1. Trikotniki hitrosti

Σχετικά έγγραφα
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Tretja vaja iz matematike 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Kotne in krožne funkcije

ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo

Energetska proizvodnja

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Parne turbine. Avtor: Ivo Krajnik Kobarid

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Kotni funkciji sinus in kosinus

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

PROCESIRANJE SIGNALOV

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

8. Diskretni LTI sistemi

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Tokovi v naravoslovju za 6. razred

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Snov v električnem polju. Električno polje dipola (prvi način) Prvi način: r + d 2

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

3. AMPEROV ZAKON. SLIKA: Zanka v magnetnem polju. Integral komponente magnetnega polja v smeri zanke je sorazmeren toku, ki ga zanka oklepa.

Osnove elektrotehnike uvod

diferencialne enačbe - nadaljevanje

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

MAGNETNI PRETOK FLUKS

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

Dinamika fluidov. Masne bilance Energijske bilance Bernoullijeva enačba

ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo

2. BIOT-SAVARTOV ZAKON

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Jan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t)

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

GEOMETRIJA V RAVNINI DRUGI LETNIK

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

INTEGRALI RACIONALNIH FUNKCIJ

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

Dvanaesti praktikum iz Analize 1

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE I

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

REˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23.

2. KOLOKVIJ IZ MATEMATIKE 1

Klasična mehanika 2 ELASTOMEHANIKA & HIDRODINAMIKA

1.3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk

Splošno o interpolaciji

ZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

B) VEKTORSKI PRODUKT 1. 1) Pravilo desnega vijaka

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Dinamika togih teles

Matematka 1 Zadaci za drugi kolokvijum

HIDRAVLIKA. Turbostroji

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti

Mehanika fluidov. Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost.

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

Transcript:

. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca vrtenja rotorja je 450 min -, izstopni kot lopatic gonilnika pa je 0. a) Izračunajte trikotnike hitrosti na gonilniku b) Narišite trikotnike hitrosti na gonilniku in ustrezno zasnujte vstop v gonilnik in vodilnik c) Ugotovite na kakšen način lahko vplivamo na trikotnike hitrosti. a) Trikotniki hitrosti na gonilniku Najprej določimo vstopno absolutno hitrost v gonilnik c A =,47 m/s r b Izračunamo kotno hitrost vrtenja gonilnika n = 5,84 rad/s Sedaj lahko izrazimo obodni hitrosti lopatice gonilnika na vstopu () in izstopu () u u r = 3,04 m/s r = 6,07 m/s radialnem delovnem stroju, medij vstopa v gonilnik v radialni smeri (α = 0 ). Iz obodne hitrosti na vstopu v gonilnik in absolutne hitrosti c lahko izračunamo vstopni kot relativne hitrosti. arctan c = 5,9 u Na podlagi kota relativnega toka na vstopu v gonilnik β smo določili, da morajo biti lopatice na vstopu v gonilnik oblikovane (konstruirane) pod enakim kotom (~6 ) glede na obodno smer. Z uporabo vstopnega kota β določimo še velikost relativne hitrosti na vstopu v gonilnik (): u = 3,38 m/s cos Iz kontinuitetne enačbe sledi, da se mora masni pretok skozi gonilnik ohranjati. Ker je gostota tekočine v obravnavanem primeru konstantna, lahko izračunamo prostorninski pretok kot Tok kapljevine pride v radialni stroj navadno iz aksialne prirobnice, se na vstopu preusmeri v radialno smer in nima nobene obodne komponente c_u=0 Za kapljevine navadno lahko privzamemo tekočino kot nestisljivo ( = konst) zato se ohranja tudi prostorninski tok.

