Pravokotni koordinatni sistem; ravnina in premica
|
|
- Σωστράτη Αλεξάκης
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Pravokotni koordinatni sistem; ravnina in premica 1. Razmisli, v kakšnih legah so lahko v prostoru: (a) premica in ravnina (b) dve ravnini (c) dve premici.ugotovitve zapiši.. 2. Ali sta premici v prostoru, ki nimata skupne točke, vzporedni? 3. Naj bo premica p vzporedna q, premica q pa ni vzporedna r? Ali je lahko premica r vzporedna s premico p? 4. Naj bosta ravnini π 1 in π 2 vzporedni. Ravnina π 1 naj seka vzporedni ravnini v premicah p 1 in p 2. Ali sta premici vzporedni? Pojasni. 5. Premici p in q sta mimobežni, Koliko je ravni, v kateri leži premica p in ki so vzporedne s premico q? 6. Dokaži ali ovrzi: π 1 in π 2 sta poljubni nevzporedni ravnini v prostoru. Potem obstaja premica p, ki je skupna obem ravninam. 7. Dokaži ali ovrzi: tri paroma nevzporedne ravnine imajo skupno premico. 8. Dokaži ali ovrzi: Tri različne, paroma nevzporedne premice v prostoru, ki se paroma sekajo, ležijo v isti ravnini. 9. Dokaži ali ovrzi: če je π 1 π 2 in π 1 π 3, potem velja π 1 π Dokaži ali ovrzi: obstaja natanko ena pravokotnica na ravnino. 11. Kaj je lahko pravokotna projekcija daljica na ravnino? 12. Kaj je lahko pravokotna projekcija premice na ravnino? 13. Kaj je lahko pravokotna projekcija ravnine na ravnino? 14. Ali se pri pravokotni projekciji ohranja dolžina? 15. Premica p seka ravnino π. Na premici je daljica CD z dolžino 7 enot. Točka C je od ravnine oddaljena za 5 enot, točka D pa za 8 enot. Kolikšna je dolžina pravokotne projekcije daljice CD na ravnini? 16. V središču pravilnega šestkotnika ABCDEF s stranico a = 4 stoji pravokotnica ST na ravnino šestkotnika ( ST = 4). (a) Kolikšen je naklonski kot premice skozi A in T na ravnino osnovne ploskve? (b) Kolikšen je kot med ravnino osnovne ploskve in ravnino trikotnika BCT? 17. Naj premica p seka ravnino π v točki A. Dokaži ali ovrzi: (a) premica, pravokotna na normalo ravnine, je vzporedna z ravnino. (b) premica, pravokotna na premico, ki je vzporedna ravnini, je normala na to ravnino. 18. Naj bo v ravnini podano n premic, ki se vse sekajo v isti točki in velja, da poljubne tri izmed njih ne ležijo v isti ravnini. Koliko ravnin določa teh n premic? Razmisli za n = 3, 4, 5... in rezultat posploši (opomba: vsota prvih n števil je n = n(n+1) 2 ). 19. Naj bo v ravnini podano n točk, po tri skupaj nekolinearne. Koliko premic določajo? Razmisli za n = 3, 4, 5... in rezultat posploši. 20. V prostoru naj bo podanih 5 točk, po tri skupaj nekolinearne, po štiri nekomplanarne.koliko ravnin v prostoru določa 5 točk? Razmisli še za 6, 7,..., n. (Opomba: tri elemente lahko izmed n elementov izbremo na (n 1)(n 2)n 6 načinov; kaj kšno povezavo ima to z zastavljenim problemom?) 21. (projekcija) V oglišču D kvadrata ABCD s stranico a = 8 je postavljena pravokotnica na ravnino kvadrata. Točka E je na pravokotnici, tako da je DE = 10.enot. Kolikšen je kot med ravnino kvadrata in ravnino DCE? Nariši ustrezno sliko. 22. (projekcija) V središču S pravokotnika ABCD je postavljena pravokotnica na ravnino pravokotnika. Na pravokotnici je točka T, pri tem merijo : AB = 7, BC = 4, T S = 12. Kolikšen je naklonski kot daljice BT glede na ravnino pravokotnika? Kolikšen je kot med ravnino pravokotnika in ravnino trikotnika BCT? 23. (projekcija) V središču S enakostraničnega trikotnika ABC s stranico 8 je postavljena pravokotnica na ravnino trikotnika. Na pravokotnici je točka T, tako da je ST = 8. Izračunaj naklonski kot daljice AT glede na ravnino trikotnika in kot med ravninnama ABC in BCT.
2 24. (projekcija) Na ravnini je kvadrat ABCD s stranico a = 6 enot. Točka T je zunaj ravnine v takšni legi, da je njena pravokotna projekcija središče S kvadrata. Koliko je točka T oddaljena od ravnine, če je od vsakega oglišča kvadrata oddaljena za 6 enot? Kolikšen je naklonski kot premice, ki poteka skozi točki A in T proti ravnini? Kolikšen je kot med ravnino kvadrata in ravnino skozi točke B, C, T? q 25. (projekcija) V presečišču diagonal e = 8 in f = 6 romba ABCD je postavljena pravokotnica ST na ravnino romba ( ST = 10). Kolikšna sta naklonska kota premic AT in BT proti ravnini romba? 26. (projekcija) V ravnini je enakostranični trikotnik ABC s stranico a = 8 enot. V oglišču A je postavljena pravokotnica AT z dolžino a. Izračunaj naklonski kot daljice BT proti ravnini trikotnika in kot med ravninama,ki določa trikotnik ABC in ravnino, ki določa trikotnik BCT?
