VAJA 1 ALBUMINU NEZNANE KONCENTRACIJE DOLOČITE KONCENTRACIJO: Izmerite A 280 albumina v vzorcu. Vrednost absorbance vzorca naj ne preseže 1!
|
|
- Λαύρα Ζάρκος
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 VAJA 1 ALBUMINU NEZNANE KONCENTRACIJE DOLOČITE KONCENTRACIJO: Izmerite A 280 albumina v vzorcu. Vrednost absorbance vzorca naj ne preseže 1! S pomočjo standardne raztopine (raztopina albumina koncentracije 2mg albumina /ml) določite koncentracijo albumina Izračunajte koncentracijo albumina, če veste da je ekst. koef. albumina pri 280 nm M -1 cm -1 Izračunajte koncentracijo albumina, če izračunate ekst. koef. (ε) iz a.k. zaporedja s pomočjo formule: ε (280)(M -1 cm -1 ) = št Trp x šttyr x šts-s x MKWVTFISLL LLFSSAYSRG VFRRDTHKSE IAHRFKDLGE EQFKGLVLIA 51 FSQYLQQCPF DEHVKLVNEL TEFAKTCVAD ESHAGCEKSL HTLFGDELCK 101 VASLRETYGD MADCCEKQEP ERNECFLSHK DDSPDLPKLK PDPNTLCDEF 151 KADEKKFWGK YLYEIARRHP YFYAPELLYY ANKYNGVFQD CCQAEDKGAC 201 LLPKIETMRE KVLASSARQR LRCASIQKFG ERALKAWSVA RLSQKFPKAE 251 FVEVTKLVTD LTKVHKECCH GDLLECADDR ADLAKYICDN QDTISSKLKE 301 CCDKPLLEKS HCIAEVEKDA IPENLPPLTA DFAEDKDVCK NYQEAKDAFL 351 GSFLYEYSRR HPEYAVSVLL RLAKEYEATL EECCAKDDPH ACYSTVFDKL 401 KHLVDEPQNL IKQNCDQFEK LGEYGFQNAL IVRYTRKVPQ VSTPTLVEVS 451 RSLGKVGTRC CTKPESERMP CTEDYLSLIL NRLCVLHEKT PVSEKVTKCC 501 TESLVNRRPC FSALTPDETY VPKAFDEKLF TFHADICTLP DTEKQIKKQT 551 ALVELLKHKP KATEEQLKTV MENFVAFVDK CCAADDKEAC FAVEGPKLVV 601 STQTALA Primerjajte dobljene rezultate! Kakšna je razlika v izračunanih ekstinkcijskih koeficientih, če upoštevamo da vsi cisteini tvorijo/ne tvorijo S-S vezi? Kateri način določevanja koncentracije je najbolj točen? RAZREDČEVANJE VZORCEV: Dobili boste točno določeno koncentracijo proteina. Pripravite si razredčitve tako, da bo končna koncentracija proteina v kiveti (1 ml) 20pM. Ne pipetirajte manjših vrednosti kot 10 µl. Razredčitve z vodo smete delati le do 1ml. PRIPRAVA PUFRA ZA ENCIMSKI TEST IZOCITRAT DEHIDROGENAZO: Pripravi 0.1 l desetkratnega pufra (10X) 1 M Tris/HCl ph 8.5, ki vsebuje 10 mm MgCl 2. Molska masa Trisa je 121 g/mol. Raztopina 1 M MgCl 2 je že pripravljena. 1
2 VAJA 2 IZOCITRAT DEHIDROGENAZA (IDH) Encimi so biološki katalizatorji, ki so sposobni pospešiti kemijsko reakcijo vsaj za 10 6 krat. Delujejo na način, da znižajo aktivacijsko energijo, kar omogoča, da reakcija poteče pod fiziološkimi pogoji. Encimi so zelo specifični do substratov in do reakcij, ki jih katalizirajo. Encimi delujejo optimalno v razredčenih vodnih raztopinah pri zmerni T, ph in koncentraciji soli. Nekateri encimi pa potrebujejo še enega ali več neproteinskih komponent, koencim (organska molekula) ali kofaktor (kovinski ion). IDH je primer encima, ki potrebuje oboje, NADP + kot koencim in Mg 2+ oz. Mn 2+ kot kofaktor. IDH je encim, ki ima dve katalitični aktivnosti: dehidrogenacijsko (odstrani H iz substrata (izocitrata)) in dekarboksilacijsko (odstrani CO 2 iz substrata s 6 C-atomi in tvori produkt s 5 C-atomi (α-ketoglutarat)). Reakcija poteče ob prisotnosti NADP + in dvovalentnega iona Mg 2+. Slika 1: Dehidrogenacija in dekarboksilacija izocitrata v α-ketoglutarat z encimom IDH Slika 2: Struktura NADP + 2
