ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ SATELITSKIH KOMUNIKACIJ
|
|
|
- Σώστρατος Μοσχοβάκης
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 BIRK REŠENIH NLOG I ELIKIH KOMUNIKCIJ Boštjn Btgelj, Mtjž Vidm ve.. edgovo: Dgi študentje, ped vmi je osnutek knjige bik ešenih nlog iz stelitskih komunikcij, ki p n žlost ni bez npk. vse moebitne pipombe, pedloge in popvke, ki jih boste poslli n moj elektonski nslov: bostjn.btgelj@e.uni-lj.si, vm bom hvležen in se vm že v npej zhvljujem. Vši popvki in dopolnitve bodo objvljeni n domči stni lbotoij z sevnje in optiko ( kje se bo vedno nhjl tudi njnovejš vezij te zbike. Vš tud pi zbinju npk bo poplčn z 0% z vsko njdeno tehnično npko. Vsot pisluženih pocentov (do mksimlno 50%) se vm bo pištel k pisnemu delu izpit. višji pedvtelj d. Boštjn Btgelj
2 KLO:. Nebesn mehnik st. 3. Rdijsk zvez st. 3. okitost st ntene st Šumn tempetu in šumno število st mogljivost zveze st Dopplejev pojv st Intemodulcijski podukti st. 88
3 NEBEN MEHNIK (VŠ, /9/999, ) Izčunjte peiodo tinice umetneg emljineg stelit, ki im pogej n višini h 500 km nd zemeljsko povšino in peigej n višini h p 500 km nd zemeljsko povšino. Kolikšn je hitost stelit v pogeju? (R 6378 km, µ3, m 3 /s ) h R z h p h R 7878 km p hp R 6878 km velik polos elipse znš ( m) 3 3 π π 4 3 µ 3,986 0 m /s p 7378 km 6307 s 05 min 7 s W µ m mv µ m v µ 6,87 km/s 3
4 (VŠ, 7/4/000, ) Rket pipelje komunikcijski stelit v penosno tinico s peigejem tik nd zemeljskim ozčjem (h p 00 km, R 6378 km) in pogejem, ki se dotik geostcionne tinice (h km). Določite spemembo hitosti v?, ki jo mo zgotoviti moto n kovu stelit z penos v dokončno geostcionno tinico, če popvek nklon ni poteben. (µ3, m 3 /s ) geostcionn tinic penosn tinic h R z h p h p h R 4378 km v v µ R h µ h R v v v 3074 m/s 477 m/s 597 m/s 4
5 (VŠ, 8/6/000, ) Koliko čs t? poteče od izstelitve stelit n emlji do vtijenj v geostcionno tinico? i izčunu upoštevmo, d je čs delovnj ketnih motojev zelo ktek, in opvimo pevoz stelit z dvem (skoj) disketnim sunkom sile te, zdi včevnj z ketnim goivom, stelit izstelimo z ekvtoj. ( 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) geostcionn tinic penosn tinic R z p µ 3 π 3 g π µ 463 km R g p 470,5 km 3 p p π 3769 s µ t p 885 s 5 h 3' 35'' 5
6 (VŠ, 3//00, ) telit se nhj v penosni tinici z višino peigej h p 00 km in višino pogej h km nd zemeljsko povšino. Izčunjte njmnjšo potebno spemembo hitosti v?, d stelit ubeži težnostnemu polju emlje. Kje momo vključiti ketni moto in km mo biti usmejen šob? (R 6378 km, µ3, m 3 /s ) v v Moto vključimo v peigeju, pospešek v smei gibnj. ( h h ) 4478 km p R p hp R 00 km 6378 km 6578 km v v µ p µ p 043 m/s µ v v v 766 m/s p 009 m/s 6
7 (VŠ, 6/6/00, ) Komunikcijski stelit izstelimo v geostcionno tinico s pomočjo dveh čsovno in postosko ločenih sunkov sile. Izčunjte osnovne veličine penosne tinice: veliko polos? in ekscentičnost e? Koliko čs t? poteče od izstelitve do dokončneg vtijenj stelit? ( 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) µ 3 π 3 g µ π 463 km ( ) 470,5 km R R g R ( e) e 0, 737 e t π 3 µ 885 s 5 h 3 min 35 s 7
8 (VŠ, 9/0/00, ) Komunikcijski stelit s suho mso (bez goiv) m t 500 kg im n kovu še m g 000 kg dvokomponentneg goiv. Koliko goiv m g? ostne n kovu stelit kot zlog z mnjše popvke tinice, če glvnino potisk motoj z I sp 300 s upobimo z pemik stelit iz penosne v dokončno geostcionno tinico, ki zhtev v,5 km/s? (g9,8 m/s ) v i g I sp 943 m/s mg v vi ln m g m t m t m g 500 vi 943 ( m m ) e m 500 kg e 500 kg,73 kg g t v t 8
9 (VŠ, 5/0/00, ) elekomunikcijski stelit se nhj v penosni tinici z višino peigej h p 400 km in pogejem, ki se dotik geostcionne tinice. Izčunjte potebno količino ketneg goiv m g? s speciičnim impulzom I sp 50 s z penos v dokončno geostcionno tinico ( 436 min), če znš ms stelit m t 000 kg in popvek nklon ni poteben. (g9,8 m/s, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) geostcionn tinic penosn tinic h R z h p v v µ 3 g ( π) 463 km h p g p p µ g p µ g v v v g g v i g I sp 3075 m/s 457 m/s 453 m/s R 68 m/s v v m g mt e i 8kg 4470 km 9
10 (VŠ, 5//003, ) telit z mso m000 kg se nhj v penosni tinici z višino peigej h p 00 km in višino pogej h km. Kolikšn je spememb enegije stelit W?, ko z ketnim motojem poženemo stelit v kožnico n višini h35800 km? ( 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) geostcionn tinic penosn tinic h R z h p h R h p p R 4378 km g h R 478 km W W p g µ m p µ m g 8,8 GJ 4,73 GJ W W g Wp 3,45 GJ 0
11 (VŠ, 4/6/003, ) Vesoljsk ldj leti v kožnici n višini h400 km nd zemeljsko povšino z nklonom i50. Kolikšn je potebn spememb hitosti v?, d ldj zniž peigej svoje tinice n h p 00 km, kje tenje z zemeljskim ozčjem omogoči ndljnje zvinje in pistnek? koliko kilometov d? se pemkne mesto pistnk, če vesoljsk ldj vključi ketni moto z t0 s pepozno? (R 6378 km, µ3, m 3 /s ) kožnic penosn tinic kožnic R z v v µ h R µ h R 7669 m/s 758 m/s d R v t h R 7,6 km h h v v p R v 668 km 87,7 m/s
12 (VŠ, 7/9/003, ) Izčunjte njmnjši potebni v? kete, d koistni tovo ubeži težnostnemu polju emlje. Rketo izstelimo n ekvtoju in izkoistimo vtenje emlje, d zmnjšmo potebni v kete. ( 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) p R v πr 6378 km 465 m/s v µ p µ R 80 m/s v v v 075 m/s
13 (VŠ, 6//004, ) Določite življenjsko dobo t? stelit v geostcionni tinici, če popvki nklon tinice v smei seve jug in popvki položj vzhod zhod skupno zhtevjo v enem letu v45 m/s? Celotn ms stelit n zčetku delovnj znš m000 kg, od teg odpde m g 80 kg n zlogo hidzin N H 4. Upobljeni ketni motoji imjo hitost izpuh v i, km/s. ( 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) v m v ln m m 000 kg, km/s ln 90 kg c i g 83,44 m/s t vc v t 83,44 m/s leto 4,076 let 4 let 8 dni 45 m/s 3
14 (VŠ, 4/6/004, ) Izčunjte vsoto vseh v?, potebnih z pevoz stelit v geostcionno tinico. Nosilno keto izstelimo iz pomoske ploščdi n ekvtoju, d izkoistimo vtenje emlje in popvki nklon tinice niso potebni. ( 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) geostcionn tinic penosn tinic R z p v πr p R 465, m/s 6378 km 3 g µ 463 km v µ π g g 3074,7 m/s p p 470 km v v µ v p v µ g v v v 453 m/s 9954,5 m/s 498,5 m/s 4
15 (UNI, 5//004, 4) Določite število N in jkost potebnih spememb hitosti v, d pipeljemo stelit v geostcionno tinico iz izstelišč n zemeljskem ekvtoju z njnižjo pobo goiv. V izčunu znemimo tenje kete z zemeljskim ozčjem. i izstelitvi iz ekvtoj spemembe nklon tinice niso potebne in hkti nm zemlj s svojim vtenjem pomg zmnjšti pvo spemembo hitosti. (R 6378 km, 436 min, µ3, m 3 /s ) otebne so dve spemembi tinice Homnov poces N. Hitost vtenj emlje v π R 465, m/s Višin n ktei koži geostcionni stelit 3 g µ 463 km π Hitost s kteo koži stelit v geostcionni tinici v µ g g 3074,7 m/s p R 6378 km Velik polos penosne tinice p p g R 470 km v spememb hitosti v µ v p 9954,5 m/s Dug spememb hitosti v v µ g 498,5 m/s 5
16 (VŠ, 30/9/004, ) Komunikcijski stelit v eliptični tinici z ekscentičnostjo e0,75 in višino peigej h p 500 km nd povšino emlje. Izčunjte peiodo? tinice stelit. Kolikšn je hitost stelit v? v peigeju, ko se njbolj pibliž emlji? ( 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) ( ) e R h p p 75 km p e R h h 36 min 54 s 4544 s 3 µ π 0,07 km/s 007 m/s p µ R h v 6
17 (VŠ, /7/999, ) Izčunjte hitost stelit v? in višino geostcionne tinice h? nd povšino emlje. (e0, 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ). Kolikšno spemembo hitosti v? mojo zgotoviti ketni motoji n kovu stelit, d popvijo nklon tinice z i? v v h R z Velik polos elipse znš 3 µ π 3 3, m 3 /s s π 463 km Višin geostcionne tinice je h R km Hitost stelit v geostcionni tinici znš µ v µ 4 3 3,986 0 m /s m 3075 m/s bsolutne vednosti vektoj hitosti z obe tinici je enk. pememb hitosti p mo znšti i v v sin v i 53,7 m/s v dinih 7
18 (VŠ, 9/6/00, ) Geostcionni stelit se nhj v kožnici s peiodo 436 min. ežnostni vpliv onc in Lune je geostcionno tinico pokvil tko, d je nklon tinice nstel n i5. V ktei točki tinice momo vključiti ketni moto n kovu stelit in km mo biti usmejen šob (skic!), d popvimo nklon tinice? Koliko znš potebn spememb hitosti v? (R 6378 km, µ3, m 3 /s ) dvižni vozel N v v v v i emlj v v Iz enčbe z peiodo tinice lhko izčunmo veliko polos elipse µ 3 π 3 µ π 463 km Ke imjo st in nov tinic stelit isti dvižni vozel, bomo motoje vključili v točki dvižneg vozl. Hitost stelit, ki potuje po kožnici v µ µ g 3075 m/s bsolutne vednosti vektoj hitosti z obe tinici je enk. pememb hitosti p mo znšti i v v sin 68 m/s 8