3 1 Vektorji 1.1 Definicija vektorja, osnovne lastnosti 1. S čim je določen vektor? 2. Kdaj sta dva vektorja enaka? 3. V ravnini je podan kvadrat ABCD. (a) Zapiši vse vektorje, ki jih določajo oglišča kvadrata. (b) Zapiši vse vektorje, ki so med sabo enaki. (c) Zapiši vse vektorje, nasprotne vektorju AB. 4. (enakost vektorjev, nasprotni vektorji, premik z vektorjem) V ravnini je podan pravilni šestkotnik ABCDEF. (a) Naj bo S sečišče glavnih diagonal šestkotnika. Zapiši vse vektorje, ki jih določajo oglišča šestkotnika in so enaka vektorju. F S. (b) Zapiši vse vektorje,ki jih določajo oglišča šestkotnika in so nasprotni vektorju DE. (c) Premakni šestkotnik za vektor AS. Kam se preslika točka F. 5. (enakost vektorjev, vsota, razlika, lega premic in ravnin v prostoru) V ravnini je podana kocka ABCDA B C D (A nad A). (a) Zapiši vse vektorje, enake vektorju CC. (b) Kakšna je lega premice p, ki poteka A in C, ter premice q, ki poteka skozi B in D? Pojasni. (c) Kakšna je lega premice q in premice r, ki poteka skozi D in C? Pojasni. (d) Kakšna je lega premice r in ravnine π, ki poteka skozi ABC D? Pojasni. (e) Izračunaj: i. AD + DC ii. AA + A D iii. DC + BA iv. AB AC v. DD + D A + AG vi. BD + DB DE 6. (enakost vektorjev, nasprotni vektorji) Dan je trikotnik ABC. Točke D, E, F po vrsti razpolavljajo stranice AB, BC, CA.Ugotovi, kateri pari vektorjev so med seboj enaki, vzporedni, nasprotni in različni: (a) AD, F E (b) DE, CA (c) DF, EB (d) BF, EC (e) F C, AC (f) EF, DA (g) DE, CF 7. (operacije z vektorji...) Izračunaj: (a) ( a b ) + ( b c ) ( a c )) (b) ( a + b c ) ( b c ) (c) ( a ( b c )) ( c ( b a )) 8. (izražanje vektorja...) Iz vektorske enačbe izrazi vektor x : (a) b + a x = d a (b) AB + x CD = DC BA (c) x ( AB BC) = BA 9. (načrtna naloga lin. komb. vektorjev v liku) Dan je romb ABCD. Načrtaj: (a) AB + BD (b) BD + DC (c) AC BC (d) BC + BD + DA 10. Nariši tri nekolinearne točke v ravnini. (a) Nariši vektor AB BC CA. (b) Pokaži, da velja: 2 AB = AB BC CA 1.2 Produkt vektorja s skalarjem 1. Dan je vektor a.nariši 2 a in 3 a. 2. Nariši dva nekolinearne vektorja a in b.nariši a + b + ( 2 a ) in 3 a 1 2 (3 a b ). 3. (iskanje skalarja) Diagonali paralelograma se sekata v točki S. Poišči število m,da velja: (a) AB = mcd (b) AC = m AS (c) BD = m SB (d) SC = m CA 4. (uporaba vektorskih enačb v fiziki) Pospešek in hitrost vektorski količini. Kateri skalar ju povezuje? Zapiši enačbo v vektorski obliki. 5. Pot in hitrost vektorski količini. Kateri skalar ju povezuje? Zapiši enačbo v vektorski obliki.