3 IDH aktivnost se rutinsko meri s pomočjo spektrofotometra, pri čemer se spremlja redukcijo NADP + do NADPH. Meri se pri valovni dolžini 340 nm. DOLOČITE ABSORBCIJSKI MAXIMUM ZA NADPH IN NADP + Izmerite absorpcijske spektre 0.25 mm raztopin NADP + in NADPH ( nm). IZVEDBA ENCIMSKEGA TESTA: Raztopine: 10x pufer: 1M Tris/HCl pufer ph 8.5, ki vsebuje 10 mm MgCl 2 razredčimo 10x Izhodna raztopina NADP + : Izhodna raztopina izocitrata : 14,4 mm (11mg NADP + / ml pufra) razredčimo 5x z 0,1 M Tris/HCl pufer ph 8.5, ki vsebuje 1 mm MgCl 2 in uporabimo 50 µl za test 23 mm (5.95mg izocitrat / ml pufra) razredčimo 5x z 0,1 M Tris/HCl pufer ph 8.5, ki vsebuje 1 mm MgCl 2 in uporabimo 50µl za test Izhodna raztopina IDH: 13,4 mg encima/ml (4,5 U / mg) razredčimo 50x z 0,1 M Tris/HCl pufer ph 8.5, ki vsebuje 1 mm MgCl 2 in uporabimo 20µl za test Reakcijska mešanica vsebuje: 880 µl 0.1 M Tris/HCl pufer ph 8.5 1mM MgCl 2 50µl NADP + (0.144 mm končna konc) 50µl izocitrat (0.23 mm končna konc) 20µl encim IDH Σ = 1ml Reakcija se začne po dodatku encima (ENCIM REDČITE TIK PRED MERJENJEM NA SPEKTROFOTOMETRU). Vse eksperimente pri vajah 2, 3, 4 in 5 izvajamo pod zgoraj opisanimi pogoji, če ni napisano drugače! 3
4 Ali test za spremljanje aktivnosti IDH potrebuje izocitrat, IDH in NADP + istočasno? Št.epruvete Pufer (µl) NADP + (µl) IDH (µl) Izocitrat (µl) v (hitrost) Ali se rezultati ujemajo s pričakovanimi? VPLIV KONCENTRACIJE ENCIMA: Št.epruvete Pufer (µl) NADP + (µl) IDH (µl) Izocitrat (µl) v (hitrost) Narišite graf hitrosti v odvisnosti od končne koncentracije encima! 4
5 VAJA 3 VPLIV KONCENTRACIJE SUBSTRATA: 23 mm izhodno raztopino izocitrata razredčimo 100x z 0,1 M Tris/HCl ph 8.5, ki vsebuje 1 mm MgCl 2. NADP + in IDH razredčimo enako kot je opisano na strani 3. Št.epruvete Pufer (µl) NADP + (µl) IDH (µl) Izocitrat (µl) v (hitrost) Narišite graf odvisnosti hitrosti reakcije od končne koncentracije izocitrata! VPLIV PH NA AKTIVNOST IDH: Vpliv ph na aktivnost IDH bomo ugotovili s spremljanjem hitrosti nastanka produkta pri različnih ph-jih. Pufri z različnimi ph-ji (0.1 M acetatni pufer z 1mM MgCl 2 za ph 6.00, 1 M Tris/HCl z 1mM MgCl 2 za ph območje 7,0-9 in 0,1 M karbonatni pufer za ph 9,5-10) so že pripravljeni. NADP +, IDH in izocitrat razredčimo kot je napisano na strani 3! Št.epruvete ph Pufer (µl) NADP + (µl) IDH (µl) Izocitrat (µl) v (hitrost) Kakšni so vplivi ph na encimski test? Razmislite zakaj bi lahko bila v kislem hitrost nastanka produkta počasnejša! 5
6 VPLIV KOVINSKIH IONOV NA AKTIVNOST IDH: VAJA 4 Dodaj ustrezne volumne raztopin kovinskih ionov v 0,1 M Tris/HCl ph 8,5 (100 mm MnCl 2,100 mm MgCl 2,100 mm CaCl 2, 100 mm ZnCl 2, 500 mm EDTA), da bo končna koncentracija v 1 ml 1mM. NADP +, IDH in izocitrat razredčimo 5x v pufru brez kovinskih ionov. Št.epruvete Kov. Ion (µl) 1mM končna Pufer (µl) Brez kov.ionov EDTA 20 3 Mg Mn Ca Zn Kakšen je vpliv različnih dvovalentnih ionov na aktivnost IDH? Zakaj dodatek EDTA inhibira delovanje encima? NADP + (µl) IDH (µl) Izocitrat (µl) v (hitrost) VPLIV TEMPERATURE NA STABILNOST IDH: V šest mikrocentrifugirk odpipetiraj 20 µl IDH. Inkubiraj jih na 37 C in po 1, 2, 4, 6 in 8 minut daj posamezne mikrocentrifugirke na led. Encimsko aktivnost IDH spremljaš po dodatku raztopine izocitrata in NADP + v 980 µl pufra. NADP +, IDH in izocitrat razredčimo kot je opisano na strani 3. Št.epruvete Min, 37 0 C Pufer (µl) (µl) IDH (µl) Izocitrat (µl) v (hitrost) Kaj se zgodi s stabilnostjo IDH, če encim inkubirano pri 37 0 C? Kako bi lahko poskus izvedli še drugače? Ali temperatura vzorca vpliva na izmerjeno hitrost reakcije? 6