19 (VŠ, 7//005, ) V geostcionni tinici se nhjt n isti zemljepisni dolžini novi in sti stelit. Novi stelit im dovolj goiv, d vzdžuje nklon lstne tinice i 0. ti stelit je pobil že vso ketno goivo z popvljnje nklon tinice, zto je nklon njegove tinice nstel n i 5. Izčunjte medsebojno hitost stelitov v? v točki, kje se tinici obeh stelitov sekt. ( 436 min, µ3, m 3 /s ) i v v v v Velik polos elipse znš 3 µ π 463 km Hitost stelit, ki potuje po kožnici znš µ v Medsebojn hitost stelitv v dvižnem vozlu znš i v v sin 3075 m/s 0, m/s 3075 m/s 9
20 (VŠ, 4/7/005, ) elekomunikcijski stelit se nhj v eliptični tinici s peiodo 4 h. Izčunjte ekscentičnost tinice e? in višino pogej h? nd zemeljsko povšino, če znš višin peigej h p 000 km. ( 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) h 3 µ π R 44 km R p ( e) e 0, 85 p h hp R h R hp h 7076 km (UNI, //004, 4) Komunikcijski stelit se nhj v zemeljski tinici s peiodo 6 h. Kolikšn je lhko njvečj ekscentičnost tinice e, d stelit ne zide v ozčje n višini h300 km? Kolikšn je hitost stelit n tej višini glede n ozčje, če vtenje zemlje znemimo? (µ3, m 3 /s, 436 min, R 6378 km,) 3 µ π 44 km Oddljenost stelit od sedišč zemlje v peigeju znš p v h R p 6678 km µ 0345 m/s p p p p e e p e e e e p 0,793 0
21 (VŠ, //00, ) telit izstelimo v visoko eliptično tinico z nklonom i63,5 in peiodo h 58 min. Izčunjte višino pogej h? nd zemeljsko povšino, če izbeemo višino peigej h p 000 km. Koliko znš ekscentičnost e? tkšne tinice? ( 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) h 58 min 78 min µ 3 π 3 µ π 656 km h h R hp R km R p ( e) e 0, 7 p p h (UNI, //00, 4RK) telit»und«leti v visoki eliptični tinici z nklonom i63,5 in peiodo, ki je enk peiodi vtenj emlje. Koliko je višin pogej h? nd zemeljsko povšino, če znš višin peigej h p 000 km nd zemeljsko povšino. Koliko nj bo gument peigej ω, d se stelit zdžuje njdlje nd seveno poloblo? ( 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) 3 µ π 463 km z pogej h R hp km ω70 o ω y dvižni vozel peigej x
22 (VŠ, 7/9/000, ) telit leti v skoj kožni tinici z nklonom i90 n višini h800 km nd zemeljsko povšino. Izčunjte odstopnje esničneg položj stelit n nebu od izčunneg d? (v kilometih), ko stelit leti nd opzovlcem n zemljepisni šiini α46, ke smo se pi petipkvnju Keplejevih elementov tinice v čunlnik ztipkli pi ektscenziji dvižneg vozl in vstvili z Ω z peveliko število. (R 6378 km, µ3, m 3 /s ) z R h d α y Ω x d Ωcosα cos 46 ( R ) sin ( 6378 km 800 km) sin 87 km h
23 RDIJK VE (VŠ, /9/999, ) Določite moč oddjnik o n kovu stelit, ki leti v kožnici n višini h800 km. telit oddj n ekvenci 400 MHz, zemeljski spejemnik zhtev signl vsj U0, µv e n vhodnem piključku (R50 Ω), spejemn in oddjn nten p nist usmejeni (G o G s ). Moč oddjnik določite v obeh slučjih: ko je stelit točno nd spejemnikom in ko je stelit n obzoju spejemnik. (R 6378 km, c3 0 8 m/s) h Ω h α R R h 800 km ( R h) 393 km R U s R λ c 6 ( 0, 0 V) W 0,75 m 50 Ω o s G G o s 4π λ 6 4π m o 8 0 W 0,44 W 0,75 m 6 4π m o 8 0 W,436 W 0,75 m 3
24 (VŠ, 30/9/004, ) Izčunjte potebno moč oddjnik o? n kovu televizijskeg stelit, d bo s svojim signlom n ekvenci GHz pokil ozemlje s povšino 0000 km, ki se nhj n povpečni zemljepisni šiini ϕ46. telit se nhj v geostcionni tinici n višini h35800 km nd ekvtojem, spejemniki zhtevjo gostoto petok moči vsj nw/m vključno s pedpisno ezevo. (R 6378 km, 436 min) α x ϕ R h R emlj ( h R ) R ( h R ) cosϕ 3805 km x R x h sin ϕ sin α R h R α csin sin ϕ 5, 93 x cosα o,06 W 4
25 (VŠ, 4/6/004, ) elevizijski stelit oddj n ekvenci GHz z eektivno sevno močjo EIR60 dbw (moč oddjnik pomnožen z dobitkom oddjne ntene) v smei spejemnik n emlji. Izčunjte dobitek spejemne ntene G s?, če n vhodnih sponkh spejemnik zhtevmo signl jkosti s 90 dbm. (d40000 km, c3 0 8 m/s) G 60 dbw o o 0 6 W s 90 dbm 0 W λ c 0,05 m s λ o GoGs 4πd s 4πd G s 404,5 6,07 dbi G λ o o 5
26 (VŠ, 6//004, 3) elevizijski stelit oddj n ekvenci GHz v istem dioekvenčnem knlu psovne šiine B40 MHz dv zličn V pogm z zličnim, med sbo pvokotnim linenim polizcijm. di netočnosti izdelve oddjne ntene znš kot med obem vninm polizcije ϕ80. Kolikšn je izgub jkosti spejem želeneg signl? (db), če polizcijo spejemne ntene nstvimo tko, d povsem zdušimo motnjo n neželeni polizciji? v v v v v E s s zhtevmo 0 E E 0log π π ( E E ) E cosα E cos( α ϕ) α ϕ α ϕ π cos ϕ E E π 0logcos ϕ 0log ( sin ϕ) 0,33 db 6
27 (VŠ, 7//005, 3) telit n zdlji d40000 km je opemljen z oddjnikom moči o 40 W n ekvenci 4 GHz te oddjno nteno z dobitkom G o 30 dbi. Kolikšen mo biti peme? zcl spejemne ntene z izkoistkom osvetlitve η70 %, d dobimo v spejemniku moč s 90 dbm? (c3 0 8 m/s) s 90 dbm 0 W G 30 dbi o 000 s e s o Go e 4πd 4πd o Go 0,503 m 0,956 m e e ηπ ηπ 95,6 cm 7
28 (VŠ, 7/9/000, 4) Izčunjte potebno moč oddjnik n kovu televizijskeg stelit O? n ekvenci GHz, ki zpolg z nteno z dobitkom G O 40 db. pejemnik se nhj n emlji n zdlji d38000 km in zpolg z nteno peme m, η70 % in šumno tempetuo 30 K. Šumno število spejemnik je F db. dobe spejem zhtevmo zmeje signl/šum /N5 db v psovni šiini B30 MHz. (k B, J/K, O 93 K, c3 0 8 m/s) F O ,9 K N B 4 ( ) 4,38 0 W Bk N N 4, W 0 5 0,39 0 W 4πd η G,39 0 π 0,5 m W 4π 0,7 7 ( 3,8 0 m) 4,57 W O 4 O 0 8
29 (VŠ, 9/0/00, ) Izčunjte potebno moč oddjnik o? n kovu stelit z teleonijo, ki del n ekvenci,6 GHz. meni digm oddjne ntene enkomeno pokiv kožno podočje s polmeom 00 km n emlji. eleon je opemljen z neusmejeno spejemno nteno z dobitkom G s. zdovoljivo kkovost zveze nm zdošč U s 0,4 µv e n vhodnih sponkh spejemnik z impednco 50 Ω. (c3 0 8 m/s) s s U 6 ( 0,4 0 V) 5 3, 0 W 50 Ω s λ G 4π s Gs c 4π 0, m g π 3,4 0 0 m g o s s 36 mw 9
30 (VŠ, 4/7/005, ) Izčunjte domet d? med dvem očnim dijskim postjm v pznem postou, ki delt n ekvenci 50 MHz. Rdijski postji st opemljeni z ntenm z dobitkom G dbi, oddjnikom moči o 5 W te spejemnikom z občutljivostjo U min 0, µv e (n impednci k 50 Ω). (c3 0 8 m/s) U s min k W λ c 0 m G dbi,585 G λ λ o G d G 4πd 4π s s o o s 994 km 30
31 (VŠ, 7/9/003, ) Kolikšn nj bo moč O? pomoskeg oddjnik z klic v sili, ki je opemljen z neusmejeno nteno (G O ) n ekvenci,6 GHz? pejemnik im šumno tempetuo 50 K in se nhj n kovu geostcionneg stelit (40000 km) z nteno z dobitkom G 0 dbi in šumno tempetuo 00 K. poočilo penšmo s hitostjo C400 bit/s. Demodulto spejemnik vnš izgubo db glede n hnnonovo teoetsko mejo z neskončno psovno šiino. (k B, J/K, c3 0 8 m/s) B C Ck B k ln db 5,85 c λ 0 0,85 m G 0 dbi 00 B ( ) 8 ( ) ln,34 0 W, 0 7 W λ 4π O GOG O 4π GOG λ,564 W 3
32 (VŠ, /7/999, ) Izčunjte slbljenje dijske zveze v db n ekvenci 4 GHz. Oddjnik moči o 0 W n kovu stelit zpolg z nteno peme d o m. pejemnik n emlji im nteno peme d s 3 m. Izkoistek osvetlitve zcl je z obe nteni enk η70 %, zdlj med obem ntenm p znš km. Kolikšn je moč signl s? n vhodnih sponkh spejemnik? c λ 0 7,5 cm o s d o π d s π 0,785 m 7,069 m s G o o η 4π s s η η o o o s λ s 0 W 0,7 0,785 m 0,7 7,069 m 7 ( 4 0 m) ( 0,075 m) 3,0 0 W s 0log o 5, db 3
33 OKRIO (VŠ, 6/6/00, ) Določite njvečjo možno smenost ntene D? (v decibelih), ki jo vgdimo n geostcionni stelit ( 436 min, e0), d z dijskim signlom enkomeno osvetlimo celotno poloblo, ki jo stelit vidi s svojeg položj v tinici. (R 6378 km, µ3, m 3 /s ) Ω α g R 463 km 3 g π µ g sin R α ( ) ( ) π α π α π Ω g sin cos R 73,8 4 g Ω π R D,4 dbi 0log db D D 33
34 (VŠ, 7/4/000, ) Določite njvečjo možno smenost ntene D?, ki jo vgdimo n geostcionni stelit (h35800 km nd povšino emlje, R 6378 km), d z njo enkomeno osvetlimo celotno vidno poloblo z dijskim signlom n ekvenci 4 GHz. R R h α Ω sin R h R α ( ) ( ) π π α π α π Ω sin cos R h hr h R h R,4 dbi 73,9 4 Ω π R h hr h D 34
35 (VŠ, //00, ) Določite peme zcl d? oddjne ntene n kovu televizijskeg stelit, ki nj osvetli podočje s polmeom 000 km n zmeljski povšini tik pod stelitom. telit se nhj v geostcionni tinici in oddj v ekvenčnem psu,6 GHz. Izkoistek osvetlitve odptine zclne ntene znš η50 %. (R 6378 km, 436 min, µ3, m 3 /s ) Ω h R z 3 µ π 467 km h R Ω h g π h km c λ 0 0,5 m D 4π Ω,453 0 λ D λ d π 4πη Ωη d λ 3,77 m πωη 3 sd 35
36 (VŠ, 5//003, ) Določite smenost ntene D?, ki jo vgdimo n stelit, d z geostcionne tinice (h35800 km) pokijemo podočje s polmeom 300 km n zemeljski povšini tik pod stelitom. Kolikšen je peme? oddjne ntene n ekvenci GHz, če doseže izkoistek osvetlitve odptine vednost η60 %? emlj Ω h Ω h g π h c λ 0,5 cm e λ 4 π D e η D 4π Ω 4h ,6 dbi λ D,45 m π π η 36
37 (VŠ, 8/6/000, ) Izčunjte smenost D? ntene n kovu geostcionneg stelit n višini h36000 km nd povšino emlje, če im nten snop eliptičneg peez, ki osvetljuje zemljepisno podočje šiine w00 km in dolžine l300 km. nop ntene je idelen: želeno podočje je enkomeno osvetljeno, zunj njeg p nten ne sveti. emlj Ω h b Ω h πb l w b D 4π Ω 4πh πb 6h lw km 300 km 00 km ,4 dbi 37