4 6. Teža visečega telesa raztegne vzmet. Poveži silo teže in razetzek v vektorski obliki z enačbo (Hookov zakon).. 7. (linearna komb. vektorjev v liku) Dan je pravilni šestkotnik ABCDEF, AB = a, BC = b. Izrazi z vektorjema a in b vektorje AD, AE, AC, BE, BF, DF. 8. (risanje enotskega vektorja) Podan je vektor z lastnostjo a = 4. Nariši enotki vektor, ki je vzporeden vektorju a. 9. (izračun skalarja v vektorski enačbi) Dan je vektor a 0. Kakšno vrednost ima skalar m, če je: (a) 2 a + 3 a m = 5 a (b) 3 a + 2m a = (m 1) a (c) 3m a (m + 2) a = 2(m 1) a (d) (m + 1) a + (m 1) a = 4 a 1.3 Premik z vektorjem 1. Premakni kvadrat ABCD v ravnini za vektor AS, kjer je S sečišče diagonal kvadrata. 2. V koordinatnem sistemu (vzporedno) premakni: (a) koordinatno izhodišče O(0, 0) z vektorjem a v točko A(2, 3); nariši. (b) Isti vektor uporabi za premik točke T (3, 1). Kam se premakne točka T? (c) Izrazi koordinate novih točk s starimi točkami 3. V kaj se preslika premica pri premiku z vektorjem premika? 4. V kaj se preslika parabola pri premiku z vektorjem premika? 5. Razmisli, ali drži: (a) pri premiku za neničelni vektor se premakne vsaka točka prostora; premik za ničelni vektor pusti vse točke pri miru (b) pri premiku se ohranjajo razdalje. 6. Naj bo podan paralelogram ABCD z ostrim kotom pri A. Točka M naj bo pravokotna projekcija točke D na stranico AB. Premakni trikotnik za vektor AB.(Razmisli o ploščini lika, ki ga dobiš s premikom). 1.4 Linearna kombinacija vektorjev, neodvisnost vektorjev, baza 1. Nariši dva vzporedna vektorja v ravnini. Ali sta linearno neodvisna? 2. Nariši dva nevzporedna vektorja.v ravnini Ali sta linearno neodvisna? 3. Nariši tri komplanarne vektorje. Ali so lin. neodvisni? 4. Podani so trije nekomplanarni vektorji. Ali so lin. neodvisni? 5. Kaj sestavlja bazo v dvodimenzionalnem prostoru? 6. Kaj sestavlja bazo v trodimenzionalnem prostoru? 7. V trikotniku ABC naj stranice predstavljajo vektorje a, b, c,tako da velja a + b + c = 0. Načrtaj linearno kombinacijo vektorjev 3 a + 2 b c. 8. (lin. komb. treh neodvisnih vektorjev v prostoru) V piramidi ABCD je točka E razpolovišče roba BC in točka F razpolovišče roba AD. Zapiši vektor EF kot linearno kombinacijo vektorjev a = AB, b = BC, c = CD. 9. (risanje vektorjev V ravnini izberi bazna vektorja a in b s skupnim začetkom O in vektor c z začetkom v O tako, da (a) c leži med vektorjema a in b.načrtaj lin. kombinacijo vektorjev a in b, da dobiš c. (b) c ne leži med vektorjema a in b. S sliko izrazi c kot linearno kombinacijo vektorjev a in b (pravimo, da smo c razstavili na komponente v smeri vektorjev a in b ). 10. (ničelna lin. kombinacija dveh neodvisnih vektorjev v ravnini) Naj bosta a in b linearno neodvisna vektorja. Določi vrednost skalarjev m in n, če velja (a) m(2 a b ) + a = n( a + b ) 4 b (b) (m + n) a + (m 1) b = 2( a + n b ) (c) m(2 a 3 b ) = 4 a n( a 2 b ) 6 b 11. Robovi kvadra naj bodo podani z vektorji a = AB, b = AD, c = AE. Določi vsoto vektorjev, ki leže na diagonalah mejnih ploskev kvadra in gredo iz oglišča A. 12. (razpolovišče daljice) V prostoru je dana daljica AB. Točka C ne leži na daljici AB.Točka S pa leži na razpolovišču daljice. Izrazi vektor CS z vektorjema CA in CB.
5 13. (lin. kombinacija vektorjev v trikotniku) Točka D je razpolovišče trikotnikove stranice BC. Z vektorjema AB in AC zapiši vektorje AD, BE, DC, DB. 14. (lin. kombinacija vektorjev v kocki)v ravnini je podana kocka ABCDA B C D (A nad A) z baznimi vektorji AB = a, AD = b, AA = c. (a) Naj bo M razpolovišče roba CC, P pa razpolovišče A D.Izrazimo vektorje AC, AM in CP z baznimi vektorji. (b) K je središče kvadrata BCC B, L pa razpolovišče robe CD. Izrazi vektor LK z baznimi vektorji. (c) Na robu BC je točka M, tako da je BM : MC = 3 : 2. S je središče kvadrata CDD C. Izrazi vektor SM z baznimi vektorji. 15. (paralelogram; računanje razmerja delitve stranic z baznimi vektorji) Dan je paralelogram ABCD. Iz točke E, ki deli stranico AB v razmerju AE : EB = 1 : 2,načrtajmo daljico ED, ki seka diagonalo v točki F. V kolikšnem razmerju deli točka F diagonalo AC?(Namig: postavi poljubno bazo vektorjev a = AB, b = AD,izrazi vektorje AE, ED, AC z baznimi vektorji in potem vektor AF na dva načina izrazi z baznima vektorjema...). 