7 VAJA 5 VPLIV KONCENTRACIJE NADP + NA AKTIVNOST IDH: 14.4 mm izhodno raztopino NADP + razredčimo 100x z 0,1 M Tris/HCl ph 8.5, ki vsebuje 1 mm MgCl 2. IDH in izocitrat razredčimo enako kot je opisano nastrani 3. Št.epruvete Pufer (µl) NADP + (µl) IDH (µl) Izocitrat (µl) v (hitrost) Kakšna je zveza med hitrostjo encimske reakcije in koncentracijo koencima v reakcijski mešanici, pri čemer je koncentracija encima konstantna? VPLIV KONCENTRACIJE NACL NA AKTIVNOST IDH (0-1M): Vpliv koncentracije NaCl na aktivnost IDH bomo ugotovili s spremljanjem hitrosti nastanka produkta pri različnih koncentracijah NaCl. Pripravljeno imate raztopino 1M NaCl v 0,1 M Tris/HCl. Dodaj ustrezne volumne, da bo končna koncentracija soli od M. NADP +, IDH in izocitrat razredčimo enako kot je opisano na strani 3. Št.epruvete [NaCl] M končna koncentracija Pufer (µl) NADP + (µl) IDH (µl) Izocitrat (µl) v (hitrost) Kakšen je vpliv NaCl na hitrost razgradnje substrata z IDH? 7
8 VAJA 6 DOLOČITE KM VREDNOSTI ZA IZOCITRAT IN NADP +. Načrtajte in izvedite eksperimenta s katerima boste določili Km za izocitrat in NADP +! Ali bi določili večjo vrednost za Km, če bi delali pri višji koncentraciji encima? 8
9 VAJA 7 DOLOČANJE KONCENTRACIJE AKTIVNEGA PAPAINA S TITRACIJO Z IREVERZIBILNIMA INHIBITORJEMA E-64 IN EP-475 a) Določanje koncentracije papaina z merjenjem absorbance pri 280 nm Koncentracijo papaina določimo z merjenjem absorbance vzorca. Ekstinkcijski koeficient papaina je ε 280 (papain) = M -1 cm -1. Papain je v raztopini stabiliziran z MMTS (metil metantiosulfonat), ki reagira s Cys25 v aktivnem mestu na način: O H + + CH 3 SSCH 3 + RS - RSSCH 3 + CH 3 SO H + O RSH Papain je tako stabilen pri 4 o C več mesecev. b) Določanje aktivne koncentracije papaina s titracijo aktivnega mesta s sintetskim ireverzibilnim inhibitorjem E-64 ali Ep-475 Aktivno koncentracijo papaina določamo s titracijo aktivnega mesta s sintetskima ireverzibilnima inhibitorjema cisteinskih proteinaz E-64 oziroma Ep-475. Tvorita tioetersko vez s tiolno skupino aktivnega cisteina (molarno razmerje encim/inhibitor je 1:1) (slika 7.1), kar vodi v ireverzibilno inaktivacijo encima. Slika 7.1: Delovanje ireverzibilnega inhibitorja E-64 Točne koncentracije inhibitorjev lahko brez težav pripravimo s tehtanjem inhibitorja. Ker se E-64 in Ep-475 pretežno vežeta v aktivno mesto encima (vezava na nizko molekularne tiole ali druge dele encima je zanemarljiva), sta oba izvrstna titranta cisteinskih proteinaz. 9
10 Struktura E-64 Struktura Ep-475 HO-Eps-Leu-NH(CH 2 ) 4 NH-C(=NH)NH 2 L-trans-epoksisukcinil-levcilamid-(4-gvanido)-butan ali N-[N-(L-trans-karboksioksiran-2-karbonil)-L-levcil]-agmatin HO-Eps-Leu-NH(CH 2 ) 2 CH(CH 3 ) 2 L-trans-epoksisukcinil-levcilamid-2-metil butan Najnižja koncentracija papaina, ki jo lahko titriramo je (z ireverzibilnim inhibitorjem) odvisna od občutljivosti substrata. Pri vaji uporabljamo fluorogena substrata BANA in Z- Phe-Arg-AMC. Substrat Z-Phe-Arg-AMC je mnogo bolj občutljiv zato lahko delamo z 10 krat nižjimi koncentracijami encima. Princip vaje V posamezne mikrocentrifugirke odpipetiramo po enak volumen papaina ustrezne koncentracije (koncentracijo papaina smo določili s pomočjo merjenja absorbance pri 280 nm in ekst. koeficienta). Encim najprej aktiviramo z reducentom, nato pa dodamo naraščajoče koncentracije inhibitorja (Io/Eo se giblje v območju od 0 do 1,2). Preostalo aktivnost encima izmerimo s pomočjo fluorogenega substrata. Naklon premice (da/dt) je sorazmeren s hitrostjo reakcije. Delež preostale aktivnosti (a) izračunamo kot količnik med navidezno hitrostjo encimske reakcije z dodanim inhibitorjem z navidezno hitrostjo brez inhibitorja. Rezultate podamo v obliki grafa a v odvisnosti od (Io/Eo) (glej sliko 7.2). a Slika 7.2: Prikaz preostale encimske aktivnosti v odvisnosti od I o /E o Io/Eo