38 (VŠ, 4/6/003, ) eleonski stelit GLOBLR leti v kožnici n višini h40 km nd zemeljsko povšino z nklonom i5. Določite smenost ntene D? n kovu stelit, ki zgotvlj pokivnje vseh upobnikov, ki vidijo stelit vsj el min 5 nd obzojem. Če se stelit nhj penizko n obzoju, je z mobilne postje neupoben zdi senc hibov, zgdb li deves, zto nj nten n kovu stelit tj ne sev. (,6 GHz, R 6378 km, c3 0 8 m/s) α el min R R Ω h Iz sinusneg izek sledi π sinelmin sin α R R h Ω π ( cosα) 4π D 5,7 7,3 dbi Ω cosα R α csin cos 9 R h ( el min) 5, 38
39 NENE (VŠ, 30/9/004, 3) bolično zclo peme d m osvetlimo z žilcem, ki im sevlni digm v obliki stožc s kotom odptj α0 n ekvenci 5 GHz. Izčunjte globino zcl h? v temenu, če je zclo otcijsko simetično. Kolikšen je dobitek ntene G? (v dbi), če znš izkoistek osvetlitve η80 %? (c3 0 8 m/s) α h d/ h d/ d 6h α tg 3 d h d 8dh 8 6h dh d 0 d d 6h 3 h 6h 8 64 ± h d 3 0,443 m 4,43 cm d π λ c cm 0,785 m G 0log4πη 4,95 dbi λ 39
40 (VŠ, 9/6/00, 3) N ekvenci GHz potebujemo nteno z dobitkom G40 dbi. Izčunjte peme d? in globino h? otcijsko simetičneg pboličneg zcl. clo osvetlimo z žilcem, ki pi zmeju /d0,4 doseže izkoistek osvetlitve odptine η80 %. i čunu upoštevjte tudi neidelnost povšine zcl, k pinese 0,5 db izgube dobitk, izgubo zdi sence žilc p znemite. (c3 0 8 m/s) α h d/ h d/ c λ 0,5 cm D G 40,5 dbi 0 D 4π λ Dλ 4πη η 0,698 m d 0,94 m 94, cm π d d 37,7 cm d h 6 4,7 cm 40
41 (VŠ, 4/7/005, 3) Določite peme otcijsko simetičneg pboličneg zcl d? in njegovo globino h?, d z njim izdelmo usmejeno nteno z dobitkom G40 dbi n ekvenci 4 GHz. Rzpoložljivi žilec omogoč izkoistek osvetlitve η70 % pi zmeju /d0,4. Npke povšine zcl vnšjo dodtno izgubo db. (c3 0 8 m/s) α h d/ h d/ c λ 0 7,5 cm G 40 dbi 0 db,59 4 λ G 4π η 8,05 m d 3, m π d d,8 m d h 6 0,5 m 4
42 (VŠ, 6//004, ) Določite peme? zcl z spejem stelit, ki g vidimo z elevcijo α7 nd obzojem in oddj n ekvenci, GHz. Izkoistek osvetlitve zcl znš η50 %, smeni digm zcl p ponzoimo s kogelnim izsekom s ploščtim temenom, stmimi boki in znemljivimi stnskimi snopi. Glvni snop ntene usmeimo v stelit, pi tem p nj toplotni šum emlje ne moti spejem stelit. (c3 0 8 m/s) Ω π ( cosα) 4π D Ω cosα 68,3 e λ 4 π e η D π c λ 0 0,36 m π e η λ π D η,006 m 4
43 (VŠ, /7/999, 3) Izčunjte goiščno dljo? te kot sevnj žilc α? z otcijskosimetično pbolično zclo peme d, m in globine h5 cm. koliko db upde jkost sevnj žilc n obu zcl glede n sedišče zdi povečne zdlje med žilcem in povšino zcl? d α α d 6h (, m) 6 0,5 m 0,6 m d h ( ) ( 0,6 m) ( 0,45 m) 0,75 m d 0,6 m α csin csin 0,97 d 53,3 0,75 m 0,6 m 0log 0log,94 db 0,75 m 43
44 (VŠ, 7/9/000, ) bolično zclo peme m in globine h5 cm upobljmo n ekvenci 0 4 GHz. Izčunjte zno npko ϕ? v stopinjh n obu zcl, če vzmemo eeenco z zo v temenu zcl in izmknemo žilec iz goišč nvzven (poč od zcl) z cm. (c3 0 8 m/s) h h ( ) m 6h l ( h ) ( h) 0, m 3,975 mm π π 0 l ϕ k l l 0,333 d 9, 08 λ c 44
45 (VŠ, 5/0/00, 3) bolično zclo peme d m želimo upobiti z spejem televizijskeg stelit n ekvenci GHz. N zclo vgdimo žilec in pi spejemu zemeljskeg oddjnik n oddljenosti 30 m od zcl njdemo njboljši položj žilc n zdlji x35 cm od temen zcl. Kkšn mo biti zdlj med temenom zcl in žilcem x'? z njboljši spejem stelit? (c3 0 8 m/s) x 346 mm x ; ' x' ' x ' 346 mm Funhoe: d λ d c mejni 80 m 45
46 (VŠ, 7/9/003, 3) emeljsk spejemn postj je opemljen z zclom peme d60 m in zmejem /d0,4. kolikšno zdljo x? se pemkne nvidezno goišče zcl pi spejemu vesoljske ldje, ki pileti z zelo velike zdlje n višino h300 km nd zemeljsko spejemno postjo? (8 GHz, c3 0 8 m/s) d d 4 m h h h h x h h ( h ) 3,9 0 m,9 mm h h h 46
47 (VŠ, 9/6/00, ) Izčunjte sevlni izkoistek η? polvlovneg dipol s sevlno uponostjo R s 73 Ω n ekvenci 300 MHz. Dipol je izdeln iz kovinske žice s končno pevodnostjo. Uponost žice dodtno poveč kožni pojv n vednost R/l0 Ω/m. i čunu upoštevjte, d so izgube v žici mjhne glede n pozdelitev tok I(z) n dipolu. (c3 0 8 m/s) s 0 s s (0) R I R I 0 m λ c kz I z I cos ) ( 0 λ π k ( ) d cos d ) ( z λ λ λ λ λ I l R z kz I l R z l R z I 96,7 %, s s z s s Ω Ω Ω λ η l R R R 47
48 (VŠ, 5/0/00, ) imidni lijk im pvokotno odptino s stnicm 0 cm in b8 cm. Globin lijk (zdlj med sediščem odptine in pehodom v pvokotni vlovovd) znš h5 cm. i ktei ekvenci? doseže njvečj zn npk n odptini lijk vednost ϕπ? Koliko znš smenost lijk D? pi dni ekvenci, če lijk vzbujmo z vlovodnim odom E 0 in npko ze povsem popvimo z zbilno lečo? (c3 0 8 m/s) l b h h 8,07 mm ϕ k l ϕ c π 8,6 GHz k π l c 4π D η λ b 0 8 η 0 z od E 0 π 4π 8 D b 3,8 4,95 dbi c π 48
49 (VŠ, /9/999, 3) Izčunjte dobitek G (db) zclne spejemne ntene peme 60 cm, če znš izkoistek osvetlitve zcl η70 % n ekvenci GHz. Kolikšen je dobitek isteg zcl n ekvenci 4 GHz, če n tej ekvenci izkoistek osvetlitve upde n η'60 %? G db 4π 4π 0log 0logη π λ λ π 0log η c G G π 0,6 m 0 0log 0, m/s 9 s db π 0,6 m 4 0 0log 0, m/s 9 s db 36 dbi 5,8 dbi 49
50 (VŠ, 4/6/004, 3) Določite smenost D? (v decibelih) kožne odptine peme d30λ, če jkost polj n povšini odptine upd od njvečje n sedini odptine n vednost nič n obu odptine. Vse točke odptine vzbujmo sozno, npke v zi zto znemimo. ( GHz, c3 0 8 m/s) 0 E 0 E λ 5 0 d polme odptine λ π λ π ϕ ϕ λ π λ π π π 6 8 d d 8 d d d d 4 d d E E E E D 37,7 dbi π D 50
51 (VŠ, 7/9/003, 4) Kožno polizino nteno sestvimo iz dveh enkih lineno polizinih nten z dobitkom G e 5 dbi, ki jih zsučemo okoli osi glvneg snop tko, d poizvjt elektično polje pod pvim kotom. Koliko znš dobitek kožno polizine ntene G?, če znšjo izgube v npjlnem vezju obeh lineno polizinih nten db? G Ge 5 dbi db 4 dbi 5
52 ŠUMN EMERUR IN ŠUMNO ŠEVILO (VŠ, 3//00, ) Izčunjte šumno tempetuo ntene G spejemnik?, ki im mplitudni smeni digm F(θ,φ)cosθ. nteno usmeimo v nebo s šumno tempetuo N 4 K, neželeni snop nvzdol p vidi emljo s šumno tempetuo 300 K. m nten je bezizgubn in ne vnš dodtneg šum. ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) π π π π θ θ θ θ θ θ θ Ω φ θ Ω φ θ φ θ 0 N d d d d sin cos d sin cos ) ( d ), ( d ), ( ), ( u u u u u u F F 4K N N cosθ u ( ) 3 d 3 u u u u u (VŠ, 7/4/000, 4) Izčunjte šumno tempetuo ntene? G spejemnik, ki im smeni digm F(θ,φ)cosθ in je obnjen v nebo s tempetuo N 0 K, spodnji del smeneg digm p vidi emljo s 90 K. nteno smtmo z bezizgubno (izkoistek η). ( ) ( ) ( ) π π π π π π θ θ θ θ θ θ θ θ θ Ω φ θ Ω φ θ φ θ 0 0 N 4 4 d sin cos d sin cos d sin cos d ), ( d ), ( ), ( F F 45 K 8 90 K 0 K N N ( ) ( ) 3 d d sin cos 3 u u u u u u θ θ θ 5
53 (VŠ, //00, 3) Izčunjte šumno tempetuo neusmejene spejemne ntene z telekomndo n kovu stelit v tinici n višini h000 km nd zemeljsko povšino. Šumn tempetu emlje znš 300 K in šumn tempetu neb N 4 K. Fekvenc telekomnde je dovolj visok, d lhko šum onc in ostlih nebesnih teles znemimo. (R 6378 km) Ω α h emlj R R h R R α sin ( ) ( ) π α π α π Ω sin cos h R R ( ) π π Ω Ω N N 4 4 h R R h R R 56,5 K,648 4 K 0, K 53
54 (VŠ, 6//004, 4) Izčunjte šumno tempetuo bezizgubne ntene? plovil, ki je pistlo n Luni. Glvni snop ntene s smenostjo D5 dbi je usmejen n emljo s povpečno šumno tempetuo 60 K, ozdje emlje je hldno nebo s šumno tempetuo N 4 K. emlj se nhj n oddljenosti km od Lune. (8,4 GHz, R 6378 km, k B, J/K) Ω πr D 5 dbi ,99 0 sd << Ω π D 4 Ω Ω Ω Ω D Ω D N N 0,00 0,9799N 9,5 K Ω Ω 4π 4π 54
55 (VŠ, 4/6/004, 4) Bezizgubno nteno z dobitkom G0 dbi usmeimo v once. Izčunjte šumno moč N? n ntenskem piključku v psovni šiini B4 MHz, če znš šumn tempetu onc,0 0 6 K n ekvenci GHz, šumn tempetu neb v ozdju p N 0 K. once vidimo kot kožno ploščo pod zonim kotom α0,5. (c3 0 8 m/s, k B, J/K) G 0 dbi 00 Ω Ω 4π G 0,57 sd α π cos 59,8 0 6 sd Ω Ω N 475,96 K 9,99 K 485,96 K Ω Ω N Bk B, W 05,7 dbm 55
56 (VŠ, 9/0/00, 4) telitsk spejemn nten im šumno tempetuo 30 K. pejemnik sestvlj nizkošumni ojčevlnik s šumnim številom F n 0,5 db in mešlnik te ostle stopnje s šumnim številom F m 0 db. Kolikšno nj bo ojčenje nizkošumneg ojčvelnik G n?, d celotn šumn tempetu sistem ne peseže 00 K? ( o 93 K) n Fn o ,75 K m Fm o K m m 637 K n Gn 76,996 8,86 db G 00 K 30 K 35,75 K n n 56
57 (VŠ, /9/999, 4) Določite šumno število ojčevlnik F O (v db), ki g piključimo n vhodne sponke spejemnik s šumnim številom F db. Ojčenje ojčevlnik znš G O db, šumno število celotne veige p nj ne bo večje od F mx db. i izčunu upoštevjte tudi slbljenje 3 db v vodu, ki povezuje ojčevlnik in spejemnik. F mx db,585 F db 5,85 G O db 58,5 3 db F F G F 3,7,585 G 58,5 mx FO FO Fmx O O F O 0log FO,43 db (db),39 57
58 (VŠ, 5//003, 4) Izčunjte skupno šumno tempetuo spejemneg sistem?, če je spejemnik opemljen z neusmejeno in bezizgubno nteno. Šumn tempetu neb znš N 0 K in šumn tempetu emlje O 93 K. pejemnik vsebuje večje število ojčevlnih stopenj, zgjenih s tnzistoji, ki n dni ekvenci omogočjo šumno število F t 3 db in ojčenje G t 0 db. Neusmejen nten: G t 0 db 0 t Ft O K N t... G 56,5 K 93 K 0, t t t t 3 G G G 35,6 K 48 K 58