16. Prejšnjo nalogo posploši za pšoljubno razmerje AE : EB = m : n; ali pa vsaj za primere AE : EB = 3 : 4, AE : EB = 5 : (delitev težiščnice v trikotniku)v trikotniku ABC naj bo CD težiščnica na stranico c. Razpolovišče daljice CD označimo z E. Dokažimo, da premica skozi točki A in B odreže od stranice BC točno eno tretjino. 18. (uporaba naloge z vektorjem težišča) V trikotniku ABC naj bo T težišče. Izrazimo vektor AT z vektorjema AB = c, AC = b. 19. V paralelogramu ABCD točka P deli daljico DC v razmerju DP : P C = 3 : 2 in točka Q daljico AD v razmerju AQ : QD = 2 : 1. Nariši daljici AP in BG, ki se sekata v točki S. V kakšnem razmerju deli točka S daljico AP? 20. V prostoru imamo štiri nekomplanarne točke (sestavljajo četverec, tetraeder). Točka T 1 naj bo težišče trikotnika ABC in točka T 2 naj bo težišče trikotnika ABD. Pokažimo, da sta daljici T 1 T 2 vzporedni (pomagaj si z nalogo. o težišču trikotnika). 21. Tetraeder ABCD je določen z vektorji AB = a, AC = b, AD = c. Na robu CD je točka M, tako da je CD : M D = 4 : 3. Točka P je razpolovišče roba BC. Izrazimo vektor MP z danimi vektorji. 22. Točke A, B, C razpolavljajo stranice BC,CA, AB trikotnika ABC. (a) Preveri, ali veljajo naslednje enačbe: AB + AC = 2 AA, BA + BC = BB, CA + CB = 2CC. (b) Dokaži, da imata trikotnika ABC in A B C skupno težišče. 23. Dana sta paralelograma ABCD in EF GH. Naj bodo K, L, M in N zapored razpolovišča daljic AE, BF, CG, DH. Dokaži, da je KLMN paralelogram. (Namig: izrazi krajevne vektorje r B, r L, r M, r N,potem dokažemo enakost vektorjev KL = NM (izrazimo vektorjaad in BC s krajevnimi vektorji oglišč prvega paralelograma in vektorja EH in F G s krajevnimi vektorji oglišč drugega paralelograma ter dokažemo, da je KL = NM ) in KN = LM (podobno). 24. V petkotniku ABCDE so M, N, P in Q zapored središča stranic AB, BC, CD, DE. Točki R in S ta zapored središči daljic NQ in MP. Dokaži, da je RS = AE 4 in RS AE. (Namig: postavi bazo v petkotniku- npr: AB = a, AE = b. Izrazi vektorju AP, AS, AQ, AN, AR in RS z baznimi vektorji, od tod sledi enostaven sklep do rešitve...). 1.5 Skalarni produkt.kosinusni izrek. Ortonormirana baza vektorskega prostora. 1. Nariši dva nekolinearna vektorja a in b s skupnim izhodiščem in določi pravokotno projekcijo vektorja a na b. Kaj je pravokotna projekcija, če je kot med vektorjema top? 2. Pokaži, da za dva vektorja velja proj c ( a + b ) = proj c a + projc b (skiciraj grafično). 3. Enotskima vektorjema e 1 in e 2 določi velikost projekcije vektorja e 1 na e 2, če je med njima kot. (a) 30 (b) 45 (c) 90 (d) Vektor a ima dolžino 6 enot. Koliko mora biti kot med a in b, če je dolžina vektorja b 10 enot in njegova projekcija na a enaka
6 (a) 2 enoti (b) 10 enot (c) 5 enot (d) 0 enot 5. Vektor a in b sta pravokotna in velja a = 2 2, b = 3. Izračunaj: (a) (2a + 3b)(2a 3b) (b) (a + 3b) 2 (c) (3 a 2 b )(4 a + 5 b ) 6. Izračunaj notranje kote trikotnikov: (a) a = 6cm, b = cm, c = 8.2cm (b) a = 4.5cm, b = 3.4cm, c = 7.2cm 7. Z vektorjema a = (5, 0) in b = (3, 4) določimo paralelogram. Izračunaj stranici paralelograma ter kot med njima. Kako bi izračunal ploščino paralelograma? 8. Premici iz enega oglišča pravokotnika s stranicama 6cm in 4cm razpolavljata nasprotni stranici. Določi kot med njima. 9. Kateri vektorji tvorijo ortonormirano bazo v ravnini, kateri v prostoru? Kakšen je skalarni produkt med temi baznimi vektorji? 10. Vektorji i, j, k tvorijo ortonormirano bazo. Določi (a) i j (b) (4 j ) (2 k ) (c) (5 j ) 2 (d) (3 i + 6 j )(2 j k ) 11. Katera točka je določena z linearno kombinacijo ortonormiranih vektorjev 3 i + 3 j 4 k v prostoru? (b) vzporedna? 14. Vektorju a določi neznano komponento x vektorja b, da bosta a in b pravokotna: (a) a = (3, 4), b = (x, 3) (b) a = (7, 1), b = ( 2, x) (c) a = (1, 0), b = (x, 3) (d) a = ( 3, 2 2), b = (4, x) 15. Zapiši linearno kombinacijo vektorjev s = 2a + 3b c, če je 1 2 (a) a = ( 1, 1, 2), b = (4, 3, 0), c = (3, 2, 1), (b) a = ( 1 2, 2 3, 1), b = (0, 2, 1 2 ), c = ( 2 3, 0, 1). 16. Ali sta naslednja vektorja vzporedna oziroma pravokotna: (a) a = (1, 3), b = ( 2, 2 3 ); nariši (b) a = (1, 2, 3), b = ( 2, 3), (c) a = ( 1 3, 2 3, 1), b = ( 1 2, 1, 3 2 ). 17. V koordinatnem sistemu nariši par vektorjev a in b ter izračunaj njihovo dolžino, kot med njima ter vrednost skalarnega produkta a b : (a) a = ( 4, 4), b = (4, 1) (b) a = (2, 1), b = ( 1, 3) (c) a = ( 1, 5), b = (4, 5). 18. Trikotnik ABC z oglišči A(1, 1, 1), B(2, 7, 9) in C(2, 5, 6) projiciraj na: (a) xy ravnino (b) yz ravnino (c) yz ravnino. 12. Podana sta vektorja a = (1, 2, 2) in b = ( 3, 4, 0) v pravokotnem koordinatnem sistemu: (a) seštej oba vektorja (b) izračunaj 2a+b (c) 1 2 a b (d) Določi skalarni produkt med a in b? Ali sta vektorja pravokotna? 13. Čemu je enak skalarni produkt dveh vektorjev, ki sta (a) pravokotna,