11 Presečišče premice z absciso, nam podaja razmerje med koncentracijo inhibitorja in koncentracijo encima. Ker je reakcijska hitrost pri tem razmerju inhibitorja z encimom enaka nič, je ves aktiven encim inhibiran z dodanim inhibitorjem. Koncentracija aktivnega encima je torej enaka koncentraciji inhibitorja, katerega točno koncentracijo poznamo. Presečišče na abscisi nam torej podaja delež aktivnega encima. Izvedba titracije: V 11 mikrocentrifugirk odpipetiramo enak volumen (~20µl) ustrezno razredčenega papaina začetne koncentracije 20 µm, da dobimo ustrezne končne koncentracije v 2 ml (10 nm, če delamo s substratom Z-Phe-Arg-pNA oz. 100 nm, če delamo s substratom BANA. Dodamo enak volumen BANA pufra, ki vsebuje 10 mm DTT Dodajamo naraščajoče koncentracije inhibitorja razredčenega v BANA pufru (Io/Eo je v območju od 0-1,2; volumen dodanega inhibitorja naj ne preseže 150 µl). Dopolnimo z BANA pufrom do 200 µl. Pred dodatkom fluorogenega substrata počakamo minut, da se vzpostavi ravnotežje med E-I (kompleks). V kiveto odpipetiramo 1800 µl z BANA pufrom razredčenega substrata in dodamo 200µl reakcijske zmesi. Izračunajte potreben volumen substrata, če veste, da je potrebna končna koncentracija substrata Z-Phe-Arg-pNA v 2 ml 5 µm oziroma 100 µm v primeru substrata BANA. Izhajate iz 1 mm začetne koncentracije substrata Z-Phe-Arg-pNA in 30 mm začetne koncetracije substrata BANA. Pri fluorogenem substratu Z-Phe-Arg-AMC spremljamo spektrofluorometrično nastajanje produkta 7-amino-4-metilkumarina pri vzbujevalni valovni dolžini 370 nm in emisijski valovni dolžini 460 nm. Produkt pri razgradnji BANA substrata spektrofluorometrično spremljamo pri vzbujevalni valovni dolžini 335 nm in emisijski valovni dolžini 415 nm. Izhodne raztopine: BANA pufer: 0.1 M fosfatni pufer ph 6.0, ki vsebuje 1.5 mm EDTA BANA pufer z 10 mm DTE Papain: Inhibitorja: Substrati: 20 µm (hranimo na ledu!) 1 mm E-64 v DMSO 1 mm Ep-475 v DMSO 1 mm Z-Phe-Arg-AMC v DMSO 30 mm substrat BANA v DMSO 11
12 Končne koncentracije v 2 ml: Končne koncentracije [2 ml v kiveti] Končne koncentracije [2 ml v kiveti] Z-Phe-Arg- AMC 5 µm BANA 100 µm papain 10 nm papain 100 nm E-64 oz. Ep nm E-64 oz. Ep nm µl papaina papain [nm] µl 10 mm DTE µl E-64 E-64 [nm] µl pufra do 200 µl Io/Eo a preostala aktivnost ) Zakaj blokiramo aktivno mesto papaina z MMTS? 2) Razmislite kako bi aktivirali encim! 3) Ali je izračunana koncentracija višja/nižja od dejanske, če veste da MMTS absorbira pri 280 nm? 4) Izračunajte koncentracijo aktivnega encima! 5) Ali je lahko delež aktivnega encima večji od 1? 6) Kaj bi se zgodilo, če bi čas inkubacije močno podaljšali? 7) Zakaj substrat ni potrebno razredčiti v BANA pufru z dodanim DTT? 8) Zakaj hranimo encim na ledu? 9) Kakšna je razlika med ireverzibilnimi in reverzibilnimi inhibitorji! Kako bi lahko odstranili reverzibilni inhibitor vezan v aktivno mesto encima? 12
13 VAJA 8 DOLOČANJE KONCENTRACIJE AKTIVNEGA STEFINA A S TITRACIJO S PAPAINOM a) Določanje koncentracije stefina A Aminokislinsko zaporedje stefina A je: MIPGGLSEAK PATPEIQEIV DKVKPQLEEK TNETYGKLEA VQYKTQVVAG TNYYIKVRAG DNKYMHLKVF KSLPGQNEDL VLTGYQVDKN KDDELTGF Izmerite absorbanco stefina A, izračunaj ekstinkcijski koeficient po enačbi (1) in izračunaj koncentracijo stefina A. ε 280 (M -1 cm -1 ) = št Trp x šttyr x šts-s x 125 (1) b) Določanje aktivne koncentracije stefina A Princip titracije je identičen kot pri vaji 7, le da sedaj poznamo točno koncentracijo papaina in določamo aktivno koncentracijo stefina A. Koncentracijo stefina A smo ocenili iz