59 (VŠ, 8/6/000, 4) i gdnji občutljiveg spejemnik momo poleg šum vhodne stopnje upoštevti tudi pispevek nslednjih stopenj. Kolikšno šumno tempetuo? in kolikšno šumno število F? celotneg spejemnik lhko dosežemo s tnzistoji, ki n dni ekvenci omogočjo ojčenje G9 db pi šumnem številu F3 db posmezne ojčevlne stopnje? empetu okolice je O 93 K. F O K G 9 db G 8 G G G... G 93 K F 0log 3,3dB O 334,8 K 59
60 (VŠ, 30/9/004, 4) Izčunjte skupno šumno tempetuo spejemneg sistem?. nten je usmejen v hldno nebo s šumno tempetuo N 0 K, šumno tempetuo ntene dodtno povečjo z 30 K stnski snopi, ki vidijo toplo okolico n emlji. pejemnik im šumno število F,5 db in je vezn do ntene s penosnim vodom n tempetui okolice V 93 K te vnš 0,8 db izgub. ( O 93 K, k B, J/K) F F F F N F O 0 0,3 db 40 K 04,6 K 44,6 K 60
61 (VŠ, 6/6/00, 5) elevizijski spejemnik (B7 MHz) im šumno število F 9 db. Kolikšno mo biti ojčenje G O? (v decibelih) nizkošumneg ojčevlnik s šumnim številom F O 3 db, d z vgdnjo ojčevlnik izboljšmo zmeje signl/šum z kto 4-kt? pejemn nten je usmejen v oddjnik n obzoju tko, d polovic smeneg digm vidi emljo ( 0 93 K), dug polovic smeneg digm p hldno nebo N 4 K. ( ) 48,5 K N oj FO K F K 83 K oj G 4 G 4 O O oj 9,3 G OdB 0logGO,8 db 6
62 (VŠ, 4/7/005, 5) Dv enk ojčevlnik s šumnim številom F O 3 db in ojčenjem G O 5 db vežemo vzpoedno, d zmnjšmo intemodulcijsko popčenje. Izčunjte šumno število F? in ojčenje G? tkšne vezve, če vzpoedno vezvo izvedemo z bezizgubnimi vezji z pilgoditev impednce. F 0 G 0 F 0 G 0 F F O 3 db G G O 5 db 6
63 MOGLJIVO VEE (VŠ, 7//005, ) nten je piključen n spejemnik, ki vsebuje nizkošumni ojčevlnik z ojčenjem G50 db in šumnim številom F db te psovno sito šiine B5 MHz. spktlnim nliztojem izmeimo n izhodu spejemnik zmeje signl/šum35 db v psovni šiini medekvence spektlneg nliztoj B m 00 khz. Kolišn je teoetsk zmogljivost C? tkšne dijske zveze? ( o 93 K, 00 K, k B, J/K) ( ) 35 db 36 N ( m 00 khz ) ( B ) 36 63, N N B 5 MHz ( ( ) 5 MHz 6, ,03 Mbit/s C B log N 63
64 (VŠ, 7/4/000, 3) Izčunjte zmogljivost C? (v bitih n sekundo) dijske zveze med oddjnikom n plovilu v tinici poti Msu in zemeljsko spejemno postjo. Oddjnik im moč o 30 W in nteno peme o m, spejemn postj im nteno peme s 60 m in skupno šumno tempetuo 30 K. Rzdlj med spejemnikom in oddjnikom je d km, vlovn dolžin je λ4 cm, izkoistek osvetlitve obeh nten je enk η0,7. (k B, J/K) o s π π o s 0,785 m 87 m s o η η o d o λ s s 5, 0 6 W C 6 s s 5, 0 W B log 3 BkB kb ln,38 0 J/K 30 K ln B,78 Mbit/s 64
65 (VŠ, 8/6/000, 3) di dvktneg izkoiščnj zpoložljiveg ekvenčneg psu oddj stelit dv zličn signl z idelno desno oziom levo kožno polizcijo. Izčunjte zmeje signl/motnj (v decibelih), če kožno polizino spejemno nteno sestvimo iz dveh lineno polizinih nten, ki st zsukni z 90 te npjni s znim zmikom 90, zdi neidelnosti npjlneg vezj p dobi en nten le 95 % tok duge ntene. R,053 0,95 R Q Q Q E E L D R,053 0,056 R,053 s 0log Q 0 log 0,056 3,8 db m db 65
66 (VŠ, 7/9/000, 3) i spejemu stelit ns moti odboj vlovnj od tl, kje se pi nizkih vpdnih kotih vlovnje vedno odbije v potizi. Izčunjte elevcijo stelit n nebu (kot med obzojem in smejo poti stelitu), ko doseže signl n ekvenci 400 MHz pvi mksimum, če smo postvili neusmejeno spejemno nteno n h5 m nd tlemi. (c3 0 8 m/s) α h Γ α l h λ c l h sin α 8 α csin c 3 0 m/s csin, 5 4h 4 5 m /s 66
67 (VŠ, 3//00, 3) nten telemetijskeg oddjnik n nzivni ekvenci 0, GHz je nmeščen n obodu stelit s pemeom 3 m. Izčunjte kolebnje ekvence v spejemniku n emlji mx min? zdi stbilizcijskeg vtenj stelit z ν00 vtljji/min, ke se oddjn nten zdi vtenj enkt pibližuje in nto oddljuje od spejemnik. (c3 0 8 m/s) d ϕ v v πν 3 m π 00 /min min/60 s 3,4 m/s d t c 0 0 9, 0 Hz 3,4 m/s v 30 Hz m/s 67
68 (VŠ, 6/6/00, 3) telit dvkt izkoišč isti ekvenčni ps tko, d oddj zlične inomcije z idelnim desno in levo kožno polizcijo. Določite zmeje signl/motnj /M? (jkost pesluh) v decibelih, če je spejemnik n emlji opemljen z neidelno desno kožno polizino nteno, ki im osno zmeje R0,5 db. R db RdB 0 0log R R 0 ),059 Q R Q Q R 0,09 R ( ) db M db 0log Q 30,8 68
69 (VŠ, 9/0/00, 3) Komunikcijski stelit oddj z vodovno in nvpično lineno polizcijo zto, d isti ekvenčni ps izkoisti dvkt. Izčunjte pesluh? v decibelih, ki nstne v spejemniku z idelno lineno polizino nteno, ki p je glede n vnino polizcije stelitske oddje zsukn z kot α zdi netočne vgdnje ntene. sin α 0,0745 0log 0log 35,6 db cosα 0,
70 (VŠ, 5//003, 3) boljši izkoistek dioekvenčneg posto oddj televizijski stelit n dveh med sbo pvokotnih polizcijh (pokončn in vodovn). Kolikšno odstopnje smei polizcije spejemne ntene α? s lhko pivoščimo, če nj zmeje signl(šummotnj) ne pde pod /(NI)0 db? V slučju idelne spejemne ntene bez pesluh neželene polizcije znš zmeje signl/šum /N5 db. N 0036 N 0, ( ) 5 db 36 0, ( ) 0 db 00 N i 0 N I ( N i ) N 0, i i E E V H tg α i α ctg 0,083 d 4,73 70
71 (VŠ, 4/6/003, 3) Izčunjte teoetsko zmogljivost stelitske zveze C?, če znš moč oddjnik n kovu stelit o 50 W n ekvenci GHz in dobitek ntene G o 40 dbi. pejemnik je opemljen z nteno peme s 60 cm in izkoistkom osvetlitve η70 %. kupn šumn tempetu ntene in spejemnik znš 50 K. Kolikšn je spektln učinkovitost C/B?, če zpolgmo s ekvenčnim psom šiine B36 MHz? (d40000 km, k B, J/K, c3 0 8 m/s) G o 40 dbi 0000 η π s s s o Go 4πd N BkB 4,9 pw 0,0745 pw s C B log 8,4 Mbit/s N C 6,067 bit/s/hz B 7
72 (VŠ, /7/999, 4) Izčunjte zmeje G/ celotne spejemne veige, ki zpolg z nteno s šumno tempetuo 50 K in dobitkom G30 db. N smo nteno je vgjen ojčevlnik s šumnim številom F O db in ojčenjem 0 db. Ojčevlnik kmili spejemnik s šumnim številom F7 db. ( O 90 K) O FO K 0 75 K F O K 0 db 00 G 30 db K 50 K 75 K 00 36,7 K G ,7 K 7,3/K 7
73 (VŠ, 3//00, 4) Izčunjte zmogljivost dijske zveze C? s plovil v tinici okoli plnet Jupite n zdlji d700 milijonov km od zemeljske spejemne postje. lovilo zpolg z oddjnikom moči O 0 W n ekvenci 8,4 GHz in nteno peme O m. emeljski spejemnik im nteno peme 30 m in šumno tempetuo 30 K. Izkoistek osvetlitve obeh nten znš η70 %, psovn šiin B ni omejen. (k B, J/K) c λ 0 3,57 cm O π π O 0,785 m 707 m O Oη d B O η λ C k B 0,785 m 0 W 0,7 707 m ( 7 0 m) ( 0,0357 m) 0,7 8, ,7 0 W 30,3 kbit/s 3 ln,38 0 J/K 30 K 0,693 W 73
74 (VŠ, //00, 4) Izčunjte teoetsko zmogljivost C? dijske zveze, ki zpolg z oddjnikom moči O 5 W in neusmejeno oddjno nteno n kovu stelit. emeljski spejemnik im nteno peme d3 m z izkoistkom osvetlitve η70 % in šumno tempetuo 40 K. Šumn tempetu spejemnik znš 60 K, psovn šiin ni omejen n osednji ekvenci 8 GHz. Rzdlj od stelit do spejemnik znš 3000 km. (k B, J/K) C k O B η 4π ( ) O d η 6,9 0 9 Mbit/s ln 3 W 74
75 (VŠ, 9/6/00, 4) Izčunjte zmeje G/? telekomndneg spejemnik n kovu stlit, ki se nhj n višini h00 km nd zemeljsko povšino (R 6378 km). emlj sev kot čn kogl s povpečno tempetuo 90 K. ovpečn šumn tempetu neb vkljično s oncem znš N 0 K. Šumn tempetu spejemnik znš 30 K. pejemnik je opemljen z neusmejeno in bezizgubno (η00 %) spejemno nteno. R R h α sin α R R h Ω π G R R h ( cosα) π,09 sd Ω 4π ( 4π Ω) N 89, K G 0,0 K 89, K 75
76 (VŠ, 5/0/00, 4) G spejemnik je opemljen z neusmejeno bezizgubno nteno n ekvenci 575,4 MHz. Izčunjte zmeje G/? celotne npve, če znš šumno število spejemnik F db. Šumn tempetu neb znš n dni ekvenci N 5 K, šumn tempetu emlje p je enk eeenčni temptui O 93 K. (k B, J/K) 4π ( π Ω ) NΩ N 4 N N G ηd ; D ; η F O 0 0 7K 54 K G 3 3,07 0 K 5,dB/K 76
77 (VŠ, 4/7/005, 4) Oddjnik n stelitu je opemljen z lineno polizino nteno, ki omogoč zmogljivost zveze C50 kbit/s v psovni šiini B30 khz. N kkšno vednost upde zmogljivost zveze C'?, ko zdi zsuk stelit kot med polizcijo oddjnik in lineno polizino spejemno nteno nste n α60? mogljivost omejuje toplotni šum spejemnik. C C ( ( ) ( ), 75 B B log N N ( ) ( ) cos α 0, 544 N N C B log N ( ) 8,8 kbit/s 77
78 (VŠ, /7/999, 5) Kolikšn je teoetsk njnižj moč signl? n vhodnih sponkh spejemnik z penos C0 Mbit/s, če psovn šiin signl B ni omejen? Glvni izvo motenj je toplotni šum: skupn šumn tempetu ntene in spejemnik znš 00 K. (k B, J/K) Kolikšn je njnižj moč signl? v slučju upobe dvozne simetične K modulcije, če zhtevmo pogostnost npk BER< 0 6? B C B k ln Ck ln 0 B 7 s, J/K 00 K 0,693,9 0 4 W BK W 0,53 db 6 BER 0 kb G iz pedvnj CW Ck 0 B 0, s, J/K 00 K,3 3, 0 3 W 78
79 (VŠ, 8/6/000, 5) Izčunjte zmogljivost C? dijske zveze iz plovil n Msu, ki zpolg z oddjnikom moči O 0 W in nteno peme O m, do zemeljske spejemne postje z nteno peme 60 m in skupno šumno tempetuo 50 K. Izkoistek osvetlitve obeh nten znš η70 % n delovni ekvenci 8 GHz, zdlj med spejemnikom in oddjnikom je km. (k B, J/K) λ c 3,75 cm C k O B O η O λ d η 405 kbit/s ln π 0,5 0 W m π 30 m 0,7 9 ( 3,75 0 m) ( 00 0 m), W 79