7 Vektorji - različne vaje 1. V kocki ABCDEFGH tvorijo bazo vektorji e 1 = AB, e 2 = AD, e 3 = AE. K je središče kvadrata DCGH, na robu BC pa je točka M, tako da je BM : MC = 3 : 2. (a) Izrazi z bazo vektorje EK, KM in AK ME! (b) Ugotovi, v kakšnem razmerju deli daljica MD diagonalo AC! 2. Določi števili m in n tako, da bosta vektorja a = 2 i + 3 j + n k in b = 3 i + m j + 5 k kolinearna! 3. V paralelogramu ABCD deli točka E stranico DC v razmerju 2 : 5. V kolikšnem razmerju deli točka F ( presečišče daljice AE in diagonale BD ) diagonalo BD? 4. Stranici paralelograma ABCD sta podani z linearnima kombinacijama: a = 2 m + nin b = m 2 n enotskih vektorjev m in n, ki oklepata kot 60. Izračunaj dolžini diagonal paralelograma! 5. V enakokrakem trikotniki ABC je CE višina na osnovnico. Na kraku BC je točka D, tako da velja BD : DC = 2 : 3. Presečišče daljice CE in AD je točka M. Izračunaj AM : AD! 6. Vektorji a, bin c so linearno neodvisni. Izračunajte števila x, y in z tako, da je (x + y 1) a (3y + 2z) b = (y 2z + 4) c. 7. V trikotniku ABC je točka N nožišče težiščnice na b, E pa deli stranico CB v razmerju 3 : 2. Zveznica AE seka zveznico BN v točki F. Določi razmerje BF : F N! 12. V paralelogramu ABCD deli točka E stranico AB v razmerju AE : EB = 1 : 1, točka F stranico BC v razmerju BF : F C = 1 : 4 in točka G stranico AD v razmerju AG : GD = 3 : 2. Točka S je presečišče daljic ED in FG. V kakšnem razmerju deli točka S daljico ED? 13. Ali so vektorji a = (1, 3, 1), b = (2, 5, 1) in c = (7, 1, 5) linearno neodvisni? Izračunaj kot med vektorjema a in b. 14. Kakšen mora biti x, da bo vektor a = ( 4, x, 3) dolg 13 enot? 15. Srednjica trapeza ABCD seka stranici d in b v točkah P in R. Dokaži, da velja: P R = 1 ( ) AB + DC V trikotniku ABC deli točka D stranico AB v razmerju AD : DB = 1 : 4. V kakšnem razmerju deli težiščnica na a daljico CD? 17. Razstavi vektor a = ( 1, 1, 4) na linearno kombinacijo vektorjev e 1 = ( 1, 3, 5), e 2 = (0, 1, 4) in e 3 = (1, 2, 6)! 18. Dokaži z vektorji, da se diagonali v kvadratu razpolavljata! 19. AC = e, BD = f sta diagonali paralelograma. Izrazi s tema vektorjema AB, BC, CD. 20. Izračunaj 2a 3b, če je a = i 2 j +3 k in b = 2 i k. Izračunaj ( a, b). 8. Na stranici CD paralelograma ABCD leži točka E, tako da velja DE : DC = 3 : 7. Zveznica AE seka diagonalo DB v točki T. Izračunaj razmerje BT : T D. 9. Dane so točke A(3, 1, 4), B(1, 3, 1) in C( 2, 1, 1). Zapiši vektor r = 4 r A r B r C. Določi koordinate težišča trikotnika ABC. Izračunaj notranje kote trikotnika,. 10. Dani so vektorji a = 4 i 7 j, e 1 = 2 i j in e 2 = i+2 j. Zapiši vektor a kot linearno kombinacijo vektorjev e 1 in e Dan je trikotnik ABC. Točka D leži na stranici AB tako, da velja AD : DB = 1 : 3, točka E leži na daljici BC tako da velja BE : EC = 1 : 2 in točka F deli daljico AC v razmerju CF : F A = 1 : 2. Točka G je presečišče daljic DC in EF. V kakšnem razmerju deli točka G daljico DC?
1 3D-prostor; ravnina in premica
1 3D-prostor; ravnina in premica 1. Razmisli, v kakšnih legah so lahko v prostoru: (a) premica in ravnina (b) dve ravnini (c) dve premici.ugotovitve zapiši.. 2. Ali sta premici v prostoru, ki nimata skupne
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 06/7 Vaje iz MATEMATIKE. Vektorji Vektorji: Definicija: Vektor je usmerjena daljica. Oznake: AB, a,... Enakost vektorjev: AB = CD: če lahko vektor AB vzporedno premaknemo
PONOVITEV SNOVI ZA NPZ
PONOVITEV SNOVI ZA NPZ ENAČBE 1. naloga : Ugotovi ali sta dani enačbi ekvivalentni! 5x 5 = 2x 2 in 5 ( x - 1 ) = 2 ( x 1 ) da ne 2. naloga : Reši linearni enačbi in napravi preizkusa! a) 5 4x = 2 3x PR:
GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK
GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK 2 1 Geometrija v ravnini 1.1 Osnove geometrije Točka je tisto, kar nima delov. Črta je dolžina brez širine. Ploskev je tisto, kar ima samo dolžino in širino. Osnovni zakoni,
Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.