absorbance stefina A. Pri interakciji papain/stefin A je vrednost ravnotežne inhibicijske konstanate za njuno interakcijo K i = 0.02 nm. V primeru, ko gre za inhibicijo s tesno vezavo (encim je inhibiran s koncentracijo inhibitorja, ki je podobna koncentraciji encima), je izmerjena rezidualna aktivnost (a) funkcija koncentracije encima (E o ), koncentracije inhibitorja (I o ) in konstante inhibicije (K i ) (glej enačbo 2). Če hočemo reverzibilni inhibitor titrirati z encimom mora biti razmerje med E o /Ki večje od 100 (Slika 8.1). (Eo + Io + Ki) (Eo + Io + Ki) 2 4EoIo a = (2) 2Eo 13
14 Slika 8.1: Prikaz preostale encimske aktivnosti kot funkcija razmerja I o /E o pri različnih razmerjih E o /K i Izvedba titracije: V 11 mikrocentrifugirk odpipetiramo enak volumen ustrezno razredčenega papaina (aktivno koncentracijo ste določili v prejšnji vaji), da dobimo ustrezne končne koncentracije (končna koncentracija v 2 ml naj bo 10 nm, če uporabljaš substrat Z-Phe- Arg-pNA oziroma 100 nm, če uporabljaš substrat BANA; volumen dodanega encima naj bo v območju ~20 µl). Dodamo enak volumen BANA pufra, ki vsebuje 10 mm DTE. Reducent v pufru aktivira cistein v aktivnem mestu papaina. Dodamo naraščajoče koncentracije inhibitorja-stefina A (Io/Eo je v območju od 0-1,5; volumen dodanega inhibitorja naj ne preseže 150 µl). Dopolnimo z BANA pufrom do 200 µl Pred dodatkom substrata počakamo 15 minut, da se papain aktivira in da se vzpostavi kompleks papain-stefin A Po 15 minutah inkubacije na sobni temperaturi merimo preostalo encimsko aktivnost v posameznih paralelkah z dodatkom fluorogenega substrata. Izračunajte potreben volumen substrata, če veste, da je potrebna končna koncentracija substrata Z-Phe-Arg-pNA v 2 ml 5 µm oziroma 100 µm v primeru substrata BANA. Izhajate iz 1 mm začetne koncentracije substrata Z-Phe-Arg-pNA in 30 mm začetne koncetracije substrata BANA. Pri fluorogenem substratu Z-Phe-Arg-AMC spremljamo spektrofluorometrično nastajanje produkta 7-amino-4-metilkumarina pri vzbujevalni valovni dolžini 370 nm in emisijski valovni dolžini 460 nm. Produkt pri razgradnji BANA substrata spektrofluorometrično spremljamo pri vzbujevalni valovni dolžini 335 nm in emisijski valovni dolžini 415 nm. 14
15 Končne koncentracije [2 ml v kiveti] Končne koncentracije [2 ml v kiveti] Z-Phe-Arg- AMC 5 µm BANA 100 µm papain 10 nm papain 100 nm stefin A 0-15 nm stefin A nm µl papaina papain [nm] µl 10 mm DTE µl stefin A Stefin A [nm] µl pufra do 200 µl I o /E o a preostala aktivnost ) Narišite graf preostale encimske aktivnosti v odvisnosti od I o /E o. Kako s pomočjo grafa določite aktivno koncentracijo inhibitorja? 2) Zakaj smo čas inkubacije encima z inhibitorjem podaljšali? 3) Ali bi lahko titrirali 0.2 nm raztopino papaina s stefinom A? Zakaj? Kaj pa z E-64? 15
16 VAJA 9 DOLOČITEV KONSTANTE ASOCIACIJE IN DISOCIACIJE Z MORRISONOVO ENAČBO Hitro delujoči inhibitorji (klasični inhibitorji) so tisti inhibitorji, kjer se ravnotežje po dodatku encima v zmes inhibitorja in substrata vzpostavi hitro. Produkt nastaja linearno (glej sliko 9.2). Če se ravnotežje po dodatku encima v zmes inhibitorja in substrata vzpostavi počasi lahko nastanek produkta opišemo z nelinearno funkcijo (predstacionarno stanje), tej pa sledi linearen nastanek produkta (stacionarno stanje). Inhibitorje te vrste imenujemo inhibitorje s počasno vezavo (glej sliko 9.2). Reakcijo inhibitorja s počasno vezavo in encimom predstavlja shema 9.1. K d k E + S ES E + P + I k as k dis EI Shema 9.1 : Interakcija inhibitorja s počasno vezavo in encimom Slika 9.2 : Nastajanje produkta pri klasični inhibiciji, inhibiciji s počasno vezavo in pri samem encimu (brez dodanega inhibitorja) 16