80 (VŠ, 9/0/00, 5) Izčunjte potebno moč oddjnik O? n kovu plovil v tinici okoli Ms, ki je oddljen d km od spejemne postje n emlji. lovilo zpolg z oddjno nteno peme O m n ekvenci 8,4 GHz, spejemn postj n emlji p z nteno peme 66 m in šumno tempetuo sistem 60 K. Izkoistek osvetlitve obeh nten je η70 %. lovilo oddj slike s hitostjo C50 kbit/s, oddj p je koodinin tko, d znš kodn izgub 4 db glede n hnnonovo teoetsko mejo. (k B, J/K) c λ 0 3,57cm C k B ln Ck B ln /s, J/K 60 K ln, W 4 db,5 3, W d λ O η Oη O π ηπo ηo d λ,8 W 80
81 (VŠ, 9/6/00, 5) Izčunjte potebno moč oddjnik n kovu stelit Inmst z zmogljivostjo N50 istočsnih teleonskih pogovoov. Vsk teleonski knl zhtev zmeje signl/šum /N5 db v psovni šiini B5 khz. emeljske postje so opemljene s spejemnimi ntenmi z dobitki G0 dbi in skupno šumno tempetuo nten in spejemnik 50 K. nten n kovu stelit osvetli celotno poloblo, vidno iz geostcionne tinice (R 6378 km, 436 min) z izkoistkom η50 %. (,54 GHz, k B, J/K) R α 463 km cos α g R 8 ( cosα),7 0 km πr c λ 0 9,5 cm s λ G m 4 π 0,03 ( 6 ) BkB 9,8 0 W s N N g o s s η 705 W 8
82 (VŠ, 5/0/00, 5) Izčunjte zmogljivost dijske zveze C?, ki jo omejujet popčenje izhodne stopnje oddjnik in psovn šiin B7 MHz. Oddjnik del z izhodno močjo O W. Glvno motnjo pedstvlj intemodulcijsko popčenje, moč pesečne točke oddjnik znš I3 50 dbm. Rdijsk zvez je opemljen z usmejenimi ntenmi, d lhko vpliv toplotneg šum, odbitih vlov in motenj dugih oddjnikov znemimo. I3 50 dbm 00 W IMD 3 O I3 3 ( W) ( 00 W) 4 0 W O C B log 7 MHz 3,88 93 Mbit/s IMD 8
83 DOLERJEV OJV (VŠ, 6/6/00, 4) Izčunjte njvečji Dopplejev pomik? pi spejemu stelit, ki leti v kožnici n višini h300 km nd zemeljsko povšino in oddj n ekvenci O, GHz. Opzovlec (spejemnik) se nhj n ekvtoju in se vti skupj z emljo ( 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ), nklon tinice stelit p znš i0. v α v v h R α R Kožnic: e 0, R h 6678 km v v µ π Rω R µ 776 m/s 465 m/s v v cosα v R v v R h 694 m/s v c O 0 50,7 khz 83
84 (VŠ, 7//005, 4) Izčunjte Dopplejev pomik ekvence? pi spejemu stelit v idelni geostcionni tinici. emeljski spejemnik se nhj n ekvtoju in n isti zemljepisni dolžini kot stelit, ki oddj n ekvenci o 8 GHz. (c3 0 8 m/s, 436 min, R 6378 km, µ3, m 3 /s ) v v v v d v 0 dt v c o
85 (VŠ, 5//003, 5) Izčunjte Dopplejev pomik ekvence?, ki g opzi upobnik n emlji, ko stelit oddj n ekvenci o,6 GHz. Upobnik se nhj n ekvtoju, stelit p je v tenutku opzovnj točno nd glvo upobnik te v pogeju tinice (h km, h p 000 km), ki potek v ekvtoilni vnini. (R 6378 km, 436 min, µ3, m 3 /s ) v v u v v s U v su v v ( v v ) 0 v s u su o c 0 (sklni podukt pvokotnih vektojev) 85
86 (VŠ, 7/9/003, 5) teliti sistem G se gibljejo po kožnich z nklonom i55 in peiodo h. Izčunjte šiino ekvenčneg psu?, v ktei upobniški spejemnik išče uklenitev n oddjo stelit n nzivni ekvenci 5757,4 MHz. i čunu upoštevmo Dopplejev pomik zdi gibnj stelit. Gibnje upobnik znemimo. (R 6378 km, µ3, m 3 /s, c3 0 8 m/s) v v R v v 3 µ π 660 km µ v R v ' v 3870 m/s 0 98 m/s v' 9743 Hz c 86
87 (VŠ, 4/6/003, 4) tbilizcij lege geostcionneg stleit je izveden z vtenjem n00 vt/min, os vtenj je vzpoedn osi vtenj emlje. Neusmejen nten telemetijskeg oddjnik je nmeščen n obodu stelit n zdlji,5 m od osi vtenj in oddj n ekvenci 8 GHz. Izčunjte ekvenčni koleb?, ki g zzn spejemnik n zemeljskem ekvtoju, ke se zdi vtenj oddjn nten pibližuje oziom oddljuje od spejemnik. (c3 0 8 m/s) v ω πn,5 m π 00 5,7 m/s 60 s v ± ± 49 Hz (oziom celotni koleb 838 Hz) c 0 87
88 INERMODULCIJKI RODUKI (VŠ, 4/6/003, 5) Lineni petvonik n kovu stelit Inmst spejem signle upvnih postj v ekvenčnem psu 6,4 GHz in jih oddj mobilnim upobnikom v ekvenčnem psu,5 GHz. Izčunjte potebno enosmeno moč npjnj oddjnik n? n kovu stelit, če nj znš skupn oddn moč poti upobnikom o 50 W. Izhodn stopnj oddjnik doseže pi db izkoistek η30 % in zmeje I3 / db znš 5 db. Upobniki zhtevjo, d moč intemodulcijskih poduktov ne peseže vednosti 40 db koistneg signl. IMD O I3 db 40 db 0 5 db 3,6 4 3 O O I3 IMD I3 3,6 db η db n , W 57 W 5 kw 88
89 (VŠ, 6//004, 5) Izčunjte zmogljivost C? dijske zveze točk točk n ekvenci 6 GHz. Rdijsk zvez je opemljen z ntenm z dobitki G O G 0 dbi, ki se nhjt n zdlji d00 km. kupn šumn tempetu ntene in spejemnik znš 000 K, zpoložljiv psovn šiin p B50 MHz. Oddjnik je opemljen z izhodno stopnjo s pesečno točko tetjeg ed I3 0 W, pi upobi nj jkost IMD ne peseže vednosti 70 db glede n koistni signl. (c3 0 8 m/s, k B, J/K) 70 db 0 7 IMD LIN LIN I3 0 7 LIN I3 c λ 0 0,05 m G O G 0 dbi 00 3,6 mw LIN λ GOG 4πd W N Bk B 6,9 0 3 W C B log 5,05 Mbit/s N 89
90 (VŠ, 4/6/004, 5) i uglševnju spejemnik njdemo v množici signlov dv močn signl n ekvench 95 MHz in 99 MHz te motnjo n ekvenci m 0 MHz. N ktei ekvenci 3? oddj tetji oddjnik, če sklepmo, d je vzok motnje intemodulcijsko popčenje tetjeg ed (IMD3) v vhodnih stopnjh spejemnik? oiščite vse ešitve nloge. IMD3: m B C, B, C izbimo med,, 3 ti možne ešitve:. ešitev: 9 MHz m 3 3 m. ešitev: 06 MHz m 3 3 m 3. ešitev: 98 MHz m 3 3 m m
91 (VŠ, 7/4/000, 5) elevizijski oddjnik im izhodni ojčevlnik s pesečno točko tetjeg ed i3 50 dbm. Izčunjte ekvence in moči vseh intemodulcijskih poduktov, če znš moč slikovneg nosilc 3 W n ekvenci 63,5 MHz in moč tonskeg nosilc 0,3 W n ekvenci 68,75 MHz. i3 50 dbm 00 W 67,75 MHz 0,7 mw 5,7 dbm 634,5 MHz 0,07 mw 5,7 dbm B B i3 i3 slike s - t ton t - s 9
92 (VŠ, 7/9/000, 5) Rdijski spejemnik sliši ti enko močne signle 60 dbm n ekvench 90 MHz, 95 MHz in 3 00 MHz. Določite zhtevno pesečno točko spejemnik i3?, d n ekvenci 3 dosežemo zmeje signl/motnj vsj /I45 db. i čunu pedpostvljmo, d je edini izvo motenj intemodulcijsko popčenje tetjeg ed, šum in ostle motnje znemimo. ( ) I3dBm dbm ( ) db db IMDdBm 3dBm I3dBm dbm I I3dBm 60 dbm 45 db 37,5 dbm I 9
93 (VŠ, 30/9/004, 5) Enosmeni izvo n stelitu zgotvlj moč izvo 500 W. Kolikšno izhodno moč O? lhko doseže oddjnik z izhodno stopnjo v zedu "", če zhtevmo, d so intemodulcijski podukti zdušeni z 30 db glede n koistni signl? Izkoistek ojčevlnik znš η5 % pi db, zmeje I3 / db 5 db. 30 db 000 db ηizvo 5 W 5 db I3 db 0 0 O ,8 W 3 O I3 IMD O I W 93
94 (VŠ, //00, 5) Močnostni ojčevlnik im ojčenje G5 db, pesečno točko tetjeg ed I3 40 dbm in moč nsičenj db 30 dbm. Določite vse ti veličine (G', in ) z I3 db vzpoedno vezvo dveh tkšnih ojčevlnikov, če vhodno in izhodno impednco vzpoedne vezve pilgodimo z bezizgubnimi tnsomtoji impednce. G G 5 db I3 I3 3 db 43 dbm db db 3 db 33 dbm 94
95 (VŠ, 3//00, 5) pejemnik im psovno šiino B30 MHz, šumno število F db in pesečno točko tetjeg ed I3 0 dbm. Izčunjte moč vhodneg signl?, ko bo toplotni šum spejemnik enko močen kot intemodulcijski podukt. pejemnik je piključen n nteno s šumno tempetuo 00 K. (k B, J/K) 0 93 K F ,9 K 75,9 K N Bk B /s, J/K 75,9 K 7,8 0 4 W I3 0 dbm 00 µ W IMD 3 LIN I3 3 I3 N 0 W 7, W 90 nw 40,5 dbm 95
96 (VŠ, 7//005, 5) pejemnik s šumno tempetuo 50 K in psovno šiino B30 MHz pi osednji ekvenci nosilc o GHz je piključen n nteno s šumno tempetuo 60 K. Izčunjte moč pesečne točke tetjeg ed I3? n vhodu spejemnik, če st jkosti šum in intemodulcijskih poduktov tetjeg ed enki n imd3 pi vhodnem signlu 60 dbm. ( 0 93 K, c3 0 8 m/s, k B, J/K) 60 dbm 0 9 W imd Bk n B 3 4 ( ) 30 MHz,38 0 J/K ( 60 K 50 K) 8,69 0 W imd 3 ip3 ip3 3 imd, W 07 nw 39,7 dbm 96
97 (VŠ, /9/999, 5) Izčunjte zmogljivost C (v bit/s) zveze stelit>>>emlj, če znš zmeje celotne spejemne veige G/00 /K n ekvenci 0 GHz. Oddjn nten n kovu stelit im dobitek G O 0 dbi in se nhj n zdlji d40000 km od spejemnik. Oddjnik im pesečno točko tetjeg ed ip3 50 dbm te g kmilimo tko, d so intemodulcijski podukti oslbljeni z vsj 60 db. sovn šiin B ni omejen. (k B, J/K) log IMD 3log O log i3 log O log log 60 db log O log i3 50 dbm 0 dbm O 00 mw λ c 0,03 m G O 0 dbi 00 G O O λ G 4πd C O GO G λ 0, W 3 kb ln kb ln 4πd,38 0 C 37 kbit/s 00 K 00 0,03 m Ws ln K 4π m 97
Ljubljana, 2012 ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ SATELITSKIH KOMUNIKACIJ
Ljubljn, BIRK REŠENIH NLOG I ELIKIH KOMUNIKCIJ Lbotoij z sevnje in optiko Boštjn Btgelj KLO VEBINE. Nebesn menik st.. evoz stelit v tinico in speminjnje tinice st. 4. Motnje tinic in popvki st. 6 4. oplotno
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
1.1. Primerjava dometa vrvične in brezvrvične komunikacijske zveze
. Uvod v vvične komunikcije Telekomunikcijske zveze vednotit dv pomembn pmet. vi je domet telekomunikcijske zveze, ki g podjmo v dolžinskih enoth. Dugi pmete je zmogljivost zveze, ki ovednoti količino
Dani vektor lahko ponazorimo z usmerjeno daljico, ki se začne v poljubni točki - pravimo tudi, da vektor vzporedno premaknemo v dano začetno točko.