DN#3 (januar 2018) 3A Teme, ki jih preverja domača naloga: Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem
Poglavje I Vektorji Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem Za lažjo geometrično predstavo si najprej oglejmo, kaj so vektorji v ravnini. Vektor je usmerjena daljica, ki je natanko določena s svojo
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.
3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti
VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva. Martin Raič
VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva Martin Raič OSNUTEK Kazalo 1. Ponovitev 2 2. Ravninska in prostorska geometrija 5 3. Linearna algebra 7 4. Ponavljanje pred kolokvijem 8 M. RAIČ: VAJE IZ MATEMATIKE(GOZDARSTVO)
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
VEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Linearna algebra. Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko
Linearna algebra Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko 23. februar 205 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 52.64(075.8)(0.034.2) OREL, Bojan
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
INŽENIRSKA MATEMATIKA I
INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična
MATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK
abc MATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK ŠTEVILA PRIBLIŽNO RAČUNANJE PRIBLIŽNO RAČUNANJE Ta fosil dinozavra je star 7 milijonov in šest let, pravi paznik v muzeju.??? Ko sem
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper. Geometrija. Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar
Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper Geometrija Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar Koper, 2007 PREDGOVOR Pričujoče študijsko gradivo je povzeto po naslednjih knigah Richard S. Millman, George
Parts Manual. Trio Mobile Surgery Platform. Model 1033
Trio Mobile Surgery Platform Model 1033 Parts Manual For parts or technical assistance: Pour pièces de service ou assistance technique : Für Teile oder technische Unterstützung Anruf: Voor delen of technische
ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Andrej Perne ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II Skripta za vaje iz Matematike II (UNI + VSP) Ljubljana, determinante Determinanta det A je število, prirejeno
Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA
Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa
C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,
1 1., BD 1 B 1 1 D 1, E F B 1 D 1. B = a, D = b, 1 = c. a, b, c : (1) 1 ; () BD 1 ; () F; D 1 F 1 (4) EF. : (1) B = D, D c b 1 E a B 1 1 = 1, B1 1 = B + B + 1, 1 = a + b + c. () BD 1 = BD + DD 1, BD =
Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti
Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne
Osnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.
TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij
!! " &' ': " /.., c #$% & - & ' ()",..., * +,.. * ' + * - - * ()",...(.
..,.. 00 !!.6 7 " 57 +: #$% & - & ' ()",..., * +,.. * ' + * - - * ()",.....(. 8.. &' ': " /..,... :, 00. c. " *+ ' * ' * +' * - * «/'» ' - &, $%' * *& 300.65 «, + *'». 3000400- -00 3-00.6, 006 3 4.!"#"$
7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)
7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Pomik deformabilnega telesa je glede na kartezijski koordinatni sistem
Deljivost naravnih števil
Deljivost naravnih števil. D = {,,, 4, 6, }, V = {, 4, 6, 48, 60 }. (A) in (E). a) S številom so deljiva števila:, 0, 0 in 060. S številom so deljiva števila: 0, 460, 000 in 46. c) S številom 4 so deljiva
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA
LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA Matematika za drugi letnik srednjega strokovnega izobraževanja -interno gradivo- Avtor: Samo Žerjal Nova Gorica, februar 016 KAZALO 1 Potenčna funkcija... 1.1 Kvadratna
Funkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti
Poglavje VII Linearne preslikave V tem poglavju bomo vektorske prostore označevali z U,V,W,... Vsi vektorski prostori bodo končnorazsežni. Zaradi enostavnosti bomo privzeli, da je pripadajoči obseg realnih
2. VAJA IZ TRDNOSTI. Napetostno stanje valja je določeno s tenzorjem napetosti, ki ga v kartezijskem koordinatnem. 3xy 5y 2
. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor napetosti) (napetostni vektor, transformacija koordinatnega sistema, glavne normalne napetosti, strižne napetosti, ravninsko napetostno stanje, Mohrovi krogi, ravnotežne enačbe)
Opisna geometrija II. DVO^RTNI POSTOPEK
Opisna geometrija II. DVO^RTNI POSTOPEK 1 Dvo~rtni postopek Pridru`ni ortogonalni projekciji na: - tlorisno ravnino π 1, - narisno ravnino π 2, - prese~na os x 12. Imena: - Monge-ov postopek (Gaspard Monge,
AFINA IN PROJEKTIVNA GEOMETRIJA
Aleš Vavpetič AFINA IN PROJEKTIVNA GEOMETRIJA Ljubljana 2011 ii naslov: AFINA IN PROJEKTIVNA GEOMETRIJA avtorske pravice: Aleš Vavpetič izdaja: prva izdaja založnik: samozaložba Aleš Vavpetič, Ljubljana
Emilija Krempuš. Osnovne planimetrijske konstrukcije. Priročnik
Emilija Krempuš Osnovne planimetrijske konstrukcije Priročnik 2 OSNOVNE PLANIMETRIJSKE KONSTRUKCIJE Osnovne planimetrijske konstrukcije Priročnik Priročnik Osnovne planimetrijske konstrukcije je nastal
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Αυτό το κεφάλαιο εξηγεί τις ΠΑΡΑΜΕΤΡΟΥΣ προς χρήση αυτού του προϊόντος. Πάντα να μελετάτε αυτές τις οδηγίες πριν την χρήση.
