax: + 386 (2) 25 25 481
Διαβάστε περισσότεραElektrično polje. Na principu električnega polja deluje npr. LCD zaslon, fotokopirni stroj, digitalna vezja, osciloskop, TV,...
1 Električno polje Vemo že, da: med elektrinami delujejo električne sile prevodniki vsebujejo gibljive nosilce elektrine navzven so snovi praviloma nevtralne če ima telo presežek ene vrste elektrine, je
Διαβάστε περισσότερα1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena
1. Enosmerna vezja Vsebina polavja: Kirchoffova zakona, Ohmov zakon, električni viri (idealni realni, karakteristika vira, karakteristika bremena matematično in rafično, delovna točka). V enosmernih vezjih
Διαβάστε περισσότεραINDUCIRANA NAPETOST (11)
INDUCIRANA NAPETOST_1(11d).doc 1/17 29.3.2007 INDUCIRANA NAPETOST (11) V tem poglavju bomo nadgradili spoznanja o magnetnih pojavih v stacionarnih razmerah (pri konstantnem toku) z analizo razmer pri časovno
Διαβάστε περισσότερα2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραElektrotehnika. Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL. Študijsko leto 2009/2010. Slavko Kocijančič
Elektrotehnika Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL Slavko Kocijančič Študijsko leto 2009/2010 Ljubljana, marec 2010 Vsebina 1. OSNOVE ELEKTROTEHNIKE...1 OHMOV ZAKON...1 PRVI KIRCHHOFFOV
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραGradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...
Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje Vaja 1 Lastnosti diode Ime in priimek:. Smer:.. Datum:... Pregledal:... Naloga: Izmerite karakteristiko silicijeve diode v prevodni smeri in jo vrišite
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Διαβάστε περισσότεραdiferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραvezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL
Ime in priimek: ELEKTRONSKA VEZJA Laboratorijske vaje Pregledal: Datum: 6. vaja FM demodulator s PLL a) Načrtajte FM demodulator s fazno sklenjeno zanko za signal z nosilno frekvenco f n = 100 khz, frekvenčno
Διαβάστε περισσότεραRANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραObrada signala
Obrada signala 1 18.1.17. Greška kvantizacije Pretpostavka je da greška kvantizacije ima uniformnu raspodelu 7 6 5 4 -X m p x 1,, za x druge vrednosti x 3 x X m 1 X m = 3 x Greška kvantizacije x x x p
Διαβάστε περισσότεραSTANDARD1 EN EN EN
PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške
Διαβάστε περισσότεραSATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Διαβάστε περισσότεραMerilnik kakovosti električne napetosti MC774
Merilnik kakovosti električne napetosti MC774 Kratka navodila za vgradnjo Kazalo Kazalo Varnostna navodila in opozorila... 3 Opis naprave... 5 Priključitev... 6 Električna vezava... 9 Napajalni vhodi...
Διαβάστε περισσότεραParne turbine. Avtor: Ivo Krajnik Kobarid
Parne turbine Avtor: Ivo Krajnik Kobarid 20. 9. 2009 Obravnava parnih turbin Lastnosti pare T-S diagrami, kvaliteta pare, kalorimeter Krožni cikli Rankinov cikel Klasifikacija Različni tipi turbin Enačbe
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότεραŠolski center Ravne VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Ravne na Koroškem TRIFAZNI MOTORJI (Seminarska naloga - elektrotehnika)
Šolski center Ravne VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Ravne na Koroškem TRIFAZNI MOTORJI (Seminarska naloga - elektrotehnika) Izdelali: Rok Potočnik, Staš Lebar, Anto Džalto Ravne, 29.5.2013 Kazalo 1UVOD... 3 2Ustvarjanje
Διαβάστε περισσότεραKaskadna kompenzacija SAU
Kaskadna kompenzacija SAU U inženjerskoj praksi, naročito u sistemima regulacije elektromotornih pogona i tehnoloških procesa, veoma često se primenjuje metoda kaskadne kompenzacije, u čijoj osnovi su
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONIKA PAHOR D.O.O.
ELEKTONIKA PAHO D.O.O. ŠTIIVHODNI ANALOGNI MODUL Tip SM2 Navodila za uporabo Elektronika Pahor 22 www.termomer.com Kazalo vsebine.namen...3 2.Vsebina kompleta...4 3.Montaža...4 3..Možnosti pritrditve...4
Διαβάστε περισσότερα