Vektoji Usejen dlji ozio oientin dlji je dlji ki ji piedio useitev oientijo. To nedio tko d se odločio kteo od kjišč je zčetn točk in kteo končn točk te dljie. Usejeno dljio z zčetno točko A in končno
ITU-R S.1782 ITU-R S.1782 (ITU-R 269/4 ) (2007) WRC cm km m 1,2 3
1 ITUR S.1782 ITUR S.1782 (2007) (ITUR 269/4 ) WRC03 1. MHz 500 (FSS).GHz 50/40 GHz 30/20 GHz 14/11 cm 30. 2 km 10 000 000. GHz 14/11 GHz 30/20 2 m 1,2 3. GHz 14/11 GHz 30/20 "". ( ( ) ( ) ( ( ( ( ( (
Deformacija trdnih snovi
Defomcij tdnih snovi Mežne točke (vozlišč) v kistlni meži tdne snovi definijo smo povpečno lego posmeznih tomov, ki sestvljjo kistl tdne snovi. Tko kot v plinu, tudi v kistlu tomi ne miujejo, mpk se temično
dužina usmjerena (orijentirana) dužina (zna se koja je točka početna, a koja krajnja) vektor
I. VEKTORI d. sc. Min Rodić Lipnović 009./010. 1 Pojm vekto A B dužin A B usmjeen (oijentin) dužin (n se koj je točk početn, koj kjnj) A B vekto - kls ( skup ) usmjeenih dužin C D E F AB je epeentnt vekto
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Elektrostatika. 1. zadatak. Uvodni pojmovi. Rješenje zadatka. Za pločasti kondenzator vrijedi:
tnic:iii- lektosttik lektično polje n gnici v ielektik. Pločsti konenzto. Cilinični konenzto. Kuglsti konenzto. tnic:iii-. ztk vije mete ploče s zkom ko izoltoom ile su spojene n izvo npon, ztim ospojene
TROUGAO. - Stranice a,b,c ( po dogovoru stranice se obeležavaju nasuprot temenu, npr naspram temena A je stranica a, itd) 1, β
TRUG Mngug kji im ti stnie zve se tug. snvni elementi tugl su : - Temen,, - Stnie,, ( p dgvu stnie se eležvju nsupt temenu, np nspm temen je stni, itd) - Uglvi, unutšnji α, β, γ i spljšnji α, β, γ γ α
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
ITU-R SM (2011/01)
(2011/01) SM ii.. (IPR) (ITU-T/ITU-R/ISO/IEC).ITU-R 1 1 http://www.itu.int/itu-r/go/patents/en. (http://www.itu.int/publ/r-rec/en ) ( ) ( ) BO BR BS BT F M P RA RS S SA SF SM SNG TF V 2011 :.ITU-R 1 ITU
Rijeseni neki zadaci iz poglavlja 4.5
Rijeseni neki zdci iz poglvlj 4.5 Prije rijesvnj zdtk prisjetimo se itnih stvri koje ce ns prtiti tijekom njihovog promtrnj. Definicij: (Trigonometrij prvokutnog trokut) ktet nsuprot kut ϕ sin ϕ hipotenuz
!!" #7 $39 %" (07) ..,..,.. $ 39. ) :. :, «(», «%», «%», «%» «%». & ,. ). & :..,. '.. ( () #*. );..,..'. + (# ).
1 00 3 !!" 344#7 $39 %" 6181001 63(07) & : ' ( () #* ); ' + (# ) $ 39 ) : : 00 %" 6181001 63(07)!!" 344#7 «(» «%» «%» «%» «%» & ) 4 )&-%/0 +- «)» * «1» «1» «)» ) «(» «%» «%» + ) 30 «%» «%» )1+ / + : +3
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
ITU-R P (2009/10)
ITU-R.38-6 (009/0 $% #! " #( ' * & ' /0,-. # GHz 00 MHz 900 ITU-R.38-6 ii.. (IR (ITU-T/ITU-R/ISO/IEC.ITU-R http://www.itu.int/itu-r/go/patents/en. (http://www.itu.int/publ/r-rec/en ( ( BO BR BS BT F M
B) VEKTORSKI PRODUKT 1. 1) Pravilo desnega vijaka
B) VEKTORSKI PRODUKT 1 1) Prvilo desneg vijk Vsi smo že videli vijk, nekteri kkšneg privili, tisti, ki teg še niste storili, p prosite kog, ki se n vijke spozn, d vm pokže privijnje vijk. Večin vijkov
ITU-R F.1891 (2011/05) ! "# . /) 0 1 ",MHz ,
(0/05)! "# &' () * $ + # $ %. /) 0 ",MHz 7 075-5 850, F ii.. (IPR) (ITU-T/ITU-R/ISO/IEC).ITU-R http://www.itu.int/itu-r/go/patents/en. (http://www.itu.int/publ/r-rec/en ) () ( ) BO BR BS BT F M P RA RS
d dx x 2 = 2x d dx x 3 = 3x 2 d dx x n = nx n 1
d dx x 2 = 2x d dx x 3 = 3x 2 d dx x n = nx n1 x dx = 1 2 b2 1 2 a2 a b b x 2 dx = 1 a 3 b3 1 3 a3 b x n dx = 1 a n +1 bn +1 1 n +1 an +1 d dx d dx f (x) = 0 f (ax) = a f (ax) lim d dx f (ax) = lim 0 =
ITU-R P (2012/02) khz 150
(0/0) khz 0 P ii (IPR) (ITU-T/ITU-R/ISO/IEC) ITU-R http://www.itu.int/itu-r/go/patents/en http://www.itu.int/publ/r-rec/en BO BR BS BT F M P RA RS S SA SF SM SNG TF V ITU-R 0 ITU 0 (ITU) khz 0 (0-009-00-003-00-994-990)
ITU-R SF ITU-R SF ( ) GHz 14,5-14,0 1,2.902 (WRC-03) 4.4. MHz GHz 14,5-14 ITU-R SF.1585 ( " " .ITU-R SF.
1 (008-003) * (ITU-R 54/4 ITU-R 6/9 ). 1. 4. 3. GHz 14,5-14,0 1,.90 (WRC-03) ( 4.4 ( - ) MHz 6 45-5 95 GHz 14,5-14 ( 4.4 " " ( ( ( ( ITU-R SF.1585 ( ( (ATPC) ( (.ITU-R SF.1650-1 " " * ITU-R SM.1448 / (
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
A MATEMATIKA Zadana je z = x 3 y + 1
A MATEMATIKA (.5.., treći kolokvij). Zdn je z 3 + os. () Izrčunjte ngib plohe u pozitivnom smjeru -osi. (b) Izrčunjte ngib pod ) u točki T(, ). () Izrčunjte z u T(, ). (5 bodov). Zdn je z 3 ln. () Izrčunjte
ITU-R BT (11/2008) ( ) * & +, '
1 ITU-R BT.35- (11/8) "#$ %&! ( ) * & +, ' ( ) BT ITU-R BT.35- ii.. (IPR) (ITU-T/ITU-R/ISO/IEC).ITU-R 1 1 http://www.itu.int/itu-r/go/patents/en. (http://www.itu.int/publ/r-rep/en ) () () BO BR BS BT F
Το άτομο του Υδρογόνου
Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες
5 Ι ^ο 3 X X X. go > 'α. ο. o f Ο > = S 3. > 3 w»a. *= < ^> ^ o,2 l g f ^ 2-3 ο. χ χ. > ω. m > ο ο ο - * * ^r 2 =>^ 3^ =5 b Ο? UJ. > ο ο.
728!. -θ-cr " -;. '. UW -,2 =*- Os Os rsi Tf co co Os r4 Ι. C Ι m. Ι? U Ι. Ι os ν ) ϋ. Q- o,2 l g f 2-2 CT= ν**? 1? «δ - * * 5 Ι -ΐ j s a* " 'g cn" w *" " 1 cog 'S=o " 1= 2 5 ν s/ O / 0Q Ε!θ Ρ h o."o.
Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.
Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού. Περιοδικός πίνακας: α. Είναι µια ταξινόµηση των στοιχείων κατά αύξοντα
PIRAMIDA I ZARUBLJENA PIRAMIDA. - omotač se sastoji od bočnih strana(najčešće jednakokraki trouglovi), naravno trostrana piramida u omotaču
PIRAMIDA I ZARULJENA PIRAMIDA Slično ko i kod pizme i ovde ćemo njpe ojniti oznke... - oeležvmo dužinu onovne ivice - oeležvmo dužinu viine pimide - oeležvmo dužinu viine očne tne ( potem) - oeležvmo dužinu
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
KUPA I ZARUBLJENA KUPA
KUPA I ZAUBLJENA KUPA KUPA Povšin bze B Povšin omotč M P BM to jet P B to jet S O o kupe Oni peek Obim onog peek O op Povšin onog peek P op Pimen pitgoine teoeme vnotn jednkotn kup je on kod koje je, p
VALJAK. Valjak je geometrijsko telo ograničeno sa dva kruga u paralelnim ravnima i delom cilindrične površi čije su
ALJAK ljk je geometijsko telo ogničeno s dv kug u plelnim vnim i delom ilindične povši čije su izvodnie nomlne n vn ti kugov. Os vljk je pv koj polzi koz ente z. Nvno ko i do sd oznke su: - je povšin vljk
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Kinematika materijalne toke. 3. dio a) Zadavanje krivocrtnog gibanja b) Brzina v i ubrzanje a
Kinemik meijlne oke 3. dio ) Zdnje kiocnog gibnj b) Bzin i ubznje 1 Kiocno gibnje meijlne oke Položj meijlne oke u skom enuku emen možemo definii n slijedee nine: 1. Vekoski nin defininj gibnj (). Piodni
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Q π (/) ^ ^ ^ Η φ. <f) c>o. ^ ο. ö ê ω Q. Ο. o 'c. _o _) o U 03. ,,, ω ^ ^ -g'^ ο 0) f ο. Ε. ιη ο Φ. ο 0) κ. ο 03.,Ο. g 2< οο"" ο φ.
II 4»» «i p û»7'' s V -Ζ G -7 y 1 X s? ' (/) Ζ L. - =! i- Ζ ) Η f) " i L. Û - 1 1 Ι û ( - " - ' t - ' t/î " ι-8. Ι -. : wî ' j 1 Τ J en " il-' - - ö ê., t= ' -; '9 ',,, ) Τ '.,/,. - ϊζ L - (- - s.1 ai
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
#%" )*& ##+," $ -,!./" %#/%0! %,!
-!"#$% -&!'"$ & #("$$, #%" )*& ##+," $ -,!./" %#/%0! %,! %!$"#" %!#0&!/" /+#0& 0.00.04. - 3 3,43 5 -, 4 $ $.. 04 ... 3. 6... 6.. #3 7 8... 6.. %9: 3 3 7....3. % 44 8... 6.4. 37; 3,, 443 8... 8.5. $; 3
ITU-R P (2012/02) &' (
ITU-R P.530-4 (0/0) $ % " "#! &' ( P ITU-R P. 530-4 ii.. (IPR) (ITU-T/ITU-R/ISO/IEC).ITU-R http://www.itu.int/itu-r/go/patents/en. ITU-T/ITU-R/ISO/IEC (http://www.itu.int/publ/r-rec/en ) () ( ) BO BR BS
ITU-R F (2011/04)
ITU-R F.757- (0/0) F ITU-R F.757- ii (IPR) (ITU-T/ITU-R/ISO/IEC) ITU-R http://www.itu.int/itu-r/go/patents/en http://www.itu.int/publ/r-rec/en BO BR BS BT F M P RA RS S SA SF SM SNG TF V ITU-R 0 ITU 0
C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,
1 1., BD 1 B 1 1 D 1, E F B 1 D 1. B = a, D = b, 1 = c. a, b, c : (1) 1 ; () BD 1 ; () F; D 1 F 1 (4) EF. : (1) B = D, D c b 1 E a B 1 1 = 1, B1 1 = B + B + 1, 1 = a + b + c. () BD 1 = BD + DD 1, BD =
➆t r r 3 r st 40 Ω r t st 20 V t s. 3 t st U = U = U t s s t I = I + I
tr 3 P s tr r t t 0,5A s r t r r t s r r r r t st 220 V 3r 3 t r 3r r t r r t r r s e = I t = 0,5A 86400 s e = 43200As t r r r A = U e A = 220V 43200 As A = 9504000J r 1 kwh = 3,6MJ s 3,6MJ t 3r A = (9504000
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
r t t r t t à ré ér t é r t st é é t r s s2stè s t rs ts t s
r t r r é té tr q tr t q t t q t r t t rrêté stér ût Prés té r ré ér ès r é r r st P t ré r t érô t 2r ré ré s r t r tr q t s s r t t s t r tr q tr t q t t q t r t t r t t r t t à ré ér t é r t st é é
Kinematika materijalne toke. 2. Prirodni koordinatni sustav. 1. Vektorski nain definiranja gibanja. Krivocrtno gibanje materijalne toke
Kioco gibje meijle oke Kiemik meijle oke. dio ) Zje kiocog gibj b) Bi i ubje Položj meijle oke u skom euku eme možemo defiii slijedee ie:. Vekoski i defiij gibj (). Piodi i defiij gibj s s (). Vekoski
ITU-R BT.2033 (2013/01) / 0) ( )
ITU-R BT. (/) & ' ( & " #$%! - ".,(UHF) ) * + (VHF) ( / ) ( ) BT ITU-R BT.8-9 ii.. (IPR) (ITU-T/ITU-R/ISO/IEC).ITU-R http://www.itu.int/itu-r/go/patents/en. (http://www.itu.int/publ/r-rec/en ) ( ) () BO
ITU-R RS.095 (007) 4 5 5 6 7 7 7 9 5 7 0 0 4 6 6 7 ITU-R RS.095 ( ) (EESS) GHz 37-36...... ( )........... 3.......(FS).3... (MS).3.......4....4... 3.4...3 4.4....4.4....4.4...4 5.4... 6.4... ( ).6.4...
ČETVOROUGAO. β 1. β B. Četvorougao je konveksan ako duž koja spaja bilo koje dve tačke unutrašnje oblasti ostaje unutar četvorougla.
Mnogougo oji im četii stnice nziv se četvoougo. ČETVOROUGAO D δ δ γ C A α β B β Z svi četvoougo vži im je zi unutšnji i spoljšnji uglov isti i iznosi 0 0 α β γ δ 0 0 α β γ δ 0 0 Njpe žemo četvoouglovi
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)
ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.
Li % % % % % % % % % % 3d 4s V V V V d V V V n O V V V O V n O V n O % % X X % % % 10 10 cm Li Li Li LiMO 2 Li 1 x MO 2 + xl + 1 + xe C + xl + 1 + xe Li x C LiMO 2 +C Li x C + Li 1 x MO 2
Rješenje: F u =221,9 N; A x = F u =221,9 N; A y =226,2 N.
Osnove strojrstv Prvilo izolcije i uvjeti rvnoteže Prijeri z sostlno rješvnje 1. Gred se, duljine uležišten je u točki i obješen je n svoje krju o horizontlno uže. Izrčunjte horizontlnu i vertiklnu koponentu
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
ITU-R P ITU-R P (ITU-R 204/3 ( )
1 ITU-R P.530-1 ITU-R P.530-1 (ITU-R 04/3 ) (007-005-001-1999-1997-1995-1994-199-1990-1986-198-1978)... ( ( ( 1 1. 1 : - - ) - ( 1 ITU-R P.530-1..... 6.3. :. ITU-R P.45 -. ITU-R P.619 -. ) (ITU-R P.55
l 1 p r i = ρ ij α j + w i j=1 ρ ij λ α j j p w i p α j = 1, α j 0, j = 1,..., p j=1 R B B B m j [ρ 1j, ρ 2j,..., ρ Bj ] T = }{{} α + [,,..., ] R B p p α [α 1,..., α p ] [w 1,..., w p ] M m 1 m 2,
ΝΟΜΟΣ ΤΗΣ ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΤΗΤΑΣ : Οι ιδιότητες των χηµικών στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.
1. Ο ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ Οι άνθρωποι από την φύση τους θέλουν να πετυχαίνουν σπουδαία αποτελέσµατα καταναλώνοντας το λιγότερο δυνατό κόπο και χρόνο. Για το σκοπό αυτό προσπαθούν να οµαδοποιούν τα πράγµατα
MICROMASTER Vector MIDIMASTER Vector
s MICROMASTER Vector MIDIMASTER Vector... 2 1.... 4 2. -MICROMASTER VECTOR... 5 3. -MIDIMASTER VECTOR... 16 4.... 24 5.... 28 6.... 32 7.... 54 8.... 56 9.... 61 Siemens plc 1998 G85139-H1751-U553B 1.
! : ;, - "9 <5 =*<
ITU-R M.473- (00/0)! (TDMA/FDMA) ""# $ %!& ' " ( ) 34 --./ 0, (MSS) * * )! +, 56 78 89 : ;, - "9
Dissertation for the degree philosophiae doctor (PhD) at the University of Bergen
Dissertation for the degree philosophiae doctor (PhD) at the University of Bergen Dissertation date: GF F GF F SLE GF F D Ĉ = C { } Ĉ \ D D D = {z : z < 1} f : D D D D = D D, D = D D f f : D D
Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη
Άσκηση 8 Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Δ. Φ. Αναγνωστόπουλος Τμήμα Μηχανικών Επιστήμης Υλικών Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων Ιωάννινα 2013 Άσκηση 8 ii Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Πίνακας περιεχομένων
ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ Ι AΠΑΝΤΗΣΕΙΣ ΚΕΦΑΛΑΙΟ 6. I z. nia 2 2 3/2. ni a 3/2 3/2. I,min. I,max. = 511 A/m, ( HII,max HII,min)/ HII,max. II,min.
ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ Ι ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ Ι AΠΑΝΤΗΣΕΙΣ ΚΕΦΑΛΑΙΟ 6 I 6/ ( + π) 4πa 6/ I nia + + / / ( a + ) a ( d ) ni a II a + ( d/ ) ai I a + ( d/) / / I,ma 75 A/m, I,min 676 A/m, ( I,ma I,min )/ I,ma,545 II,ma 75 A/m, II,min
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Statično in kinetično trenje
Sila enja Sila enja: povzoči paske na koži, vpliva na speminjanje oblike elesa,... Po dugi sani pa nam omogoči, da hodimo po povšini, vozimo avomobile, plezamo po vveh,... Lasnosi sile enja: Sila enja
!"#$ % &# &%#'()(! $ * +
,!"#$ % &# &%#'()(! $ * + ,!"#$ % &# &%#'()(! $ * + 6 7 57 : - - / :!", # $ % & :'!(), 5 ( -, * + :! ",, # $ %, ) #, '(#,!# $$,',#-, 4 "- /,#-," -$ '# &",,#- "-&)'#45)')6 5! 6 5 4 "- /,#-7 ",',8##! -#9,!"))
())*+,-./0-1+*)*2, *67()(,01-+4(-8 9 0:,*2./0 30 ;+-7 3* *),+*< 7+)0 3* (=24(-) 04(-() 18(4-3-) 3-2(>*+)(3-3*
! " # $ $ %&&' % $ $! " # ())*+,-./0-1+*)*2,-3-4050+*67()(,01-+4(-8 9 0:,*2./0 30 ;+-7 3* *),+*< 7+)0 3* *),+-30 *5 35(2(),+-./0 30 *,0+ 3* (=24(-) 04(-() 18(4-3-) 3-2(>*+)(3-3* *3*+-830-+-2?< +(*2,-30+
2. KOLOKVIJ IZ MATEMATIKE 1
2 cos(3 π 4 ) sin( + π 6 ). 2. Pomoću linearnih transformacija funkcije f nacrtajte graf funkcije g ako je, g() = 2f( + 3) +. 3. Odredite domenu funkcije te odredite f i njenu domenu. log 3 2 + 3 7, 4.
m i N 1 F i = j i F ij + F x
N m i i = 1,..., N m i Fi x N 1 F ij, j = 1, 2,... i 1, i + 1,..., N m i F i = j i F ij + F x i mi Fi j Fj i mj O P i = F i = j i F ij + F x i, i = 1,..., N P = i F i = N F ij + i j i N i F x i, i = 1,...,
Προκειμένου να δώσουμε τον ορισμό των μεγεθών που μας ζητούνται θεωρούμε έστω ισχύ P σε Watt ή mwatt και τάση V σε Volt ή mvolt:
1 η ΣΕΙΡΑ ΑΣΚΗΣΕΩΝ Άσκηση 1 Δώστε τον ορισμό των dbw,dbm,dbμv. Υπολογίστε την τιμή του σήματος στην έξοδο αθροιστή, όταν στην είσοδο έχουμε: Α) W + W Β) dbw + W Γ) dbw + dbw Δ) dbw + dbm Προκειμένου να
ITU-R M MHz ITU-R M ( ) (epfd) (ARNS) (RNSS) ( /(DME) MHz (ARNS) MHz ITU-R M.