Αυτό το κεφάλαιο εξηγεί τις ΠΑΡΑΜΕΤΡΟΥΣ προς χρήση αυτού του προϊόντος. Πάντα να μελετάτε αυτές τις οδηγίες πριν την χρήση. 3. Λίστα Παραμέτρων 3.. Λίστα Παραμέτρων Στην αρχική ρύθμιση, μόνο οι παράμετροι
Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva
Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A
Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A Ime i prezime: 1. Prikazane su tačke A, B i C i prave a,b i c. Upiši simbole Î, Ï, Ì ili Ë tako da dobijeni iskazi
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Vektorski prostori s skalarnim produktom
Poglavje IX Vektorski prostori s skalarnim produktom Skalarni produkt dveh vektorjev v R n smo spoznali v prvem poglavju. Sedaj bomo pojem skalarnega produkta razširili na poljuben vektorski prostor V
Letnik 0, številka 5
Brihtnež Elektronska revija za mlade matematike Letnik 0, številka 5 c Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije http://www.dmfa.si/brihtnez/brihtnezindex.html Vsebina Vsebina Olimpijski kotiček:
Koordinatni sistemi v geodeziji
Koordinatni sistemi v geodeziji 14-1 Koordinatni sistemi v geodeziji Koordinatni sistemi v geodeziji 2 Vrste koordinatnih sistemov Vzpostavitev koordinatnega sistema je potrebna zaradi pridobitve primernega
SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
= Števila 264, 252, 504 zapiši kot produkt praštevil in poišči njihov skupni največji delitelj in
PRIPRAVA NA POM REALNA ŠTEVILA in PKS. Izračunaj: ( ( ) ( )) (( ) ) [ ] ( ( ) ) 4 0 ( ) ( ) 4 + 6 7 4 + + 4 + = 0 4 0 ( + ) 5 + ( 0) ( ) + (( 5) + ( ) ( ) ) = [ ]. Poenostavi in rezultat razstavi: ( +
3.letnik - geometrijska telesa
.letnik - geometrijska telesa Prizme, Valj P = S 0 + S pl S 0 Piramide, Stožec P = S 0 + S pl S0 Pravilna -strana prizma P = a a + av 1 Pravilna -strana prizma P = a + a a Pravilna 6-strana prizma P =
Način dostopa (URL): cabello/gradiva/vajeracgeom.pdf
Vaje iz računske geometrije Sergio Cabello 9. november 2010 naslov: Vaje iz računske geometrije avtorske pravice: Sergio Cabello izdaja: prva izdaja založnik: samozaložba avtor: Sergio Cabello leto izida:
1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )
VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]
6. Kako razstavimo razliko kvadratov a2 - b2? Ali se vsota kvadratov a2 + b2 da razstaviti v množici realnih števil?
USTNA VPRAŠANJA IZ MATEMATIKE šolsko leto 2005/2006 I. NARAVNA IN CELA ŠTEVILA 1. Naštejte lastnosti operacij v množici naravnih števil. Primer: Izračunajte na dva načina vrednosti izrazov 2. Opišite vrstni
Afina in projektivna geometrija
fina in projektivna geometrija tožnice () kiciraj stožnico v evklidski ravnini R, ki je določena z enačbo 6 3 8 + 6 =. Rešitev: tožnica v evklidski ravnini je krivulja, ki jo določa enačba a + b + c +
!"#$%& '!(#)& a<.21c67.<9 /06 :6>/ 54.6: 1. ]1;A76 _F -. /06 4D26.36 <> A.:4D6:6C C4/4 /06 D:43? C</ O=47?6C b*dp 12 :1?6:E /< D6 3:4221N6C 42 D:A6 O=
! " #$% & '( )*+, -. /012 3045/67 8 96 57626./ 4. 4:;74= 69676.36 D426C
HONDA. Έτος κατασκευής
Accord + Coupe IV 2.0 16V (CB3) F20A2-A3 81 110 01/90-09/93 0800-0175 11,00 2.0 16V (CB3) F20A6 66 90 01/90-09/93 0800-0175 11,00 2.0i 16V (CB3-CC9) F20A8 98 133 01/90-09/93 0802-9205M 237,40 2.0i 16V
Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006
1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006 1. Dana je množica predpostavk p q r s, r t, s q, s p r, s t in zaključek t r. Odloči, ali je sklep pravilen ali napačen. pravilen, zapiši
V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.
Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,
Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Torek, 25. avgust 2009 / 90 minut
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M094011* Višja raven MATEMATIKA Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Torek, 5. avgust 009 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA
LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA 1 1. del EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12 KAZALO 1 ŠTEVILA... 1 1.1 NARAVNA IN CELA ŠTEVILA... 1 1.1.1
http://www.mathematica.gr/forum/viewtopic.php?f=109&t=15584
Επιμέλεια: xr.tsif Σελίδα 1 ΠΡΟΤΕΙΝΟΜΕΝΕΣ ΑΣΚΗΣΕΙΣ ΓΙΑ ΜΑΘΗΤΙΚΟΥΣ ΔΙΑΓΩΝΙΣΜΟΥΣ ΕΚΦΩΝΗΣΕΙΣ ΤΕΥΧΟΣ 5ο ΑΣΚΗΣΕΙΣ 401-500 Αφιερωμένο σε κάθε μαθητή που ασχολείται ή πρόκειται να ασχοληθεί με Μαθηματικούς διαγωνισμούς
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
22. Kdaj sta dva vektorja vzporedna? FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/ Kdaj so vektorji a 1, a 2,..., a n linearno neodvisni?
FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/06 1. Definicija enakosti množic (funkcij, kompleksnih števil, urejenih n teric)? 2. Definicija kartezičnega produkta množic A in B. Definicija množice R n. 3. Popolna
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
!"#!"!"# $ "# '()!* '+!*, -"*!" $ "#. /01 023 43 56789:3 4 ;8< = 7 >/? 44= 7 @ 90A 98BB8: ;4B0C BD :0 E D:84F3 B8: ;4BG H ;8
NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU
NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU Equatio n Section 6Vsebina poglavja: Navor kot vektorski produkt ročice in sile, magnetni moment, navor na magnetni moment, d'arsonvalov ampermeter/galvanometer.
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Srednja elektro šola in tehniška gimnazija M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 006/007 NARAVNA ŠTEVILA Katera števila imenujemo naravna števila? Naštejte
Sheet H d-2 3D Pythagoras - Answers
1. 1.4cm 1.6cm 5cm 1cm. 5cm 1cm IGCSE Higher Sheet H7-1 4-08d-1 D Pythagoras - Answers. (i) 10.8cm (ii) 9.85cm 11.5cm 4. 7.81m 19.6m 19.0m 1. 90m 40m. 10cm 11.cm. 70.7m 4. 8.6km 5. 1600m 6. 85m 7. 6cm
Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
VPRAŠANJA ZA POKLICNO MATURO IZ MATEMATIKE
VPRAŠANJA ZA POKLICNO MATURO IZ MATEMATIKE ŠTEVILSKE MNOŽICE NARAVNA ŠTEVILA 1. Naštej lastnosti osnovnih računskih operacij v N. Osnovne računske operacije so seštevanje in množenje (+, *): a) ZAKON O
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
-! " #!$ %& ' %( #! )! ' 2003
-! "#!$ %&' %(#!)!' ! 7 #!$# 9 " # 6 $!% 6!!! 6! 6! 6 7 7 &! % 7 ' (&$ 8 9! 9!- "!!- ) % -! " 6 %!( 6 6 / 6 6 7 6!! 7 6! # 8 6!! 66! #! $ - (( 6 6 $ % 7 7 $ 9!" $& & " $! / % " 6!$ 6!!$#/ 6 #!!$! 9 /!
vezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Univerza v Mariboru. Uporaba matematičnih metod v logistiki 1 Priročnik
Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko Uporaba matematičnih metod v logistiki 1 Priročnik BOJANA ZALAR Celje 2009 Izdala: Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Naslov: Uporaba matematičnih metod
- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)
MEHANIKA 1 1. KOLOKVIJ 04/2008. grupa I 1. Zadane su dvije sile F i. Sila F = 4i + 6j [ N]. Sila je zadana s veličinom = i leži na pravcu koji s koordinatnom osi x zatvara kut od 30 (sve komponente sile
Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.
Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού. Περιοδικός πίνακας: α. Είναι µια ταξινόµηση των στοιχείων κατά αύξοντα
Skripta za matematiko v 2. letniku srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja INTERNO GRADIVO
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6 1000 Ljubljana Slovenija Nikolaj Lipič in Mojca Rožič 1. naloga: Poimenujte geometrijske like in telesa: pravokotnik romb trikotnik
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
B) VEKTORSKI PRODUKT 1. 1) Pravilo desnega vijaka
B) VEKTORSKI PRODUKT 1 1) Prvilo desneg vijk Vsi smo že videli vijk, nekteri kkšneg privili, tisti, ki teg še niste storili, p prosite kog, ki se n vijke spozn, d vm pokže privijnje vijk. Večin vijkov
D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,
Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga
POLINOMI ČETRTE STOPNJE IN ZLATI REZ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Smer (Matematika UN-BO) - 1. stopnja Belma Delić POLINOMI ČETRTE STOPNJE IN ZLATI REZ Delo seminarja 1 Mentor: prof. dr. Milan Hladnik Ljubljana,
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost
M086 LA 1 M106 GRP Tema: CSB nejednakost. 19. 10. 2017. predavač: Rudolf Scitovski, Darija Marković asistent: Darija Brajković, Katarina Vincetić P 1 www.fizika.unios.hr/grpua/ 1 Baza vektorskog prostora.
Reševanje sistema linearnih
Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje
Lastne vrednosti in lastni vektorji
Poglavje VIII Lastne vrednosti in lastni vektorji V tem poglavju bomo privzeli, da so skalarji v vektorskih prostorih, koeficienti v matrikah itd., kompleksna števila. Algebraične operacije seštevanja,
KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS Seminarska naloga pri predmetu Komuniciranje v matematiki Avtor: Zalka Selak Mentor: prof. dr. Tomaţ Pisanski KAZALO:
slika: 2D pravokotni k.s. v ravnini
Koordinatni sistemi Dejstvo je, da živimo v tridimenzionalnem Evklidskem prostoru. To je aksiom, ki ga ni potrebno dokazovati. Da bi podali geometrijski položaj točke v prostoru je primerno sredstvo za