zmnožek pretočnega preseka na izstopu iz gonilnika in meridianske 3 komponente absolutne hitrosti 4, ki je v radialnem stroju v smeri radija. Zato velja: c c = 0,74 m/s A m r Radialna komponenta absolutne hitrosti je enaka radialni komponenti relativne hitrosti, zato lahko zapišemo c r r sin sin =,5 m/s Nato izračunamo obodno komponento relativne hitrosti na izstopu gonilnika (): cos =,0 m/s u Za obodno hitrost velja, da je sestavljena iz obodnih prispevkov relativne hitrosti in absolutne hitrosti. Na izstopu iz gonilnika () lahko torej zapišemo: u c c u = 4,05 m/s u u u u Izračunajmo še kot (smer) absolutne hitrosti na izstopu iz gonilnika, ki nam pove tudi kot vstopa tekočine v vodilnik: c r arctan cu = 0,3 Končno lahko izračunamo še absolutno hitrost na izstopu iz gonilnika (): c c c = 4, m/s r u b), c) Trikotniki hitrosti Konstrukcijska oblika gonilnika na vstopu ( ) se lepo ujema s kotom relativnega toka ( ) zgolj v eni obratovalni točki ( in ). Enako velja tudi za vstopne razmere v vodilnik (difuzor) za gonilnikom (konstrukcijska oblika vodilnika na vstopu se ujema s kotom absolutnega toka ). Opazujte razmere omenjenih kotov pri spreminjanju in in komentirajte tokovne razmere na vstopu v gonilnik in vodilnik (difuzor). 3 Meridianska komponenta je pri radialnih strojih usmerjena v radialni smeri, pri aksialnih strojih pa je v aksialni smeri. 4 Meridianska komponenta absolutne in relativne hitrosti sta enaki tako za radialne kot tudi za aksialne stroje.

zmanjšamo ω povečamo β in α zmanjšamo zmanjšamo β in α

. Predpostavimo enake podatke kot v prvi nalogi, le da tokrat namesto radialne črpalke uporabimo aksialno. Privzamemo le, da je tokrat izstopni kot lopatic gonilnika 40. a) Izračunajte trikotnike hitrosti na gonilniku b) Narišite trikotnike hitrosti na gonilniku in ustrezno zasnujte vstop v gonilnik in vodilnik c) Ugotovite na kakšen način lahko vplivamo na trikotnike hitrosti. a) Trikotniki hitrosti na gonilniku Najprej določimo vstopno absolutno hitrost v gonilnik c A r r =,95 m/s Izračunamo kotno hitrost vrtenja gonilnika n = 5,84 rad/s Sedaj izrazimo obodno hitrost lopatice gonilnika pri čemer privzamemo, da se nahajamo na sredini lopatice 5 (med njenim vrhom in korenom) ( r r) u = 4,56 m/s aksialnem delovnem stroju, medij vstopa v gonilnik v aksialni smeri (α = 0 ). Iz obodne hitrosti in absolutne hitrost na vstopu v gonilnik c lahko izračunamo vstopni kot relativne hitrosti. arctan c u = 3,9 Na podlagi kota β smo določili, da morajo biti lopatice na vstopu v gonilnik pod kotom ~33 glede na obodno smer. Z uporabo vstopnega kota β določimo še velikost relativne hitrosti na vstopu v gonilnik (): u = 5,43 m/s cos Enako kot v primeru radialne črpalke (glej zgoraj) sledi, da se mora prostorninski pretok skozi gonilnik ohranjati. Prostorninski pretok je zmnožek pretočnega preseka in meridianske hitrosti, ki je v aksialnem stroju v smeri osi vrtenja. Zato velja cm ca c =,95 m/s A 5 Ta predpostavka je v praksi uporabljena le v primeru, ko je razmerje med zunanjim in notranjim radijem majhno,. nalogi je to razmerje sicer večje, gre pa samo za akademski primer računanja.

Za aksialne stroje splošno velja, da je aksialna komponenta absolutne hitrosti enaka aksialni komponenti relativne hitrosti, zato na izstopu iz gonilnika () lahko zapišemo c a a sin sin = 4,59 m/s Nato izračunamo obodno komponento relativne hitrosti na izstopu gonilnika (): cos = 3,5 m/s u Za obodno hitrost velja, da je sestavljena iz obodnega prispevka relativne hitrosti in absolutne hitrosti: u c c u =,04 m/s u u u u Izračunajmo še kot (smer) absolutne hitrosti na izstopu iz gonilnika, ki nam pove tudi kot vstopa v vodilnik (difuzor): c a arctan cu = 70,5 Končno lahko izračunamo še absolutno hitrost na izstopu iz gonilnika (): c c c = 3,3 m/s a u b), c) Trikotniki hitrosti Konstrukcijska oblika gonilnika na vstopu ( ) se lepo ujema s kotom relativnega toka ( ) zgolj v eni obratovalni točki ( in ). Enako velja tudi za vstopne razmere v vodilnik (difuzor) za gonilnikom (konstrukcijska oblika vodilnika na vstopu se ujema s kotom absolutnega toka ). Opazujte razmere omenjenih kotov pri spreminjanju in in komentirajte tokovne razmere na vstopu v gonilnik in vodilnik (difuzor).

zmanjšamo ω povečamo β in α zmanjšamo zmanjšamo β in α