17 Če je koncentracija inhibitorja s počasno vezavo vsaj desetkrat večja od koncentracije encima ustvarimo reakcijski pogoji psevdoprvega reda in lahko nastajanje produkta opišemo z Morrisonovo enačbo: P = v s t+(v i -v s ) (1-e -kt )/k v i je začetna hitrost, v s hitrost v stacionarnem stanju, k pa hitrostna konstanta psevdoprvega reda. Tangeta na krivuljo, ko gre čas proti nič je dana z enačbo P=v i t, medtem ko enačba P=v s t+(v i -v s )/k predstavlja asimptoto krivulje, ko gre t proti neskončno (glej sliko 9.2). S prileganje enačbe eksperimentalnim podatkom izračunamo vrednosti paramentrov v i, v s in k. v i, v s in k določeni z nelinearno regresijo nam omogočijo izračun hitrostnih konstant disociacije (k dis ) in asociacije (k as ) ter ravnotežne konstante inhibicije (K i ) z uporabo naslednjih enačb: v s /v i = k dis /(k dis + I o k as(nav) ) (1) k as(nav) = k as (1+S o /K m ) (2) (kompetitivna inhibicija) k = k dis + I o k as(nav) (3) S o je koncentracija substrata, K m Michaelis-Mentenova konstanta, k as(nav) pa navidezna konstanta asociacije. S kombinacijo (1) in (3) enačbe dobimo enačbo (4) s katere lahko izračunamo k dis. k dis = k v s /v i (4) Z uporabo enačb (2) in (3) izračunamo k as. Konstanta inhibicije, pa je dana z razmerjem: K i = k dis / k as (5) k dis, k as in K i lahko dobimo iz ene same meritve. 17
18 Natančneje in točneje lahko določimo k as grafično iz več meritev. S prileganjem krivulj, ki opisujejo nastanek produkta pri različnih koncentracijah inhibitorja Morrisonovi enačbi, izračunamo hitrostne konstante psevdoprvega reda. Linearna predstavitev k(i o ) dovoli grafično določitev k dis in k as s pomočjo enačb opisanih na strani 18. k k = k as /(1+S o /K m )I o + k dis k dis I o Slika 9.2: Grafična predstavitev k = f(i o ) Standardno napaka (odklon, deviacija) določitve naklona in presečišča z y osjo lahko ocenimo (napaka pri določitvi naklona in presečišča pri metodi najmanjših kvadratov). Standardna napaka Ki je podana kot: s Ki /Ki=((s kdis /k dis ) 2 + (s kas /k as ) 2 ) 0.5 Izvedba eksperimenta Kinetiko interakcije med papainom in stefinom A analiziramo s kontinuirnim merjenjem nastajanja produkta (substrat Z-Phe-Arg-AMC) pod reakcijskimi pogoji psevdoprvega reda, kjer je najmanj desetkratni prebitek inhibitorja nad koncentracijo encima. 20 µl papaina (končna koncentracija v 2 ml 5 nm) aktiviramo 5 min z dodatkom enakega volumna 10 mm DTT v BANA pufru. Po 5 minutah prenesemo aktiviran encim v kiveto, kamor smo že odpipetirali ustrezno količino inhibitorja (bomo določili glede na točno količino uporabljenega encima), 10 µm substrat Z-Phe-Arg-AMC in BANA pufer do volumna 1960 µl. Delajte (mešajte) hitro, da ujamete eksponentni del krivulje! Nastanek produkta spremljajte minut. Določite k as, k dis in K i za dobljene krivulje. K m vrednost za interakcijo papaina s substratom Z-Phe-Arg-AMC je 65 µm. S pomočjo svojih in podatkov kolegov določite k as in k dis tudi grafično. Ker je k dis težko določljiva direktno z grafa (ker je presečišče premice blizu koordinatnega izhodišča) določite k dis kot povprečje vseh izmerjenih k dis. 18
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost
FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije
Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije uvod encimska kinetika po Michaelisu in Mentenovi kinetika večsubstratnih encimskih reakcij kinetika alosteričnih encimov encimska inhibicija Kako