ITU-R M.64- (007-005-003) ITU-R M.64- MHz 5-64 (epfd) (RNSS) ().MHz 5-64 MHz 5-960 (RR) ( () (RNSS) ( /(DME) MHz 5-64 (RNSS) (TACAN) ( ITU-R M.639 MHz 5-64 WRC-000 ( (RNSS) (RNSS) () RNSS WRC-03 ( MHz
Erkki Mäkinen ja Timo Poranen Algoritmit
rkki Mäkinen ja Timo Poranen Algoritmit TITOJNKÄSITTLYTITIDN LAITOS TAMPRN YLIOPISTO D 2008 6 TAMPR 2009 TAMPRN YLIOPISTO TITOJNKÄSITTLYTITIDN LAITOS JULKAISUSARJA D VRKKOJULKAISUT D 2008 6, TOUKOKUU 2009
Chapter 1 Fundamentals in Elasticity
D. of o. NU Fs s ν ss L. Pof. H L ://s.s.. D. of o. NU. Po Dfo ν Ps s - Do o - M os - o oos : o o w Uows o: - ss - - Ds W ows s o qos o so s os. w ows o fo s o oos s os of o os. W w o s s ss: - ss - -
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Rešenja A/2 kolokvijuma iz predmeta MERNI SISTEMI U TELEKOMUNIKACIJAMA 10. januar 2006.
šnj A/ kolokvijum iz prdmt MENI SISEMI U ELEKOMUNIKACIJAMA. jnur. Zdtk. D i prikznim urđjm mogl mriti mplitud čtvrtog hrmonik u mmorijki lok tr d ud upin ditrovn zin unkcij ( t) y co π Izlz iz urđj j td
ITU-R S (epfd ) ITU-R S.1714 (2005) (ITU) (non-gso) :GHz 12,75-10,7. dbi 64 G/T. (ii. db/k 44. MHz 250. GHz 12,75. (iii. MHz 800.
1 (2005) ITU-R S.1714 ITU-R S.1714 (epfd ) 7B.9 7A.9 (ITU) (RR) 22 (WRC-2000) 2005 ( (FSS) (non-gso) epdf GHz 3 10,7 GSO FSS GSO FSS (WRC-2000) 2000 ( ( epdf : GHz 12,75-10,7 GHz 12,75 dbi 64 GHz 20,2-19,7
' ( )* * +,,, ) - ". &!: &/#&$&0& &!& $#/&! 1 2!#&, #/&2!#&3 &"&!3, #&- &2!#&, "#4 $!&$3% 2!% #!.1 & &!" //! &-!!
..!! "#$% #&" 535.34 ' ( )* *,,, ) - ". &!: 1.4.7 &/#&$&& &!&11 5.7.1 $#/&! 1!#&, #/&!#&3 &"&!3, #&- &!#&, "#4 $!&$3%!% #!.1 & &!" //! &-!!% 3 #&$&/!: /&!&# &-!!%, "#&&# 56$.., //! &-!!% ).. &$ 13 .
ITU-R BS MHz
1 (2007-2004-2003-2002-2001-1995-1994) MHz 3 000-30 (ITU-R 56/6 ) ( MHz 3 000-30 ITU-R BO.789 ITU-R BS.774 ITU-R ( ITU-R BO.789 ITU-R BS.774 ( (VLSI) ITU-R BS.774 1 A ( MHz 200 ITU-R BO.789 MHz 1 500 ITU-R
Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.
Matematika - vježbe. prosinca 5. Stupnjevi i radijani Ako je kut φ jednak i rad, tada je veza između i 6 = Zadatak.. Izrazite u stupnjevima: a) 5 b) 7 9 c). d) 7. a) 5 9 b) 7 6 6 = = 5 c). 6 8.5 d) 7.
Ι ΙΟΤΗΤΕΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ. Παππάς Χρήστος Επίκουρος Καθηγητής
ΗΛΕΚΤΡΟΝΙΚΗ ΟΜΗ ΚΑΙ Ι ΙΟΤΗΤΕΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ Παππάς Χρήστος Επίκουρος Καθηγητής ΤΟ ΜΕΓΕΘΟΣ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ Ατομική ακτίνα (r) : ½ της απόστασης μεταξύ δύο ομοιοπυρηνικών ατόμων, ενωμένων με απλό ομοιοπολικό δεσμό.
ΠΕΡΙΟΔΙΚΟ ΣΥΣΤΗΜΑ ΤΩΝ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ (1) Ηλία Σκαλτσά ΠΕ ο Γυμνάσιο Αγ. Παρασκευής
ΠΕΡΙΟΔΙΚΟ ΣΥΣΤΗΜΑ ΤΩΝ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ (1) Ηλία Σκαλτσά ΠΕ04.01 5 ο Γυμνάσιο Αγ. Παρασκευής Όπως συμβαίνει στη φύση έτσι και ο άνθρωπος θέλει να πετυχαίνει σπουδαία αποτελέσματα καταναλώνοντας το λιγότερο δυνατό
PRENOS SIGNALOV
PRENOS SIGNALOV 14. 6. 1999 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24
FORD RANGER Ranger_2013.5_Cover_V2.indd 1 20/12/2012 14:57
FORD RANGER 1 2 3 4 5 1.8 m3 6 7 8 9 10 11 3 7 8 5 1 2 4 6 9 10 12 13 3500kg 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 28 29 29 30 [Nm] 475 450 425 400 375 350 [kw] [PS] 180 245 165 224 150 204 135
Antene. Srednja snaga EM zračenja se dobija na osnovu intenziteta fluksa Pointingovog vektora kroz sferu. Gustina snage EM zračenja:
Anene Transformacija EM alasa u elekrični signal i obrnuo Osnovne karakerisike anena su: dijagram zračenja, dobiak (Gain), radna učesanos, ulazna impedansa,, polarizacija, efikasnos, masa i veličina, opornos
O.172 ITU-T (SDH) ITU-T O.172 (2005/04)
O.172 ITU-T (2005/04) :O / (SDH) ITU-T O.172 O O.9 O.19 O.39 - - - - O.1 O.10 O.20 O.129 O.40 O.199 - O.130 O.209 O.200 - /. (SDH) ITU-T O.172 (SDH).(SDH).(PDH) (SDH). 2005 13 ITU-T O.172 (2008-2005) 4.ITU-T
= (2)det (1)det ( 5)det 1 2. u
www.maths.gr, Ενδεικτικές Λύσεις ης Εργασίας ΦΥΕ4 έτους -. Οι Λύσεις είναι για την βοήθεια των φοιτητών, σε ΘΕΜΑ ο 5 6 4 6 4 5 det 4 5 6 ()det ()det ()det 8 9 7 9 7 8 7 8 9 ()( ) ()( 6 ) ()( ) 5 4 4 det
STANDARD1 EN EN EN
PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške
Leaving Certificate Applied Maths Higher Level Answers
0 Leavin Certificate Applied Maths Hiher Level Answers ) (a) (b) (i) r (ii) d (iii) m ) (a) 0 m s - 9 N of E ) (b) (i) km h - 0 S of E (ii) (iii) 90 km ) (a) (i) 0 6 (ii) h 0h s s ) (a) (i) 8 m N (ii)
Νόμος Faraday Κανόνας Lenz Αυτεπαγωγή - Ιωάννης Γκιάλας 27 Μαίου 2014
Νόμος Faraday Κανόνας Lenz Αυτεπαγωγή - Ιωάννης Γκιάλας 7 Μαίου 014 Στόχοι διάλεξης Πώς να: υπολογίζει την μεταβολή της μαγνητικής ροής. εφαρμόζει το νόμο του Faraday για τον υπολογισμό της επαγόμενης
Mαγνητικά Kυκλώματα. Υποθέτοντας ότι ο πυρήνας έχει άπειρη διαπερατότητα (μ r
Μέρος 1 Mαγνητικά Kυκλώματα 1-1 Λυμένες Ασκήσεις Άσκηση 1-1 Υποθέτοντας ότι ο πυρήνας έχει άπειρη διαπερατότητα (μ r ), να υπολογισθεί η μαγνητική επαγωγή στο διάκενο του μαγνητικού κυκλώματος που απεικονίζεται
γ 1 6 M = 0.05 F M = 0.05 F M = 0.2 F M = 0.2 F M = 0.05 F M = 0.05 F M = 0.05 F M = 0.2 F M = 0.05 F 2 2 λ τ M = 6000 M = 10000 M = 15000 M = 6000 M = 10000 M = 15000 1 6 τ = 36 1 6 τ = 102 1 6 M = 5000
DOMAČA NALOGA pri predmetu Statika in Kinematika
kultet z strojništvo Univerz v Ljubljni STTIK I KIETIK DOČ LOG ri redmetu Sttik in Kinemtik Domč nlog zjem vje iz odročij: osnove vektorskeg rčun, obremenitve, rekcije in odore konstrukcij Študent: Boštjn
c = α a + β b, [sustav rješavamo metodom suprotnih koeficijenata]
![c = α a + β b, [sustav rješavamo metodom suprotnih koeficijenata]](/thumbs/92/108578155.jpg "c = α a + β b, [sustav rješavamo metodom suprotnih koeficijenata]")
Zdtk (Tihomir, tehničk škol) c = 8 i. Rješenje Prikži vektor c ko linernu kombinciju vektor i b ko je = i + 3 j, b = 4 i 3 j, Nek su i b vektori i α, β relni brojevi. Vektor c = α + β b nzivmo linernom
S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto
S53WW Meritve anten RIS 2005 Novo Mesto 15.01.2005 Parametri, s katerimi opišemo anteno: Smernost (D, directivity) Dobitek (G, gain) izkoristek (η=g/d, efficiency) Smerni (sevalni) diagram (radiation pattern)
0CHIPSTAR MICROELECTRONICS 5.5W CS8571E CS8571E. Chipstar Micro-electronics. 470uF. 0.39uF 4 IN MODE: 0----AB CS8571 CS8571E FM AB D CS8571E
AB/D, 5.2W FM ABD 5.5W AERC( Adaptive Edge Rate Control), EMI,,FCC Part5 Class B2dB. PWM PCB, 9%,,, ESOP8,-4 85 ESOP8 IN.39uF 4 IN 6 PO at % THD+ N, VDD = 5V RL = 4 Ω 3.45W() RL = 2 Ω 5.2W() PO at % THD+
Επιτραπέζια μίξερ C LINE 10 C LINE 20
Επιτραπέζια μίξερ C LINE 10 Χωρητικότητα κάδου : 10 lt Ναί Βάρος: 100 Kg Ισχύς: 0,5 Kw C LINE 20 Χωρητικότητα κάδου : 20 lt Βάρος: 105 Kg Ισχύς: 0,7 Kw Ναί Επιδαπέδια μίξερ σειρά C LINE C LINE 10 Χωρητικότητα
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
4 INTEGRALI Neodredeni integral Integriranje supstitucijom Parcijalna integracija Odredeni integral i
Sdržj 4 INTEGRALI 64 4. Neodredeni integrl........................ 64 4. Integrirnje supstitucijom.................... 68 4. Prcijln integrcij....................... 7 4.4 Odredeni integrl i rčunnje površine