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Tekočinska kromatografija
Tekočinska kromatografija Kromatografske tehnike uporabljamo za ločevanje posameznih komponent v vzorcu. Ločitev temelji na različnem porazdeljevanju komponent med stacionarno fazo, ki se nahaja v kromatografski
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Raztopine. Raztopine. Elektroliti. Elektrolit je substanca, ki pri raztapljanju (v vodi) daje ione. A a B b aa b+ + bb a-
Raztopine Mnoge analizne metode temeljijo na opazovanju ravnotežnih sistemov, ki se vzpostavijo v raztopinah. Najpogosteje uporabljeno topilo je voda! RAZTOPINE: topljenec topilo (voda) (Enote za koncentracije!)
SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Encimi.
Encimi Encimi so biološki katalizatorji, ki pospešijo hitrost kemijskih reakcij v bioloških sistemih. Delujejo tako, da znižajo aktivacijsko energijo za pretvorbo reaktantov (imenujemo jih substrati) v
13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije
1. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije a) Osnove: Oksidacija je reakcija pri kateri posamezen element (reducent) oddaja elektrone in se pri tem oksidira (oksidacijsko število se zviša). Redukcija pa
diferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Matematika. Funkcije in enačbe
Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE Avtorica: M. P. Študijska smer: Načrtovanje
Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
KOLOKVIJI IZ ANALIZNE KEMIJE
Stari kolokviji iz analizne kemije KOLOKVIJI IZ ANALIZNE KEMIJE 1. Tableto, ki vsebuje železo in tehta 6,08g, smo raztopili v 1L vode. 10mL alikvota vzorca smo dodali 25mL reagenta (1,10-fenantrolin) in
Funkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
INŽENIRSKA MATEMATIKA I
INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična
Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda
Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:
vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
vezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Fazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Vaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare
Za mnoge reakcije vrijedi Arrheniusova jednadžba, koja opisuje vezu koeficijenta brzine reakcije i temperature: K = Ae Ea/(RT ). - T termodinamička temperatura (u K), - R = 8, 3145 J K 1 mol 1 opća plinska
Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti
Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne
VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO
OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO (RAZISKOVALNO DELO) Avtorici: Lea Lešek Povšič in
Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
Mehanizmi encimske katalize
Mehanizmi encimske katalize Kompleks ES stabilizirajo šibke interakcije Sledi razcep ES in nastanek vezi po različnih mehanizmih, ki vključujejo prehodni nastanek kovalentnih vezi - približanje in orientacija
LABORATORIJSKE VAJE IZ KEMIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo LABORATORIJSKE VAJE IZ KEMIJE Dodatek za študente bolonjskega študija 1. stopnje Živilstva in prehrane Nataša Šegatin Ljubljana, 2015 Naslov:
Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog
Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)
Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
NALOGE IZ ANALIZNE KEMIJE I
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Darinka Brodnjak Vončina NALOGE IZ ANALIZNE KEMIJE I Zbrano gradivo Maribor, marec 2009 1 1.) Koliko g/l Na 2 CO 3 vsebuje raztopina Na 2 CO 3, če za nevtralizacijo
DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,
Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga
SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Bojan Božič, Jure Derganc, Gregor Gomišček, Vera Kralj-Iglič, Janja Majhenc, Mojca Mally, Praktikum iz biofizike Študijsko leto 2017/2018
Bojan Božič, Jure Derganc, Gregor Gomišček, Vera Kralj-Iglič, Janja Majhenc, Mojca Mally, Primož Peterlin, Saša Svetina in Boštjan Žekš Praktikum iz biofizike Študijsko leto 2017/2018 Ljubljana, oktober
Slika, vir: http://www.manataka.org
KEMIJA Slika, vir: http://www.manataka.org RAZTOPINE SPLOŠNE INFORMACIJE O GRADIVU Učno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada
Reševanje sistema linearnih
Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje
1.3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk
.3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk Naj bosta X in Y neodvisni Bernoullijevo porazdeljeni spremenljivki, B(p). Kako je porazdeljena njuna vsota? Označimo Z = X + Y. Verjetnost, da je P (Z = z) za
Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...
Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje Vaja 1 Lastnosti diode Ime in priimek:. Smer:.. Datum:... Pregledal:... Naloga: Izmerite karakteristiko silicijeve diode v prevodni smeri in jo vrišite
Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:
4 Sisemi diferencialnih enačb V prakičnih primerih večkra naleimo na več diferencialnih enačb, ki opisujejo določen pojav in so medsebojno povezane edaj govorimo o sisemih diferencialnih enačb V eh enačbah
Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:
NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več
Kovinske indikatorske elektrode. Inertne elektrode. Membranske indikatorske elektrode
Indikatorske elektrode Indikatorske elektrode Kovinske indikatorske elektrode Inertne elektrode Membranske indikatorske elektrode Elektroda 1. reda je kovinska elektroda (Ag, Cu, Hg, Cd, Pb), ki je v stiku
Interpolacija in aproksimacija funkcij
Poglavje 4 Interpolacija in aproksimacija funkcij Na interpolacijo naletimo, kadar moramo vrednost funkcije, ki ima vrednosti znane le v posameznih točkah (pravimo jim interpolacijske točke), izračunati
Osnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
Navadne diferencialne enačbe
Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama
Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I
Kemijska tehnologija Visokošolski strokovni program Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 29. 8. 2013 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
CO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )
VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]
1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)
Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer
Spektroskopija. S spektroskopijo preučujemo lastnosti snovi preko njihove interakcije z različnimi področji elektromagnetnega valovanja.
Spektroskopija S spektroskopijo preučujemo lastnosti snovi preko njihove interakcije z različnimi področji elektromagnetnega valovanja. Posamezna tehnika ima ime po območju uporabljenega elektromagnetnega
ΜΑΞΙΜΟΣ ΚΟΤΕΛΙΔΑΣ. β) Να βρεθεί σε ποια οµάδα και σε ποια περίοδο του Περιοδικού Πίνακα ανήκουν.
ΜΑΘΗΜΑ: ΧΗΜΕΙΑ ΘΕΜΑΤΑ: 03490 ΗΜΕΡΟΜΗΝΙΑ: 27/5/2014 ΟΙ ΚΑΘΗΓΗΤΕΣ: ΜΑΞΙΜΟΣ ΚΟΤΕΛΙΔΑΣ ΕΚΦΩΝΗΣΕΙΣ Θέμα 2ο Α) Για τα στοιχεία: 12 Μg και 8 Ο α) Να κατανεµηθούν τα ηλεκτρόνιά τους σε στιβάδες. (µονάδες 2) β)